Novi disciplinarni zako štajersko učiteljstv Po dolgem in trudapolnem boju je dotaj učiteljstvo končno vendar zopet lep uspeh. V sHji zbora štajerskega z dne 9. novembra t. 1. so nai glasno sprejeli novi disciplinarni zakon za učit eljstvo. Ta določa: § 1. Učitelja,*) ki krši svoje dolžnosti, katere tnu nalaga njegova služba ali njegova službena prisega, ali ki s svojim izvenšolskim _vedenjem oškoduje ugled učiteljskega stanu ali svoje delovanje kot vzgojitelj in učitelj, zadene redovna jkazen (§ 18.) ali z ozirom na način ia važnost pregreška ali na druge obtežilne okoliščine disciplinarna kazen (§ 19.)- § 2. 0 zaznavah, oziroma ovadbah, ki ee tiSejo protizakonitega **) vedenja (§ 1.) kakega neitelja, ima, če ni potrebno obvestiti kazenskega sodišča, izključno le okrajni šolski svet nvesti predpozvedbe. Krajni šolski svet mora predložiti njemu doposlane ovadbe okrajnemu šolskemu svetu. Ko si je okrajni šolski svet razjasnil stvarni položaj, mora skleniti, če se zaradi pomanjkanje dejanja, ki bi se moglo kaznovati po tem zakonu, ustavi nadaljno postopanje, ali če zadostuje samo graja (§ 18.), ali koncno, če se oaj uvede disciplinarna preiskava. V prvih dveb. slučajih se sme izvršiti sklep šele tedaj, ako ga je deželni šolski svet, ki se mu mora ves predpozvedbeni akt takoj po storjenem sklepu predložiti, brez nadaljne odredbe vzel na znanje. Ako je pa sklenil okrajni šolski svet, da se uvede disciplinarna preiskava, ali ako je isto odredil deželni šolski svet po pregledu pozvedbenega akta, jo mora pričeti okrajni šolski svet nemudoma ter o tem takoj obvestiti pismenim potom obtoženca z navedbo obdolžitev, ki so se proti njemu dvignile, kakor tudi dotični krajni šolski svet. Na podlagi samih anonimnih ovadb se ne more sklepati o uvedbi disciplinarne preiskave. § 3. Predpozvedbe kakor tudi disciplinarno preiskavo mora izvesti predsednik okrajnega solskega sveta, ki sme okrajnega šolskega natlzomika (mestnega šolskega nadzornika) pozvati k sodelovanju. *) povsod za nLehrpersona. **) pfiichtwidriges Verhalten. § 4. Tekom disciplinarne preiskave ni le dotičnega otizakonitega dejanja Datančno preiskati, temveč se morajo ;fbno upoštevati tudi vse okolnosti, ki bi mogle služiti ob'olžencu v obrambo in to tako glede onih razbremenilnih moiflentov, ki jih je na?edel obtoženec, kakor tudi uradama. Lc?Pri izvršitvi pozvedb se mora varovati ugled obtoženca in njegove službe. Obtožencu podrejeni otroci se naj zaslišijo le, kadar to smoter preiskave neobhodno zahteva. Ustno zaslišanje obtoženca se lahko vsak čas izvrši. Ako so bistvene razlike v označenju stvarnega položaja med navedbami zaslišanih priS in med navedbami obtoženea ali med izpovedbami posameznib. prič med seboj, tako se morajo postaviti dotičiie priče in obtoženec iz oči v oci in se istodobno zaslišati. § 5. Obtožencu se mora dati v vsakem slučaju neposredno pred zaključkom disciplinarne preiskave prilika, da se seznani z njenimi uspehi, in na njegovo zahtevo se mu mora dovoliti vpogled v vse preiskovalne spise, v kar se mu mora odmeriti najmanj osem dni časa. Obtoženec ima pravico, podati tekom osmih dni po preteku zgorajšnjega roka o tem končno izjavo bodisi na zapisnik ali v obliki posebne vloge. Ako navede obtožencc v tej izjavi nova dokazila, se sme preiskava le tedaj natjaljevati/^ako nimajo doprinešena nova dokazila očitnega namena, zadržerati postopanje. V svoji končni izjavi mora staviti obtoženec tudi morebitne nasvete glede prič, ki se naj povabijo k disciplinarni obravnavi. Po zakljucku diaciplinarne preiskave se mora okrajni šolski svet s celim aktom seznaniti in ga potem predložiti s svojo izja.vo vred deželnemu šolskemu svetu. § 6. Deželui šolski svet odda akt predsedniku disciplinarnega senata (§ 7.), ako se mu ne zdi potrebno preiskavo dopolniti in akt vrniti okrajnemu šolskemu svetu, pri čemer se ima smisel § 5. primerno upoštevati. § 7. Pri deželnem šolskem svetu se ima sestaviti disciplinarni senat, čigar poslovna doba se strinja z isto deželnega šolskega sveta. V tem senatu so: c. kr. namestnik, oziroma njegov namestnik v predsedništvu deželnega šolskega sveta kot predsednik; 2. administrativni poročevalec v deželnem šolskera svetu, oziroma ura/inik, ki ga nadomešča v drugih službenih zadevah; administrativni poročevalec deželnega šolsveta je obenem poročevalec v disciplinarnem senatu; 3. 51an, ki ga v to določi deželni odbor izmed svojih zastopnikov v ^eželnem šolskem svetu, odnosno iz drugega zastopnika deželnega odbora v deželnem šolskem svetu; 4. deželni šolski nadzornik za ljudske šole; 5. člau dežel. šol. sveta, ki ga voli isti izmed svojih članov, oziroma njegovega namestnika, ki se voli na isti način, pri čemer se je v pm vrsti ozirati na zastopnika učiteljstva, ki sta po § 38. zakoua z dne 8. svečua 1869., dež. zak. št. 11, