OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM ■ SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsako vrstna tiskovine
OPR
7
Jl,
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
fiiiiii I	2' ""lil ii_, lil
ADVEkTl6E Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Coam«rclml PrWWg ol All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 4, 1954
številka (number) 147
ffctciDi
Pajk
dalj
lici
^ Am, in
sem bolehanju je pre-^ ^ Euclid-Glenville bolniš-Mary Pajk, rojena ■ ^ 8č, stara 69 let. Stanovala
dru"^ Neff Rd., preje pa je bivala dolgo let na 6602 siH/r	Doma je bila iz va-
5j^ ^'■inca, fara Krka na Dolenj-^išk ' zapušča sestro Fran-- ® Germ in več sorodnikov, m	se je nahajala 53 let
članica društva Marije v^^Saalene, št. 162 K.S.K.J., dru-dJ/V- Neža, št. 139 C.K.O., po-znice št. 25 S.Ž.Z. in Oltar-® društva sv. Vida.
T L
sj K8j zapušča soproga Joseph iz Fužine Gradec, fara na Dolenjskem, pet si-ml., John, Frank, etio i" Albin, pet vnukov, Lo . P^avnukinjo, sestro Mrs. nil, ® Jelnikar in veliko sorod-
*KOy TJ	^
гјц^ % Pogreb se vrsi v petek gg ob 8.45 uri iz pogrebne-б5()2 Joseph Žele in sinovi, Vi(j Clair Ave., v' cerkev sv. 9'30 uri ter nato na po-Calvary.
Francoska vlada nadaljuje s polovičarstvom v kolonijah
PARIZ, ,3. avgusta—V koloniji Tunisu, kjer so na dnevnem redu upori in poboji, je vsled tega stanja odstopil predsednik krajevne vlade Mohammed M' Zali. Predsednik francoske vlade je postavil novega predsednika krajevne vlade v Tunisu in to v osebi 68-letnega Taharja Ammarja, ki je eden največjih posestnikov in predsednik krajevne kmetijske zbornice. Za Mendesa Francea je bilo glavno, da je Ammar prijatelj Francije.
Za boljše spoznavanje razmer v Tunisu naj navedemo nekaj vzgledov:
L
^ - : ACKOVICH
1ђјђ., smo že poročali, je pre-Koli-L	Lac.kovich, rojena
tu^i ; Po prvemu možu se je prvj Kolich, in je umrl v bilg ^Gtovni vojni. Rodom je с1гц> "^vatica. Bila je članica
Woodmen Circle.
siiiQ zapušča soproga Frank, in Vladimir Kolich, ^tefan in Anton ter sestro ^ose Brunek. Pogreb se vr-
zjutraj ob 9. uri iz
pogrebnega zayoda, 1ђ ђ ' St., v cerkev sv. Pavla ® pokopališče Calvary.
^JMIKOS
Po
^filonria je umrl v ponedeljek
С(Д5 v Charity bolnišnici iofj- '^ikos, rodom Grk, stanu-^4šča - Cumberland Ave. Za-gteb	hčer in tri sestre. Po-
^''ši iz Grdinovega po-zavoda, 1053 E., G2 St.
'^ак
smo včeraj poročali, je po dolgotrajni bolez-stafg^g^ Levstek, rojena Campa, gg ^ let. Stanovala je na 1109 žici Rojena je bila v Sodra-ko ' ^^oder je prišla v Ameri-34 leti.^Bila je članica sitih	št. 139 Katoli-
ka ^ vitezov v Ohio in Oltarne-sv. Vida. Soprog Vin-dolph^ pred 43 leti, sin Ru-letjj P® julija meseca lanskega
T
in Ji zapušča sinova Vincent vnuke in dva pra-sestro Mrs. Emma Sestj-Q^ stari domovini pa Vfjj ^ franco Košir. Pogreb se h 2 '^®trtek zjutraj ob 8.30 uri ^avod^	pogrebnega
Uri J ^ ^ cerkev sv. Vida ob 9 ^^to na pokopališče Cal
slovo
Cij
društva St. Clair Prjfj 98 W.C. so prošene, da >iQv "°coj ob osmih v Grdi' zavod, da izkažejo
Krajevna vlada ima 12 članov. Glavne sedeže imajo v rokah Francozi. Med temi mesti je ministrstvo za finance, za narodno vzgojo in za javna dela. Manj pomembna mesta so ohranjena za domačine.
Predsednik Mendes France je domačinom najavil, da bo Tunis dobil večjo samostojnost in da bo Francija v bodoče prevzela le zunanje zastopstvo in narodno obrambo Tunisa, vse drugo bodo imeli v rokah domačini.
Francija se je posluževala tudi deportacije nezaželjenih oseb. Znan je slučaj maroškega sultana, katerega je pregnala najprvo na Korziko, odtod pa na otok Madagaskar, južno od Afrike.
Nacionaliste v Tunisu vodi Habib Bourgiba, katerega je Francija deportirala v bližino Pariza, kjer mora živeti zastražen na nekem posestvu. Za sedanja pogajanja je bil Bourgiba prisiljen, da je izdal iz Francije na svoje tuniške nacionaliste poziv, naj prenehajo z upori in terorističnimi akcijami.
Mendes France hoče rešiti najprvo vprašanje Tunisa. Za Tunisom naj bi prišel na vrsto tudi Maroko. V Maroku so tudi po premirju v Indokini upori na dnevnem redu. Samo zadnje dni je bilo ubitih osem ljudi, 40 pa ranjenih. Gre za stalne spopade med nacionalisti in policijo, med nacionalisti in tistimi domačini, ki se javljajo pripravljene, da podpirajo francosko vlado pod Mendes France jem.
umrU članici Mary 8.З0	v četrtek zjutraj ob
da se po možnosti
еге
njenega pogreba.
Žalostna vest
Mrs. Ro^e Paulin iz E. 177 St. je prejela iz rojstne vasi Draga pri Loškem potoku vest, da ji je tam umrl ljubljeni oče Peter Janes, star 80 let. Tam zapušča tri ičere in dva sina, tu v Cleve-landu zapušča poleg hčere Mrs. Paulin tudi hčer Mrs. Paulo Ki-kel, v Ralston, Pa., pa brata Paula Janeš. V zadnji svetovni vojni je izgubil sina Toneta. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
Stara italijanska navada...
RIM, 3. avgusta—V Italiji so "metrese" ali priležnice nekaj običajnega. Oženjeni moški, to se pravi zlasti taki, ki tak luksus zmorejo, imajo po stari in splošno upoštevani tradiciji pravico do razmerja izven zakona. Italijank: i-o sprejemajo in se zavoljo tega niti ne vznemirjajo. Ampak zdaj je ta "pravica" menda prišla v opasnost. Kako?
Sedanja italijanska ustava, sprejeta po padcu fašizma, med ostalim določa, da sta "oba spola enakopravna." Senator Guisep-pe Salari, krščanski demokrat, je torej predložil, da se zakono-lomstvo vpiše v kazenski zakonik tudi tedaj, kadar je mož krivec, ne pa le, kadar je kriva žena, ki je po obstoječem zakonu podvržena zaporu do dveh lef. Sa-larijev predlog je, da naj enaka kazen zadene nezveste može, ali pa naj imajo tudi zakonske žene pravico do postranskih ljubčkov.
O predmetu se je vnela burna kontroverza. Tu je nekaj mnenj: Filmska igralka Sofija Lores, ki je neomožena, se je izjavila za nadaljevanje stare tradicije, kajti moški da so drugače ustrojeni kot ženske.'Proti temu ugovarja druga filmska zvezdica. Gina Lollobrigida, ki je omožena. Ona bi drugače mislila, če bi imela moža, trdi Gina.
Komunistični voditelj Palmi-ro Togliatti odobrava stališče senatorja Salarija, ampak z dodatkom, da zakonska zvestoba ni zločin, bodisi, da jo zakrivi mož ali žena. Znani romanopisec Albert Moravia pravi; "Odgovor na vprašanje je zakonito dovoljena razporoka. Dokler ni razporoka mogoča, je tudi enakost spolov prazna fraza."
Rimski listi in magazini objavljajo številne dopise iz publike. Večina pisem prihaja od žensk. Najbolj zanimivo pri tem je, da je med njimi zelo veliko takih, ki zahtevajo, da ostane po starem—z drugimi besedami, da se zakonskim možem ne odvzame njih starodavna pravica . . .
ČE IŠČEŠ SLUŽBO RABI TUDI PAMET
Za policijsko službo se potegujejo tudi ženske. Posamezne občinske uprave poživljajo ženske s potrebno šolsko izobrazbo, da se prijavijo.
Župan mesta Dodge City, Kan., je razpisal službo za policaje, ki bi nadzorovali gostilne in јачие lokale. Ženske kandidatinje niso bile izključene. Prijavile so se tri ženske kandidatinje, ki so ravno končale srednjo šolo. Prišle so do predstojnika policije ,ki jim je zastavil tole vprašanje:
"Kako si praktično zamišljate obiskovanje gostiln?"
"Naj vas to nič ne briga! Premlade smo, da bi obiskovale gostilne."
Uspeh spraševanja: Prošnje za službo so šle v koš.
REPUBLIKANCI BODO PRI VOLITVAH TAKO OB SENAT, KAKOR TUDI OB SPODNJO ZBORNICO
EISENHOWER JE RAZOČARAL DIKTAT IZ BELE HIŠE
ZADNJE VESTI
j Z vročino zopet navzgor. Naj-
WASHINGTON, 3. avgusta—Obe politični stranki se l višja temperatura danes bo 88 pripravljate na volilno agitacijo. Tudi Bela hiša. Predsed- j	najnižja pa 65 stopinj.
Rhee-Churchill
NEW YORK, 3. avgusta—Trije vidni politiki, Anglež Winston Churchill, Nemec Konrad Adenauer in Korejec Syngman Rhee se približujejo 80. letu starosti. Vsak se hoče uveljaviti in dokazati, da so njegovi možgani mladostni. Ne gledajo pa enako drug na drugega. Syngman Rhee je na primer označil Win-stona Churchilla kot "ubogo staro revo, ki se zoper sedanjo komunistično Kitajsko bojuje tako, kakor da bi šlo za navadno vojno zoper opij, zn»no iz kitajske zgodovine zadnjih desetletij."
POMOČ KMETOM
WASHINGTON. 3. avgusta — Bela hiša je proglasila štiri ameriške države kot take, ki so bile po zadnji suši hudo prizadete in jim je potrebna federalna pomoč. To so držgve: Texas, Louisiana, Missouri in Oklahoma. Za isti položaj se poteguje tudi država Kentucky. Tajništvo' za kmetijstvo javlja, da bodo dobili za krlno živine ti kraji na-razpolago dovolj koruze, in sicer za 60 centov pod tržno ceno. Prekupčevalci s koruzo bodo dali kmetom blago po polni tržni ceni, razliko pa bo plačala federalna blagajna.
nik Eisenhower je javil vsem republikanskim kandidatom, da jim bo dal svoje priporočilo le tedaj, če se bodo zavezali, da bodo podpirali izvajanje njegovega političnega programa. Republikancem je javil, da bo zelo razočaran, če sedanje zasedanje kongresa ne sprejme vsaj bistvenega dela njegovega programa. Bela hiša čuti, da je razočaranje tudi izven Bele hiše in to na polju zunanje, kakor notranje politike.
Lastništvo velikih časopisnih *
podjetij je izvedlo sirom Amerike povpraševanje, kaj sodijo Amerikanci o delu predsednika Eisenhowerja in republikanske administracije. Zbrani podatki so neugodni za oba politična faktorja. Stari politični komentatorji v Washingtonu napovedujejo, da bodo republikanci izgubili tako večino v spodnji zbornici, kakor v senatu. Na splošno označujejo položaj kot negotov, ko gre za ameriško notranjo in zunanjo politiko. Ta negotovost bo spodkopala republikance.
Republikanci sami, če bi smeli prosto govoriti, bi nastopili zoper Eisenhowerja. če pa bi se Eisenhower postavil kot predsednik republike strogo na stališče republikanske stranke, bi moral udariti po republikancih.
Kako v takem položaju priti pred volilce z nekim programom,
ki bi vlekel!?
RES JE, DA MANJ KADIMO
Zakladni tajnik vlade v Co-lumbusu, Ohio, se pritožuje, da so davki na cigarete padli za več kot 11 odstotkov. To je, če primerjamo pobrane davke za lansko in za letošnjo proračunsko leto. V lanskem letu je državna blagajna iz tega vira dobila $1,915,029, v letošnjem proračunskem letu le $1,701,502.
V nekem predmestju v Chica-gu je mestna uprava naložila prodajalcem tobaka nove davščine. Posledica? Vsi so stopili v stavko in niso hoteli proc^ajati Več tobaka, ne cigaret. P^rebival-ci predmestja so bili prisiljeni, da so se s tobakom založili drugod.
Združene države so tudi "tobačno industrijske." Farmarji v Severni Carolini, Virginiji, Floridi, Georgiji ter Južni Carolini
nosti ene milijarde dolarjev. Šestdeset odstotkov tega pridelka se porabi za cigarete. Od produkcije in prodaje tobaka in tobačnih izdelkov profitirajo federalne in državne blagajne.
Lansko leto je nastopila gonja zoper kajenje, češ, da kajenje cigaret povzroča raka na pljučih. Ali so pritožbe raznih dr žavnih blagajn, da je manj dav ka, ker se manj kadi, upravičene?
Res je, da manj kadimo. Nekaj uradnih podatkov:
V	prvih petih mesecih leta
1952	so v Ameriki pokadili 157 milijard cigaret.
V	prvih petih mesecih leta
1953	so Amerikanci pokadili 161 milijard cigaret.
V	prvih petih rr^esecih leta
pridelajo na leto tobaka v vred- 1954 pa le 150 milijard!
Krožek št. 1 Prog. Slovenk
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so prošene, da pridejo na redno sejo v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Seja je zelo važna.
V staro domovino
Po 27 letih, se te dni poda na obisk v rojstni kraj v Metliko in Slamna vas, poznana Mrs. Kali Malnar iz 1001 E. 74 St. Tam ima še brate in sestre, katere bo zopet videla. Srečna pot in zdrav povratek!
Zamenjani grob
Nenavadna tožba je bila vložena na okrajnem sodišču v Cleve-landu. Tožitelj je Clarence Lane, ki trdi, da ko je v decembru 1952 umrla njegova žena, je kupil grob na pokopališču Ever green Memorial, kamor je bilo njeno truplo tudi položeno. Ko pa je "kasneje hotel postaviti nagrobni spomenik, je odkril, da je bil dotični grob prazen, pač pa je bilo truplo v grobu pa drugem kraju istega pokopališča To odkritje mu je povzročilo "težke dušne muke," trdi mož v svoji obtožbi, za katere zahteva $5,000, in pa $250 za odvetniške stroške.
Nezadovoljni farmarji
Vzemimo samo slučaj cen, ki jih dobivajo ameriški farmarji za svoje produkte vseh vrst. Tudi ko gre za ceno klavni živini. Kmetijsko tajništvo federalne vlade farmarje odkrito opozarja na to, da naj bodo pripravljeni na še nižje cene klavni živini, ameriške potrošnike pa na to, da se cena mesnim izdelkom ne bo znižala! Na trgu je nastalo nezdravo razmerje. Cene kmetijskim pridelkom so začele padati leta 1951. (Takratni predsednik Harry Truman je izrekel svojo zaskrbljenost iN opozoril Ame-rikance, da je isti pojav vodil končno v veliko depresijo.) Toda cene, ki jih plačuje konsu-ment za isto blago na trgu, pa so poskočile od leta 1951 najmanj za en odstotek. Vidi se kričeča razlika, nesorazmerje med cenami, ki jih prejema farmar in katere plačuje na trgu kon-sument. Ni pa nobenega, da bi to razliko izgladil.
Negotova ггшалја politika
V	Ameriki se pojavlja izola-cionizem. Izolacionisti pa ne vedo, da Združene države veže posebna pogodba z desetimi državami zapadne Evrope, da gredo v vojno, če bi bila ta država napadena. Za to vojno ne bi bilo treba niti pristanka kongVesa!
Grčiji in Turčiji bi Amerika morala iti v istem slučaju na pomoč, tudi brez posebnega pristanka kongresa!
Kanada, države Južne Amerike, Filipini, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska imajo za-sigurano ameriško pomoč, če bi bile one napadene . Ameriške obveznosti so pogodbeno določene in se raztezajo na vse konj-tinente! Amerika pa je nadalje zopet pogodbeno vezana, da daje vojaško pomoč številnim državam, raztresenim po vseh kontinentih. Takih držav je^kar 21!
V	svetu so ranljive točke kot Koreja, Formoza, Berlin, Nemčija in Avstrija, kjer mali krajevni spopadi med obema taboroma rodijo lahko velike posledice. Celo take, ki vodijo do splošne svetovne vojne. Povsod bi morala poseči Amerika vmes, povsod ima svoje vojaštvo. Na Koreji na primer šest divizij. V Nemčiji isto število, v Avstriji sami deset tisoč Amerikancev. Glavno pa je to, da je zunanja politika pod Eisenhowerjem in Dullesom doživljala poraz za porazom.
TRUMAN ČIL IN ZDRAV
INDEPENDENCE, Mo., 3. avgusta—Da je bivši predsednik Truman popolnoma okreval po bolezni in težki operaciji, katero je nedavno prestal, je dokazal danes on sam, ko je na vse zgodaj zjutraj, malo po šesti uri sam in peš prišel na volišče. v državi Missouri so bile namreč danes primarne volitve.
V Texasu je vroče. Ta vročinski val se pomika proti severu. Na drugi strani je napoved tudi ta, da bo južni del Ohio zajel deževni val, ki gre proti vzhodu iz sosednjih držav Ohio.
V	aferi Sheppard sta bila včeraj zaslišana dva moška, med njima en delavec, bivši kaznjenec, ki dela v jeklami. Telefoniral je, da je on umoril pokojno Alarilyn Sheppard. Bil je pijan. Tudi zaslišanje drugega moškega—imena nista bila objavljena —ni prineslo kake važne razjasnitve. V Los Angelesu Iščejo neko žensko z imenom Margo, ki da je bila tudi prijateljica zdravnika Samuela Shepparda. Susan Hayes je dejala, da je pripravljen na povratek v Los Angeles.
I
Cleveland ima drugi slučaj umora ženske. Gre za Mrs. Elsie Rhodes, ki je bila včeraj umorjena na 1402 E. 57 St. Elsie je bila vdova in mož se je pred dve-mi leti smrtno ponesrečil pri delu. Mrs. Rhodes je dobila $5,000 odškodnine. Neki Homer Went-worth, po--poklicu fđe&kar, je živel z njo, in po njegovi" Izpovedi, bi se imela v soboto poročiti. Trdi se, da so bili ljubosunmost, denar In pijača vzroki polno sporov med njima, kar je tudi povzročilo končno Elsino smrt. Wentworth jo je pobil s kladivom.
Iz Irana poročajo dvoje vesti. Prva je gospodarska. V znanem sporu glede izkoriščanja iranskega petroleja, je prišlo do sporazuma. Na drugi strani je Iran doletela tfžka vremenska nesreča, namreč povoden j. 445 ljudi je utonilo.
V	Reno, Nevada, je Barbara Rockefellerja. Za njo in za sin-darja, litvinskega porekla, dobila razporoko od svojega drugega čka bo izplačal $5,500,000. Barbara, poznana med znanci pod imenom "Bobo," je dobila razporoko od prvega moža, tudi bogataša, leta 1946, z Rockefeller-jem pa se je poročila 14. februarja 1948.
DOBER POMAGAC McCARTHYA
WASHINGTON, 3. avgusta — Harry Woodring je bil pod predsednikom Franklin D. Roose-veltom tajnik za vojno. Roose-velta je služil v letih 1936-1940. Woodring je leta 1940 prelomil z demokratsko stranko in izstopil iz federalne vlade. Začel je napadati Roosevelta in njegovo politiko New Deala.
Ime George C. Marshall je v Ameriki znano. Bil je tajnik za narodno obrambo, kakor tudi državni tajnik. George C. Marshall je oče znanega Marshallovega plana, ki je po zadnji svetovni vojni pomagal porušenemu svetu do gospodarske obnove.
Harry Woodring je svoječas no, ko je bil še na oblasti, predlagal Marshalla za šefa glavnega štaba ameriške kopne vojske.
izjavil, je bil on napravil ameriškemu ljudstvu največjo uslugo.
Prelevljeni Harry Woodring je sedaj pomagač senatorja Mc-Carthya, ki se bo moral prati pred posebno senatno komisijo šestih članov, ki bo raziskovala njegovo delo in taktiko v senatnem pododboru, ki naj raziskuje delo podtalnih elementov v Ameriki.
Woodring je popolnoma spremenil svoje mišljenje o Mar-shallu, s tem pa tudi svoj karakter. O Marshallu trdi, "da bi bil sposoben prodati tudi svojo staro mater, če bi to narekovale osebne koristi; sposoben je, da bi prodal svoje politično prepričanje, svoje versko prepričanje, svoj družabni položaj, samo da bi ohranil svojo politično in vo-
s tem, tako je takrat Woodring jaško pozicijo."
SREČA V NESREČI
PRESTON, Conn., 3. avgusta Na polju neke farme, kjer je posajen krompir, je prisilno pristalo prekooceansko potniško letalo, ki je priletelo iz Pariza in bilo namenjeno v New УогЦ. Rešeni so bili vsi potniki, 28 odraslih in en otrok, kakor tudi posadka osmih oseb, le da so bili nekateri opečeni. Letalo je po pristanku «ačelo goreti in bilo popolnoma uničeno. Vsled neugodnega vremena ni moglo pristati v New Yorku, zato se je podalo proti Bostonu, ko je moralo na zemljo.
STOTNIK—DEZERTER
CINCINNATI. 3. avgusta — Francis Earl Walker je bil poklican k vojakom leta 1951 dne 8. februarja. Postal je stotnik. Dne 2. januarja leta 1954 je kot stotnik dezertiral, pa bil kmalu izsleden in aretiran. Tudi stotniki dezertirajo, je rekla policija.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July.
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town* {Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For pne Year—(Za eno leto)______________________________________________
For Six Months-—(Za šest mesecev) _____________________________
For Three Months—(Za tri mesece)______________________________
.-$10.00 - 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) _________
For Three Months—(Za tri mesece) __________
.,$12.00 - 7:00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Р01ЛТ1КА "MAČKE V VREČI"
Kdo ima jasne zunanje politične vpoglede recimo pri nas V Ameriki? Nas bo primerjaje položaj z britanskimi delavci zanimalo ameriško delavstvo, kako to govori preko svojih unij in njihovih glasil.
Gre za tolmačenje premirja v Indokini. Ameriška delavska glasila pravijo, da imajo slab počutek. Ne radi tega ker da so za vojno, ne radi tega, ker da delavci sovražijo ruske sovjetske narode ali Kitajce. Marveč radi tega, ker stalno dvomijo, da bi imel komunizem kako dobro voljo, ko se pogaja z nekomunisti.
Winston Churchill, tako pišejo delavci v Ameriki, zastopa idejo o mirnem sožitju raznih režimov. Njegova ideja je, da se svobodoljubni svet lahko pripravi na sodelovanje s komunizmom in z njim lahko sklepa razne pogod-be.	'
Britanski predsednik vlade, bil je to Neville Chamberlain, je bil leta 1938 soudeležen pri pogodbi v Mona-kovu, kjer se je pogodil z diktatorjem Adolfom Hitlerjem. Tudi Chamberlain je takrat govoril o "miru današnjega časa.' Toda na nesrečo popusti v Monakovem svetu niso dali miru niti za dobo enega leta. Nekaj mesecev po Monakovem so nemške čete ukorakale v Poljsko in začele drugo svetovno vojno. Razne koncesjie nemškim nacistom niso bile doVolj, da bi se-ti zadovoljili z njimi in se odpovedali programu po svetovni nadvladi.
Položaj od danes se lahko primerja s položajem po Monakovem, le s to razliko, da gre na nasprotni strani samo za komunistični tabor. Ali bodo razne koncesije komu-stom slednje odvrnile od njihovega programa po nadvladi sveta? Ce so se Francozi pogodili v Indokini, so to storili radi svoje slabosti, ker niso bili sposobni nadaljnjega odpora. Toda s pogodbo kot je, svet ni oddaljen kaj bolj od svetovnega požara. Pa tudi delavsko časopisje se razpisuje v tej točki, da samo ne ve kaj je na dnevnem redu v komunističnem bloku. Glavno po našem mnenju pa je dejstvo, da ne pove, kakšna naj bi bila konkretna ameriška politika, katero naj bi zagovarjalo tudi delavstvo. Pripomniti moramo, da gre samo ameriško organizirano delavstvo v težke milijone, ki drugoh sestavljajo že prebivalstvo srednje močne države, kakor je na primer Jugoslavija, ki mora imeti tudi lastno zunanjo politiko.
Pa če si ni delavstvo na jasnem, ali si je na jasnem vladujoča republikanska stranka? Nam se zdi, da je ozračje med republikanci označil točno demokrat Adlai Stevenson, ki je dejal: "Krivdo na neuspehu v Indokini nosi tudi Amerika. Republikanska zunanja politika je privedla Ameriko do stanja, ko se ni mogla niti pravilno pogajati, niti nastopiti v Indokini z orožjem. Bila je torej kakor peto kolo pri vozu." Odkod ta negotovost?
V Washingtonu je pod republikansko administracijo toliko zunanjepolitičnih programov, kolikor je vidnih političnih in vojaških glav. Vzemimo vojaštvo;
Nekateri generali in tf) pri vodstvu ameriške vojaške politike so bili naravnost za vojno v Indokini. Drugi, da se da Indokini na razpolago letalstvo in mornarica,'ne pa kopna vojska. Tretji, da se začne z atomskim bombardiranjem Indokine in Kitajske.
Še večja zmešnjava je bila in je v političnih glavah. Tako predsednik Eisenhower, kakor državni tajnik John Foster Dulles sta v kratkem času bistveno spremenila svoje zunanjepolitične programe. Če pa ni jasnih vpogledov pri najvišjih glavah, zakaj naj bi jih našli pri senatorjih in poslancih? Spomnimo se na debato o Ameriki in Združenih narodih, o Kitajski med to organizacijo in izven nje! Ko prebiramo zapiske debat tako v senatu, kakor v spodnji zbornici, naletimo na zahteve, ki se sicer niso bobnale v dnevnem časopisju ali prenesle po radiju ali televiziji, so se pa iznesle! Zahtevalo se je, da naj Združene države prekinejo vse diplomatske odnošaje s katerokoli komunistično državo, prekinejo vsako trgovanje s temi državami, obrnejo hrbet tudi tistim državam, ki trgujejo s komunističnim blokom, pa so ameriške zaveznice!	L Č.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
v SLOVENIJI DAJE VINSKA TRTA SKORAJ NAJVEČJI DOHODEK NA HEKTAR
Vinogradništvo spada na slovenskem ozemlju med najstarejše kmetijske panoge, ■ saj sega njegov začetek daleč nazaj v rimsko dobo. Velik del Slovenije na severovzhodu in jugu je izredno primeren za gojitev vinske trte. Razmeroma toplo in vlažno podnebje z milejšimi zimami omogoča zlasti v sončnih legah štajerskih gričev razvoj aroma-tično in buketno tako izrazitih belih vin, kakršnih v drugih predelih Jugoslavije ne najdemo. Prav to so spoznali že v starem veku. Za kvalitetno vinsko proizvodnjo so važna tudi vinogradniška tla ne le v severovzhod-nemnem delu Slovenije, marveč tudi v vinorodnem okolišu Krasa, kjer pridobivajo znani teran, visoko cenjen že v starem Rimu.
Ti predeli Slovenije, ki že od nekdaj slovijo po svojih vinih, lahko tudi danes glede kvalitete tekmujejo z najboljšimi vini v tujini. Zato so poznavalci to vino vedno draže plačevali. Žal pa dolgo nismo znali komercialno izkoristiti slovesa slovenskih vin, in to vse do zadnjih let, ko nam je uspelo utrditi ta sloves in ga še povečati, kar je omogočilo večji izvoz kvalitetnega sortnega vina.
Dve milijardi din znaša vrednost letnega pridelka, ki ga daje vinska trta v Sloveniji
Vinogradništvo je glede na razširjenost, vrednost letne proizvodnje in načina izkoriščanja zemljišč tudi v okviru Slovenije pomembna panoga kmetijstva in gospodarstva sploh. Po površinski enoti daje vinska trta med vsemi kmetijskimi kulturami — razen hmelja, ki ga pa gojhno na najboljši zemlji — največji kosmati dohodek, saj presega vrednost enoletnega vinskega pridelka v Sloveniji 2 milijardi din. Da dosežemo ta dohodek, je seveda potrebno mnogo trdega dela. Zlasti važno pa je to, da ta dohodek dosežemo izključno na zemljiščih, na katerih ne bi mogli uspešno gojiti nobene druge kulture. V izrazito vinorodnih predelih, kakor v Halozah ali v Slovenskem Primorju je vinogradništvo za večino prebivalstva Skoraj edina proizvodna panoga, ki mu omogoča preživljanje.
Vinogradniška površina Slovenije se je žal od konca prejšnjega stoletja, ko je vinograde začela uničevati trsna uš, precej zmanjšala. Pred 100 leti smo imeli v Sloveniji še okrog 100,-000 ha vinogradov. Po nastopu trsne uši se je obnova vinogradov zavlekla še v razdobje med obema vojnama. Vendar smo imeli leta 1940 v Sloveniji še okrog 30,000 vinogradov. Nov udarec pa je našemu vinogradništvu prizadejala okupacija med drugo svetovno vojno. Tako se je površina naših vinogradov zmanjšala za nekaj pod 2O,O0O ha. Pa tudi ti vinogradi so že stari do 40 oziroma 50 let in jih je treba čimprej obnoviti. Zato določa prespektivni program našega vinarstva načrtno obnovitev 10,800 ha vinogradov, in to po poprejšnji rajonizaciji. Vzporedno je predvidena gradnja 8 velikih modernih proizvodnih kleti г mehanizirano predelavo in sodobno kletarsko tehniko ter preureditev šestih večjih državnih in zadružnih kleti. Gradnja takih proizvodnih kleti je za zdaj najbolj potrebna zaokroženim vinarskem okolišem na Dolenjskem Primorju. Povsod težimo tudi za poenotenjem sort, za mehaniziran jem obdelave, za uporabo visoko selecioniranih cep-Ijenk pri obnovi.
Velik ugled slovenskih vin na svetovnem trgu
Vina s področja okolišev Maribor—Ljutomer in Krško—Brežice so bile že v prejšnjem so-letju znana po vsej Srednji Evro-
pi, zlasti pa v vsej Avstro-ogr-ski, kjer so jih prodajali pod imenom "Luttemberger" (Ijuto-merčan), "Pickerwein" (pekr-čan) ali pa "Kolloserwein" (ha-ložan). Po prvi svetovni vojni je slovensko vinogradništvo zaradi novih carinskih mej izgubilo svoja prejšnja tržišča. Nastopila je huda vinska kriza, ki je ustavila razvoj slovenskega vinogradništva. Izvoz je skoraj docela prenehal in je bil tudi v zadnjem desetletju pred vojno minimalen.
Kmalu po osvoboditvi se je leta 1947 spet začel v večjem obsegu izvoz vina iz Jugoslavije, ki je dosegel največji obseg 1.1950, čeprav je bil zadnja leta spet manjši, smo lani izvozili okrog ^100,U00 hI nasproti 35,000 v povprečju 1935-39. Od lanskega izvoza je odpadlo 26,000 hI ali 26 odstotkov na Slovenijo. To je velik delež, če upoštevamo, da obsegajo vinogradi v Sloveniji le 8 odstotkov celotne vinogradniške površine v državi. Velik je bil zadnja leta zlasti napredek propagandne dejavnosti v tujini, kar je bistveno pripomoglo k temu, da se je utrdil in dvignil sloves slovenskih vin v tujini. Z udeležbo na mednarodnih vinskih razstavah, kjer so slovenska vina zaporedoma dobila zlate medalje z reklamo in publikacijami, zlasti pa z uporabo kvalitetne embalaže in povečanjem izvoza sortnih vin v steklenicah s provienčno označbo, so se zadnja leta močno uveljavila kvalitetna slovenska sortna vina ne le v Evropi, marveč tudi v Ameriki, in to pod pravimi imeni. Lani smo iz Slovenije izvažali vino v 14 držav, zlasti v Nemčijo, Belgijo, STO, Švedsko, Švico, Brazilijo, Anglijo. Nizozemsko, Finsko, ZDA in Avstrijo. V okviru vsega jugoslovanskega izvoza so slovenska vina glede na viš^o kakovost dosegla tudi najboljše cene. Čeprav je delež Slovenije v skupnem jugoslovanskem izvozu lani znašal po količini 26%, je dosegel delež po vrednosti kar 39%. Zlasti pa prednjači Slovenija s svojimi kvalitetnimi vini. Od celotnega jugoslovanskega izvoza je lani odpadlo po vrednosti na kvalitetna vina le 7.3% in na steklenična vina 1.2'/ ; od izvoza iz Slovenije pa na kvalitetna vina 25.6% in na vino v steklenicah 7.6'/ . Pri tem je važno, da dosežejo kvalitetna vina in vina v steklenicah pri izvozu mnoko višjo oeno, ki je za taka vina na svetovnem trgu tudi bolj stabilna. Ker bomo morali v bodoče z razvojem vinogradništva prodati na svetovnem trgu še večji del pridelka kakor doslej, moramo v zvezi z obnovo še zboljšati sortiment in znižati proizvodne stroške, vsi skupaj pa moramo poskrbeti za nadaljnjo učinkovitejšo propagando v tujini.	F. S.
AIcCARTHY ŠE V NEBESIH NE BO ZADOVOLJEN
Slavni ameriški književnik Ernest Hemingway je v družbi prijateljev govoril o McCarthy-ju in dejal, da bo zaradi svojih nevenljivih zaslug za Cerkev go-rak zletel v nebesa. Pristavil pa je še, da najbrž tudi tam ne bo zadovoljen. Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj ne, so je hudomušno nasmejal in rekel:
"Ne bo mu šlo v glavo, kako rnore Nebeški oče dovoliti, da imajo njegovi služabniki — an-gelji — razen desnih tudi leve perutnice."
"LEPOTICA NAGOTE"
ST. ALBANS, Anglija, 2. avgusta — Britanska zveza prijateljev nagote je razpisala tekmo "nagih lepotic." Ta lepotica je bila tudi izvoljena, niso pa objavili njenega polnega imena. Ргат vijo le, da je to neka Ivy, stara 26 let, da je visoka pet čevljev in štiri palce. Tudi to so javili, da je bilo pri tekmovanju mnogo gledalcev in opazovalcev, med njimi ameriški vojaki, ki so nastanjeni po bližnjih vojaških oporiščih, ki jih imajo Združene države v Veliki Britaniji.
POPLAVE V INDIJI
NEW DELHI, Indija, 2. avgusta—Provinco Severno Bengali-jo so doletele poplave. Na tisoče kvadratnih milj je poplavljenih, na tisoče bivališč je odrezanih od sveta. Vlada Nehruja je dala svojemu letalstvu nalog, da gre v službo Rdečega križa, kateremu naj pomaga, da se z letali spušča živilo obupanemu prebivalstvu.
STAVKA "V MLEKU"
CINCINNATI, O., 2. avgusta — Na stavki je 2,200 voznikov, ki prevažajo mleko in mlečne izdelke. Gre za mezdno gibanje. Stavkujoči zahtevajo, da se jim garantira tedenska mezda, ki je sedaj $81.45, v bodoče na višini $88.45 na teden. Zahtevajo tudi večjo provizijo od prodanega blaga. Unija organiziranih voznikov je zagotovila, da bolnice in druge javne ustanove ne bodo trpele radi pomanjkanja mleka.
Po stavki je prizadetih 47 podjetjih, ki se pečajo z mlečnimi proizvodi.
SPOMINI NA POTOVANJE V STARO DOMOVINO PRETEKLO LETO
Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliet. Illinois
Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji
(Nadaljevanje)	dobro razumeli. Med vožnJ"
smo se večkrat ustavili in se
Ustavili smo se tudi pri ame- , ,. , ,	• „vi ob
„•v, .	. ... , , . TI krcah v kakih trgovinah
riski postojanki in teh je veliko . ,	. , j i; fino
po Trstu ter govorili smo z amo- ""i"' Г" f	k as-
riškimi fanti, katerim je bilo ze-	1 ti
lo dolgčas po Ameriki.	"=	''
Vse krasno, pa tudi zelo
Govorila sem tudi z raznimi Izkrcali smo se tudi na St. Ma"" tamkajšnjimi Slovenci, ki so Platz, ker smo hoteli vstopi^' izrazili bojazen, da ako gredo cerkev, pred katero nas je P° ameriški fantje iz Trsta domov, caj ustavil, nas poučil, da se I'l"' da bo gotovo vojna, ker bodo ramo s šalom pokriti, ker drug® Italijani izkoristili ta položaj in če vstop ni dovoljen.
želijo, da bi tako ostalo še dolgo	videli
časa. Videla sem velike letake
TI T, t ,	stotine gOlODOV, KI so nuui" J
pnbite na oghl, velikii, poslopij.	krotki in domači. V>
k. vabijo na sejo, zgoraj v .tal.-	drugem koncu godba. P"
janscm. spodaj v slovenscm..	kraju so sedeli M"'
Bilo je se par m.nut do pete ure,	„krepčila. Na
ko smo si. na banko izmenjat	^raju smo našli agencije. W
denar. Na bank. se je za $30	potovalne Informacij«
dobilo toliko hr, da nisem m o- • .	j • i ,	za
, , , .	X. T^-T . in tudi prodajale vstopnice
gla torbice zapreti. Bih so ban-	^ n . ,
f •	1ЛЛ П- X 1	T, . 1 razne ture. Zopet male trgovi' '
kovci po 100 lir tako veliki ka-	^
kor naši bondi. Toda tisti denar ni dolgo trajal, ker se mnogo izda za kosilo ali za pivo. Kar naenkrat se je torbica zaprla.
Kajti v Italiji nima denar veljave in prav hitro izginejo tiste lire.
GOLOBI NARAVNAVAJO URO
PETERSBURG, Va., 2. avgusta—Na stolpu mestne hiše je ura. Meščani so opazili, da ura zaostaja, celo da je zadaj za eno uro. Županstvo je hotelo poiskati vzroke zakaj gre ura tako počasi. Uradnik-je splezal na stolp k uri in je opazil, da se na uri shajajo golobi, ki se igrajo s kazalcem.
ZVEZA ZDRAVNIKOV OBSOJENA
NEW HAVEN, Conn., 3. avgusta—V Ameriki obstoja poklicna zveza zdravnikov, znana kot "American Medical Association." Dijaki prava univerze Yale so dve leti proučevali vlogo, ki jo igra ta zveza v ameriškem zdravilstvu in prišli so do zaključka, da ni nobene poklicne organizacije v Ameriki, ki bi izvajala tako močan vpliv oziroma pritisk ne le na osebe, ki tak poklic vršijo, temveč tudi na javnost v obče, na šole medicine, kakor tudi na vladno politiko, v kolikor se ta politika tiče zdravstva.
V objavljenem poročilu so poudarja, da ti zaključki izhajajo iz stvarne preiskave, v kateri so bili enako upoštevani tako zagovorniki, kakor tudi nasprotniki "American Medical Association."
»TARI POTUJEJO
DETROIT, 3. avgusta — Turizem v Ameriki jc bolj in bolj posebnost starejših ljudi. Tako poroča avtomobilski klub države Michigan. Opozarja se, da dandanes ljudje živijo dalj, da imajo sredstva, in da mnogo potujejo. Turistične agencije in podjetja, ki se bavijo s prevozom, morajo s tem dejstvom v skladu dirigirati svoje posle in svojo službo, trdi omenjeni klub.
MOSKVA—PARIZ
MOSKVA, 3. avgusta — Danes se je začela med Moskvo in Pa-rizoi}: redna zračna potniška plovba. Zračna potniška služba med obema prestolnicama bo dnevna.
Drugo jutro smo si še ogledali del Trsta, v daljavi smo videli ameriško mornarico, pa tudi drugo brodovje, od koder so plule v svet ladje in zopet druge prihajale v pristanišče. V Trstu je velik promet in se jasno vidi, kako velikega pomena je to za Jugoslavijo. Videli smo tudi nove zidane hiše, vas za vasjo, ki so domovi naših ameriških častnikov. Ko smo stali na hribu, sem polglasno rekla: "Torej to je ono mesto, ki po prav'ci spada k Jugoslaviji in za katerega se tako baranta, ki se ga hoče Italija prilastiti."
Tistikrat je bila z nami tudi sestra gospoda Kavčiča in smo se prav dobro razumeli. Morali smo se pripraviti za naprej. Gospod Kavčič nam je točno uredil glede Benetk (Venice). Imeli smo izvrstne kupeje, kar je nekaj vredno, ako se hoče komod-no potovati, posebno še v vročini. Dobili smo prvo-razredni prostor ali "Primo Klase," kjer smo bili samo trije v celem ku-peju. Za majhno razliko v ceni, se prav izplača, da se izognemo vsem sitnostim na koridorju in da ne sedimo na kovčkih, kakor drugi, dokler se vlak ne izprazni. Imeli smo dovolj prostora in se kar dobro odpočili. Ako je bil kak potnik, ki je znal govoriti bodisi slovensko ali hrvatsko ali angleško, smo ga povabili na razgovor. Človek se mnogo nauči pri takih potovanjih po Evropi.
Ure so nam hitro minevale na tistem velikem International Express vlaku in z vso naglico smo se približevali Veneziji (Be-
^	urimo voano promenado.
netkam). Ob vožnji smo videli dalo pa je, kakor da bi bilo
T r J-v1 1 I«.	—— —__' ^ 1_______ VI	1 ■	'	4 Л
ki so prodajale znamke, dop'^ nice, cigare in cigarete. Na Mark Platzu je dovolj razvedr' la za več dni. Toda mi srno P® vse skupaj to ogledali v
in površno. Naš vesljač nas je
idolo
vedno čakal ob morju z gow in srno se potem peljali dalje-
Srečavali smo velike tovor'^ ladje, male barčice in razne p'®" vozne barke. Peljali smo se mo raznih palač, ki so obdane o vode, katere imajo zgodovin® pomen. Zvečer smo se sprehW^ li po stranski ozki ulici tik " vodi. V tistem kraju imajo stavljeno na stojnicah vse, si človek poželi. Krasna roc"^ dela, krasne oljnate slike, zl®
^	kar
ka-
nino, obleke, šale in vse, olepša dom. Zdelo se mi je kor "Chikaški jew town." KaJ ' prodajalci te primejo za roko
ti nagovarjajo:
kupi
i to i"
oAo, da poneseš nazaj v ko." Tam kar prežijo na kance. Posvarjena sem bila, sem' morala zelo na denai''^";" paziti in na torbice, ker tam ^ svetovna tatvina. Toda pi'i® smo srečno iz tiste gneče.
Ker se mi je zdelo zelo pocen'i sem si bila nakupila nekaj sp"" minov za dom. Bilo je ve№®' krasno barvano svileno po^ njalo, z dolgimi franžami-nali so mi $12, ko sem oporeka ^ sem jo dobila le za $3.50 poceni). Tudi druge stvari sr" kupili na ta način. Bili srno zeJ ni, ker je bilo zelo vroče dan. Ustavili smo se v gostilni si naročili mrzlo pivo. Opazo^a smo'ljudi pred nami in za naP^ smo slišali angleško govorico-
Pozno v noč smo se legli k čitku, prej smo pa v mraku balkona hotela opazovali gond^ le, vse razsvetljene z lučkami " okinčane z venci, ki so prepelji vali turiste po vodi. Vsaka g"" dola je imela svojega godbenik^' Bilo je krasno, imeli so raZ^^ drilno vodno promenado. IzM
velike ameriške družbe, ki so to v krasnih filmah in da so imele velikansko zalogo olja, ga- gamo sanje. Benetke (Venice' ^
'za
etkG
lora-ako
solina in drugega. Nato mnogo v resnici romantično mesto turistov, ki so imeli svoje šoto- katerem se mnogo čita. Toda re m si na ta način ogledali svet moj okus, naj le imaio Bene
' Ж	nil	Ч ^ i- vh ^ 2d ^ *	J-
m svojo vodo za ceste, ki ^ Vlak je pridrvel v Benetke in vedno uporabljati čolne, smo takoj opazili, da smo na hočejo kam priti.
pravem, ker morje nas je ob- Drugi dan smo nadaljevali kolilo. Ko smo se vpisali v hote- ogled po mestu in ker srno z lu Splendid, smo se malo odpo- imeli vozne listke za
ца
čili za našo nadaljnjo turo. Ko (Roma), smo se odpravili smo odprli zavese, smo videli, da vlak. V hotel je prišel naš iz^"^ smo dobili sobo tik ob vodi. Pri šček in odpeljal naše ročne ko^^ odprtem oknu smo opazovali čke, vse je uredil na vlaku gondole, čolničke in taksi barke, si uredili tudi naše sedeže, P" vse napolnjeno s turisti. Ronald tem smo se začeli pomikati si je bil izbral gondolo in tako prej. Vlak za Rim je bil do e smo po kosilu dobili veslača, ka- Vožnja dolga in vroče je ° terega nam je skomandiral ho- Ustavili smo se v Bologna,
telir, ki je znal dobro angleško Milan, Padua, vsakikrat in nemško. V hotel smo prišli stopili k oknu in poklical^ ^ ob pravem času, ker smo videli »mrzlo pijačo in sadje,
mnogo skupin, ki so prihajale Na vseh postajah se je vid® ^ tam, medtem ko smo mi spodaj dirindaj italijanske policijo ob morju obedovali. Ko smo se vojaštva. Vsi so bili oblečenj ^ vozili po morju, med mostovi in slikovite uniforme. Nehote n^i -1^ hišami, nam je vesljač razlagal, bilo prišlo na misel: "No, to kaj je katera hiša, kdo stanuje tisti, ki bi se upali napasti naS v njej in tako dalje. Čeprav ni Jugoslavijo."
znal dobro angleško, smo ga kar	(Dalje pnhodnjtč)
*
ENAKOPRAVNOST
^^liškarjevo pismo
STRAN 9
"Ljubljana, 1. julija 1954. '^ojaki in prijatelji!
je zelo malo časa, pa gače	vseeno pisati, dru-
bfjl preveč vsega tega na-iav ^	iz Združenih dr-
je vsak dan več, P^i da jih bo največ pri-jih ^ ^ ^ začetku avgusta. Zdaj 1ђ^ J precej čez 200. Vre-.ЗШ sicer malo nagaja, toda laše gostilne imajo itak tako da rojakov voda ne
Vse'
.	poprej vino in pivo,
Ceni,
. 3 njihov denar silno po-
So;

"Od 22.
novodošlih rojakov
pfjjlo ttiaja pa do danes je jajji . precej rojakov in ro-Wn	ta seznam ni po-
ki	rojaki in rojakinje,
doma, izstopijo iz v J) v Sežani, na Pivki ali in jih potem le red-v Ljubljani. Na-Гејц, rojake po abecedneni
((Д
Ађд Arko iz Sodražice, sepiji iz Clevelanda, Jo-Ч M ^ ®®'^narik iz Barberto-Mn Paznik iz Clevelanda, Voft, Christine Bučar iz New
ob
"fka p_i _	_
' ^eter Brumer, Šmartno
Op. ^ Mary Bech iz Kamne
^aki.
John
Ol
Clev.i Frances Dolinar iz "агаг
Frances Cvetanović, Frances Drenik iz Frances E|olinar iz ^ Mary Franges iz Glažar iz Cleve-2 Grom iz Wauke-
^gnal:
se stanovanje
nska družina
cs5 sobami; mora t voori,- spalnici. V Euclidu, Col-7 do »Dt; Nottinghamu. Plača "ela ^ J rncseCne najemnine. Oče
itneti f^novanj
zavarovalninski družbi. ® do 6. ure zvečer. IV 1-7676
najem
' % .
^Ociri ' nanovo dckorirano, v najem odrasli družini brez otrok.
iQlg h Vpraša se na
761h Slreet, UT 1-6888
stanovanja:
^iše naprodaj
G&ST 173rd STREET.
Graphite Bronze Co.
hiša za eno družino; 6 Loti Spalnice. Garaža in dovoz. "^0x125. Cena $11,500.
tudi zamenja.
'(OVAC REALTY
185th St.—KE 1-5030
b|,
L, Sob; Lota
gana, Frances Gregorich "iz North Chicaga, Mary Grmšek iz Clevelanda, John in Jennie Gerl Smrje na Primorskem, Lojze Gačnik iz Kanade.
"Elizabeth in Mary Hribar iz Clevelanda, Mildred in Anton Jernej čič, Unec pri Rakeku, Joseph Jerkič iz Vipave, Frances Kapel iz Clevelanda, Angela Kavčnik, Zelimlje pri Igu, Mary Kocjan, Nova vas pri Rakeku, Louis, Mary in Jennie Kalin iz Košane, Marija Jamnik iz Venezuele, Južna Amerika, Ana Le-nar. Rečica ob Paki, Marija Lah Rakek, Louise Margon, Trnje na Krasu, Anna Majerich, Ljutomer, Joseph Maslo v iz Clevelanda, Anton in Cecilija Uršnik iz Clevelanda, Margaret Munka iz Prekmurja, Pavel Michelich, Stari trg.
"Zvonimir Novak, Lož, Josephine Zalar in Anna Porok iz Barbertona, Frances Plevnik iz Clevelanda, Frank Posavec z ženo v Begunje pri Cerknici, Frank Padar iz Ljubljane, Mary Paus in Frances Permak iz Clevelanda, Julija Pikerson iz Ljubljane, Andrew in Mary Pe-ternel iz Xadrem, Ohio, Mary Pavlin, Dobrepolje, Julija Peč-nik,. Louis Prijatelj, Dobrepolje, Anton, Jennie in Daniela Prime iz Clevelanda.
"Jovan Rebelj iz Ljubljane, Frank Repenšek iz Rečice, Martin Remic iz Savinjske doline, Louise Robich, Višnja gora, Anna in James Ranker iz Domžal, John in Cecilija Rožanc iz Begunj pri Cerknici, Janko Rogelj z ženo in hčerko iz Clevelanda, Mary Sajovich iz Clevelanda, Frances Sedmak in Pauline Stare iz Clevelanda, Matt in Rudolf Sisel iz Košane, Lovrenc Sluga iz Detroita, Josephine Sekloca iz Ljubljane, Antonija Stolfa iz Sežane, John Šta-jer iz Črnomlja, Frank in Josephine šuštaršič iz Št. Jerneja, Anton Tratnik iz Milwaukee, John Terlep z ženo iz Clevelanda, Zora Tekavčič iz Divače, Jože Vesel iz Sodrražice, Paulina Vatovec iz Karmovščine, Jože Vrban iz Sheboygana, John in Mary Zalar iz Fairport, Ohio, Rose Zgonc iz Clevelanda, Ema Zaje iz Slivnice, Ana Žagar iz Prečne, Anton Založnik iz Brezovice, Louis Zevnik iz Dobre-polja.
"Kakor vidite, je seznam zelo nepopoln. Jutri pa jih pride spet kakih deset in tako vsak dan nekaj. Vsa Slovenija je zastopana od Primorja do Prekmurja. Prvi skupinski izlet jojakov se je srečno končal
"V poslednjem pismu sem
SEEK OHIO TOP TRUCKER TITLES
&





....."
' #% ' ■ ■ ■
vam popisal, kako je potekel prvi dan tega izleta, zdajle pa vam bom opisal zadnji dan tega izleta. Devet dni na takem izletu, kjer udobno potuje 50 rojakov kakor ena sama velika družina, hitro mine. Izletnike smo poča kali v Postojni, kamor so prišli iz Opatije. 2e od daleč smo za gledali dva lepa bela avtobusa kako jo naglo režeta proti jamski restavraciji. Sprejemu rojakov so prisostvovali poleg mene tudi predsednik Matice in zvezni ljudski poslanec ter urednik 'Rodne grude,' Tomo Brejc, Zima Vrščajeva, tajnik Matice Albert Švagelj, slučajno pa je bil navzoč tudi tajnik hrvaške Matice Novak.
"Svidenje je bilo zelo prisrčno in prijateljsko in v dvorani je bilo že vse servirano za obed. Naj vam povem, kakšno je bilo to kosilo: kraški prčut, kuhana šunka, ogrska salama, sir, goveja juha, telečja pečenka v omaki, pražen krompir, salata, torta. Vsi izletniki so se čudili, kako je mogoče za tako majhen denar toliko nuditi. Ves izlet je stal za osebo 64 dolarjev, to se pravi 7.25 dolarja na dan. V ta denar je bila všteta tudi vsa vožnja (približno 2,000 milj), prenočišča v najboljših hotelih, petkrat na dan najboljšo hrano, prireditve itd.
"Vsi izletniki—brez izjeme so bili silno zadovoljni, veseli in razigrani. Pri obedu jim je spregovoril nekaj lepih rodoljubnih besed ljudski poslanec Tomo Brejc, za kar se mu je zahvalil rojak Vincenc Pink. Po obedu so rojake peljali v jamo, kjer so bili skoraj dve uri, nato pa so se vrnili nazaj v dvorano.
"Seveda, tudi topot ni šlo brez pesmi in plesa—in vse, staro in mlado je pelo in plesalo. Naj omenim tudi to, da sta bila člana tega izleta tudi dva pristna Američana, Mr. Ruet z ženo iz Cincinnati, Ohio. Vsako leto potujeta po Evropi in letos sta bila prvikrat v Jugoslaviji. Mož je star 77 let, toda silno okreten in je bil eden prvih v bolnici Pranji. Prosil sem ga za izjavo, kako se je počutil med nami in izjavo sem dobesedno napisal in se glasi:
"'Žal mi je, da sem prvikrat v Jugoslaviji. Ameriška propaganda je tudi mene plašila pred to zagonetno deželo. Zdaj pa, ko sem devet dni preživel v tej čudoviti deželi, vam izjavljam, da sem radostno presenečen. Vse ogabne laži, ki so zunaj Jugoslavije uperjene proti vaši deželi, so izmišljene in zlonamerne. Di-vim se lepotam vaše zemlje, še
SLOVENKA
želi dobiti naročila zđ kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave gli veselice. Ima tudi pomočnico.
Pokličite Ml 1-3630
vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavit« najboljšo olajšavo za to mučno bole-len. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL PHUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
bolj pa vsemu vašemu ljudstvu, ki mu ni primere na svetu. Od zdaj naprej me smatrajte za najbolj zvestega prijatelja Jugoslavije in njenega ljudstva!'
"Ura odhoda se je bližala, zato smo za slovo zapeli še jugoslovansko in ameriško himno, posedli v avtobusih in odhiteli proti beli Ljubljani, kjer smo se razšli po svojih domovih.
"Kako pa je bilo na vsem izletu, pa boste itak še brali. Tega seveda ne smem pozabiti, da sva midva z Zimo Vrščajevo v Postojni počakala Simplon Express, s katerim se je pripeljal v Jugoslavijo Janko N. Rogelj s svojo ženo in hčerko ter John Drenik z ženo, oba iz Clevelanda. V vlaku se je nahajal tudi Mirko Eržen, ki je oba rojaka počakal že v Sežani.
"Dobra volja' je odšla
"Dorothy Sodnikova — odposlanka dobre volje Progresivnih Slovenk je s svojo prijateljico Nadvornikovo—žal—dne 29. junija odpotovala nazaj v Chicago, 111. Z dobrimi prijatelji se človek težko loči, in tako je bilo tudi s Sodnikovo. Na predvečer njenega odhoda smo se od nje poslovili na skupni večerji, kjer smo spet prepevali—se smejali in jokali, kajpak, za slovo je treba tudi solze. Tudi na ljubljanski postaji je bilo hudo. V Sežani so se od nje poslovili tudi šolski pionirji in so ji dali lep šopek cvetja. S solzami v očeh sta obe zapustili Jugoslavijo in skozi okno vagona sta nam klicali: Na svidenje. Tako je prav! Nikdar zbogom —ampak vedno na svidenje!
"Ostale novice
"Naslednji dan po skupnem izletu je skupino rojakov povabilo predsedstvo Zveze delovnih ljudi na sprejem v klub ljudskih poslancev. V imenu' predsedstva je rojake pozdravil član izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije Ivan Regent, ki je v preprostih besedah obrisal stanje delovnega ljudstva pri nas. Navzoč je bil tudi zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc. Regentu se je za sprejem zahvalil rojak John Terlep. Po sprejemu so si rojaki ogledali otroško kliniko, gluhonemnico in zavod za slepo mladino.
"Danes ima Florence Sisko vich iz Clevelanda svoj prvi javni koncert v Mariboru, za katerega vlada veliko zanimanje. O uspehu bom takoj poročal. Poročali bodo drugi, kajti jaz se podajam na daljši odmor in zdravljenje. Prijateljske pozdrave!"
Društveni koledar
AVGUSTA
15. avgusta, nedelja — Piknik Mlad. pev. 2ibora na farmi S.N.P.J.
22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J
SEPTEMBRA
4.	septembra, sobota—Plegna veselica Čitalnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	septembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
12. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
IS. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. septembra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J.
OKTOBRA
17. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
17. okt., nedelja—Proslava 50-
Za finejše in najnovejše mode, čisto volnene Suknje, (Plašče) Suite, (Kostume) štev. 8 do 44 ali garantirane Kožuhe direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji,
na Will Call,
se obrnile z zaupanjem na:
Benno B. Leusfig-a
1034 Addison Rd., EN 1-3426
CENE SUKENJ DRUGJE $55.00 do $149.00
PRI MENI SAMO $42.00 do $100.00
letnice S.N.P.J. v Yukon, Pa. —pevski zbor Triglav poda scenični prizor "Črni graben"
24. oktobra, nedelja — Igra dramskega zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
30. oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
MAJA — 1955
1. maja, nedelja—Letni koncert s sceničnim prizorom "Ro-kovnjači" poda zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave., domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
proda se poceni
PET LEPIH BELIH MLADIH MAČK.
Vpraša se na . 1015 Easl G3rd Street
Slovenska družina
išče stanovanje s 5 sobami; (2 spalnici) od Lake Shore Blvd. in E. 185 St. Dva mirna otroka, stara 8 in 15 let; oče je zavarovalninski zastopnik. Plača se dy $85 mesečne najemnine. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista.
Zastopniki
^^Enakopravnosti'* •
Za St. clairjko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za colllnwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
«52 EAST 152nd STREET	T»l.: IVanhoe 1-3118
lastnik prodaja
I-DRUŽINSKO, 7 SOBNO HIŠO, S POHIŠTVOM ALI, BREZ na
18305 NEFF RD.
Pridite pogledat po 6. uri zvečer,
ENO OPREMLJENO
SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU.
— Vpraša se na —
1110 Easl 72ш1 St.
EN 1-8254
Ohio Л	THEIR TITLES. Paul R. Taylor of Cincinnati, 1053
Everai v-"''''®" in . the semi-single axle trailer dags and (right) tande 'rby of Motor Cargo, Inc., Akron, winner in the semi-truck"!i®*'® trailer class, will compete against the best and safest Tj.„p. ^'vers of the entire state in the 1954 Ohio Championship the Oh-	at Mansfield, August 18 through 21. Sponsored by
state Trucking Association, the annual top competition in the of	only to picked drivers who have an accident-free record
trucks 12 months, will also include a third class for straight 'The R	the traditional Sohio Gold Trophies again at stake.
Guarrt will be held on the ramp in front of the National "angar at Mansfield Airport and will be open to the public.
fino kuhinjsko PEČ
Maytag izdelka, na plin, kot nova, se proda radi selitve v kraj, kjer ni plina. Za podrobnosti pokličite WI 3-1959
Dva pogrebom jiavoda
Z#
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
DOLOČITE pokliči!#
AGRDINAtf'SONS
i DiRECrpRS
MNjERAi
MrTSf*.C
Л WW
The site of Fort St. CJa(r, pow a ninety-acre park at Eaton in Preble County, last year attracted 113,166 visitors, according to the records of the Ohio Historical Society. Here, in the severe winter of 1791-82, a log Stockade fost was erected by a military force under Major John S. Gano to guard the supply line along the western frontier between Fort Hamilton at Cincinnati and Fort Jefferson, the most advanced post in the Indian country. William Henry Harrison, later a general and President of the United States, commanded the guard while Fort St. Clair, I was being built. Several battles were fought between the American forces and the Indians in this vicinity. In one engagement, the' famous Miami Chief, Little Turtle, commanded the Indian force which attacked a detachment of a hundred mounted militia at Fort ,6t. Clair.,	_______;
EATON

Zakrajsek Funeral Homej Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113

* mu mik deserve it ?
Of course you deserve to be your son's hero. Haven't you worked extra hard to pro-, vide for his physical needs, strained your memory to feed his enormous curiosity? Still, you wonder at times if you can ever be equal to the image you see reflected in hia eyes. You wonder if you can ever build enough security to justify the unqualified faith that Ughts his face now.
Eight million Americans have discovered a plan that's helping them provide financial security for their families—educations for their children. It's the Payroll Savings Plan of investment in U. S. Savings Bonds. Here's how it works. Decide what you want to save. The people in your pay office put that amount aside for уоц each payday. When enough accumulates, they buy and turn over to you an interest-earning Series E Bond.
For your family's sake, sign up today foj the Payroll Savings Plan.
The v. S. Oovernmunt does not pay far thit advertisingt The Treasury DeiMrtment tha/ihs, for ihtir patriotic donation, the Aduertiting Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN '€
ENAKOPRAVNOST
i
ZAPITA VRATA
SPISALA
JULIJA BRACIC
i
4 i 1
?
'4 i
Y
t	Ф
y	!«
T	V
(Nadaljevanje)
Oče in sin sta gledala za soncem, ki se je zdaj zares vgrezni-lo nekam v trsje na nasprotnem bregu. Zormanov klopotec mu je pel mogočno uspavanko. Tedaj je nenadoma Simon zgrabil očeta za roke. Blesk ugaslega sonca mu je ostal v očeh.
"Kaj---ko bi ne šel v
šole in bi ostal ?--Če bi bilo
doma pretesno vsem, bi pasel viničarjeve koze tu gori. Kaj ste rekli, ata?"
Zormana je v dnu grla žgoče zaščegetalo. Pogrknil je požrl slino. Ni si upal pogledati vlažnih plamenov v otrokovih oČeh. Obrnil se je na desno, proti sosedni gorici. Glasu se je poznalo, da bi bil rad mehak kot kruh, a je bil le ves skrhan.
"Če se ti zdi šola klavnica, bi ti jaz ne bU rad za mesarja. Napravi, kakor hočeš. A toliko si že pri pameti in veš, fant, da klopotci ne po jo vse leto in son-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
Nice Home for Elderly People needs COMPETENT WOMAN for HOUSEKEEPER - COOK. Room, board, salary.
DAvis 8-4451
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE ADULTS need 4 to 5 rpom unfurnished apartment. Any good location S. W. Up to $f5.
REpublic 7-3098
REAL ESTATE
LASTNIK gradbenik prodaja iVz sobno, zidano hišo, ki se da povečati, polna klet, fornez za prisilni zrak, kopalnica obita s ploščicami, zelo snažno in lepo vsepovsod, in se lahko takoj vselite.
6436 S. Kedvale LUdlow 5-0798
LASTNIK PRODAJA 1 Va-nadstrop-ni, 6 sobni, angleškega tipa, zidan bungalow; 2 spalnici zgoraj, 1 spodaj, gor kota na plin, polna klet, kopalnica obita s ploščicami, ognjišče, garaža za 2 avta, mnogo dodatkov, blizu šole, trahsportacije in trgovin. Se mora prodati. Cena zmerna $18,500.
6435 S. Kedvale Portsmouth 7-8887
FEMALE HELP WANTED
YOUNG LADIES.
become a Registered
NURSE
Accredited school of nursing. Must be between the ages of 17 and 30 years and have completed 4 years of high school. A scholarship, which consists of books, tuition, uniforms and maintenance, is provided for each student nurse accepted into the September class. Modern classrooms, dietary and chemistry laboratories, and up-to-date library in the new nurses' home are available for the use of all students.
Write or telephone;
MADELINE COLEMAN, R. N.. Director of Nurses,
South
Chicago Community Hospital, 2320 East 93rd Street, Chicago 17, Illinois,
ESsex 5-4400 Next class begins September 13, 1954
ce tudi ne sije vsak dan."
Luč v Simonovih očeh je ugasnila. "Pojdiva!" je rekel prazno, ubito. Ko se je sklonil, da bi pobral čepico s tal, mu je pala solza na steptano rjavo kamnitno prst ob klopotcu. Drugo in tretjo je gredoč obrisal z rokavom suknjiča.
V grmovju ob brajdi se je spet obirala koza. V dolgi večerni senci, ki se je zavlekla že skoraj do vrh hriba, je bila ko velika snežna lisa. Plaho je dvignila glavo in se pripravila za beg. Potem je začudena obstala, kot bi ne mogla verjeti, da jo bo fant zdaj zares pustil v miru. Z neumnimi očmi je strmela za očetom in sinom, ki sta se počasi, naveličano speljavala po grapastem pobočju v dolino.
Kakor bi pri fari zazvonilo z vsemi, so za njima udarili klopotci po dolgem in počez. Tri-jančilo je, da so se tresli bregovi in je dolina vsa vzvalovljena odpevala razposajeni pesmi goric. Njihovih ljubljenih goric.
Umirjeno, slovesno je med velikimi in majhnimi klimp-klompkal Zormanov, največji. Kakor za praznik, za veliki dan. Simonu je z vsemi šestnajstimi kijci tolkel na sredo srca. Pel mu je prvo bridko slovo.
4
"Tako je v hiši, kakor da so odnesli mrliča iz nje!" je jadi-kovala Zormanova mati Ana vsak dan, odkar je odšel Simon. Po navadi je bila prav takrat kje v bližini Lucija, da je morala slišati. A ta se je vselej naredila, kakor da ni čula ali da se nje ne tiče. Na njenem togem, zadnje čase bolno razpotegnje-nem obrazu nisi mogel opaziti drugega ko mirno vdanost in celo brezbrižnost za vse, kar se godi okrog nje. Delala je kakor doslej, na zunaj se ni smelo prav nič poznati. V poznih večernih urah je legala zbita na trdo peč in prvi jutmji svit jo je našel že ob svinjskem kotlu ali z molzno golido v rokah. In potem so ji preko dneva neštevilni opravki kar naprej segali v roke, da, je komaj kdaj utegnila odpraviti vse po vrsti. In čudno. Kakor si je prej kdaj želela počitka — nekaj dolgih dni bi ji bilo komaj zadosti — se je zdaj bala celo nedeljskih popoldne-vov. Ni imela kam s časom in sama s seboj. Zdaj je blagoslav-
Chicago, Ш
BOBINESS ОРРОВТШПГУ
TAVERN — Modern lounge. Must sell. Best offer.
LAwndale 2-9898
GROCERY — Well stocked and equipped. Nice business. Must sell; leaving for Europe. Bargain.
PEnsacola 6-3221
DELIKATESNA trgovina s popolno opremo; dober promet. Se mora prodati še ta teden radi bolezni. Veliko stanovanje zadaj. Nobeno resno ponudbo se ne odkloni. Pokličite v soboto ali nedeljo pred 5. uro popoldne.
LAkeview 5-9480 Prodaja lastnik sam
POZOR! MOTEL—KUPCI!—To je skozi celo leto dobičkanosni MOTEL—Ima 8 enot v dveh nadstropjih. Eno-stanovanjsko poslopje. (AAA stanje). Idealna okolica, 50 milj severno od Chi-cage, na Highway 42 (Sheridan Rd.). Povprečni mesečni dohodek $800. Vabljeni ste, da si pridete ogledati. Pišite ali se zglasite osebno pri.
CLAUSEN'S COURT 10th in Sheridan Rd.
Winthrop Harbor, 111. tel. TRinity 2-2825
Ijala delo, nepretrgano, veliko delo; zdelo se ji je največja in najmočnejša tolažba, edino, kar prinaša izmučenemu človeku vsaj nekoliko miru. Zato se je vsak dan bolj divje gnala za njim, hotela je utoniti v njem.
Simop^ov odhod je Lucijo prizadel huje, kakor je mislila. Ne, ona res ni bila nikoli za to, da bi se fant šolal. Zdelo se ji je, da ona izmed vseh še najbolj ve, kako je otrok ves nor na grunt in domačijo. Toda kdo bi poslušal njo! Zadnja pri hiši je zvedela, kaj nameravajo z njim. Ni bilo vredno metati prazne besede ob zid, če je bilo že vse zmenjeno.
Toda ko so tisti dan sedli k južini, le ni mogla drugače, da je zinila:
"Ne bo vzdržal v mestu, Simon že ne; ni tiste krvi." Takoj je vedela, da je beseda nerodno padla. Pri mizi so se držali kakor na pogrebščini.
"Seveda, saj bi mu ne bilo treba, ko---"je odgovorila
Ana in divje brcnila mačko, opletajočo se ji krog nog. "Ko bi ne bilo tiste nezgode," je nenavadno trdno dokončala in pogledala v žlico z mlekom, ki jo je nesla v usta, kakor bi ne bila njena.
Zvenk! Gospodar je trdo položil žlico na mizo. Pisano je pogledal najprej ženo, nato še Lucijo:
"Bog se vas usmili, ženske, nimate pameti, kolikor je za nohtom črnega! Sicer bi morale sprevideli, da Zormanov grunt le ni tolikšen, da bi mogli ostati vsi otroci za vse večne čase priklenjeni nanj. Od nekdaj je bilo na naših bregih tako in bo ostalo: z Dolgega vrha so speljana pota in kolovozi do bele ceste, od tam pa v svet. In nikjer ni zapisano, da bi držala pot samo od doma in ne tudi k domu nazaj. V čast Troštarju Sv. Duhu, očenaš--"
In so bili zgovorjeni za tisti dan. Kakor poparjeni so se splazili vsak za svojim delom in še otroci niso bili kakor druge krati. Vsepovsod so pogrešali Simona, pri delu, pri igri, na paši. Resda bo prišel o božiču domov na počitnice, a kje je še to! Že do svetega Miklavža je tako na-zarensko daleč, joj, kolikokrat bodo še legli spat, preden bodo lahko računali: danes še ne, jutri še ne, po jutrišnjem še ne, potem še ne in potem še ne —
--potem pa! No, in ko bodo
le tako daleč, bo treba še kdo ve kolikokrat spat, preden bo božič. Ni vredno računati na take dalje.
Lucijo je v zadnjih dneh za čuda vzelo. Že prej je ni bilo kdo ve kaj, zdaj pa so cunje kar visele na njej. Ozmerjala se je s prismodo, delala za dva, a nekaj v njej le ni hotelo utihniti, bilo je z vsakim dnem celo močnejše.
Lucija ni imela prijateljic. Sosedje so ji bili sosedje, tovarišice tovarišice, a med njimi ni bilo nikogar, ki bi mu bila Lucija kdaj rekla; "Ti, nekaj bi ti rada povedala!" in bi se ji bil jezik razvezal v pomenek, tako mi je in tako. Zadnje čase pa se je ljudi kar ogibala, bežala je pred
TEKOM ČASA,
ko же zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, dočlm M dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti ▼ dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV. določenega doeovora.
Dr. J. V. ZUPMK
#131 ST. CLAIR AVENUE Tal. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 82ad Straat: vhod »nmo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do b zv.
Dr J. V. ŽUPNIK
njimi, kakor da so ji storili krivico, zavoljo katere bo morala počasi izhirati.
Tudi doma je bila, ko da je ni. S trpko stisnjenimi ustnicami je hitela za delom in kar naprej premišljala, ne da bi mogla priti do pametnega konca. Nekaj bi morala ukreniti, ozreti se kam prek Dolgega vrha, morda bi se ji le še posrečilo predrugačiti stisnjeno življenje, ki jo je na Zormanovini čedalje bolj dušilo. Toda vse niti so ji bile zavozlane, vsa pota zadelana.
Celo z otroki je bila zadirčna in pusta. Sprva so se ji čudili, potlej so se navadili. "Teta se jezi," so rekli, deni prst na usta in pazili, da so ji šli s poti. Bilo je, kakor da je celo za Simona zgubila pol očesa.
"Franček, prinesi mi drv!" je ukazala neko dopoldne dečku, ki je sedel na pragu in z binžekom rezljal leseno igračo.
Ker se fant ni zmenil za njo, je razdražena sama zvihrala na na-ton in si pričela nalagati polena v naročje.
Franček je pritekel za njo.
"Pustite, teta, saj bom jaz!" Pričel je z druge strani segati za poleni.
"Nočem zdaj," Lucija je stegnila roko in udarila fanta tako nesrečno, da se mu je pocedila kri iz nosa. Franček je zatulil.
Tedaj se je oglasil Jernej, ki je imel opraviti s. steljo v list-njaku:
"Malo več pameti bi pa že lahko imela, da bi ne tolkla otroka za tak nič."
Lucijo je nenadoma bi pobegnila z doma, kamor Vsaj za nekaj časa mora o sicer se bo zadušila. ^ nalašč ji j e prišla na misel nikova Lenčka za goščo hom. Pravili so, da je zadnje ^ se precej bolna, a doslej bila utegnila skočiti k nje]-k Lenčki bo šla. Tako se b"' nekaj časa umaknila doma" in si odpočila ušesa in
srce.
(Dalje prihodnjič)
Naasnanilo in zaHvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem, da je umrla naša ljubljena
in nepozabna soproga in sestra
1895
1954
Mary Bolko
rojena LISJAK
Pokojnica je zalisnila svoje mile oči ilne 3. julija 1954.
Pogreb se je vršil dne 7. julija iz pogreb-nega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vne-bovzele na Holiuee Ave. ter od lam po opravljeni slovesni sv. maši zaduSnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v grob k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena dne 4. aprila 1895 leta v vasi Vrlovina v Vipavi.
V dolžnost si štejemo, da se tem polom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Bog plačaj!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala lepa vsem, ki so prišli kropit pokojno in se poslovit od nje ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Zahvalo naj sprejmejo nosilke krste sosestre od Progresivnih Slovenk, krožek št. 3, društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., društva Kras št. 8 S.D.Z.
Pokojnica je bila članica tudi Ljubljanskega kluba in delničarka Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. ter Ameriško jugoslovanskega centra na Reclier Ave.
Hvala lepa pevcem zbora Slovan za krasne v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke pokojnici v pozdrav in slovo.
Našo globoko zahvalo naj sprejmeta čst. g.g. Matliias Yager in Victor Cimperman za tolažilne obiske v bolezni, podelitev sv. zakramentov za umirajoče, sv. mašo zadušnico, pogrebne obrede, molitve v pogrebnem zavodu in spremstvo na pokopališče, kakor tudi za molitve ob odprtem gro-
bu. Islo naj sprejmejo zahvalo čst. g.g. duhovni od cerkve sv. Križa za obiske v bolnišnici.
Hvala ludi predstavnikom društev za lepe besede pokojnici v zadnji pozdrav in slovo. Iskrena hvala Mrs. Mary Cewiigoj za molitev sv. rožnega venca v zavodu.
Prav posebno zahvalo izrekamo pogrebnici Mrs. Mary Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Vsem jo toplo pri" poročamo v enakih slučajih.
Prisrčna hvala vsem prijateljem, ki so po-kojnico obiskovali v bolnišnici in na domu v času dolge bolezni, ji prinašali cvetlice in darila. Vaša ljubezen jo je tolažila in ji blažila trpljenje.
Težko je najti primernih besed, da bi se mogli dovolj zahvaliti veeni, ki so nam tako velikodušno pomagali v času dolge bolezni in ob smrti. V prvi vrsti gre zahvala Mrs. Jennie Jak-setič, ki je toliko ponižala in stregla pokojni dan za dnem z ljubeznijo in razumevanjem ter pokazala, da ima dobro usmiljeno srce, ki razume nesrečo bližnjega. V veliko pomoč so bili tudi: Mrs. Vera Troha, Mrs. Pauline Železnik, Mrs. Louis Kromar in sorodniki pokojne. Srčna hvala vsem za vse!
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako ga ni kdo prejel pomotoma, prosimo oproščenja in naj isto sprejme tisočero zahvalo.
Dolga in težka je bila Tvoja bolezen in mnogo si trpela, ljubljena. Tvoje truplo počiva mirno v hladni zemlji in rešena si vsega zla. Tvoja duša pa je odšla k Stvarniku, da sprejme iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storila. Jaz se Te bom vedno spominjal z ljubeznijo, vsaj si mi bila dobra, zvesta družica v življenju. Za Teboj žalujejo sorodniki in številni prijatelji, ki so Ti zvesto stali ob strani v pomoč skozi bolezen. Okrasil bom Tvoj grob s cvetjem, ki si ga ljubila in gojila, dokler ne pride tudi moja ura ločitve od sveta, ki pa bo ura veselega zopetnega svidenja s Teboj, ljubljena.
Spavaj sladko, večno nezdramno spanje, nepozabna !
Žalujoči ostali:
AVGUST BOLKO, soprog
ZORA DRASLER, FRANCES ZGOISIK, nečakinji
FRANK LISJAK, nečak v Boston, Mass.
V stari domovini zapušča brata ALOJZIJ LISJAK in sestro JOŽEFO LAMPE
Cleveland, Ohio, dne 4. avgusta 1954.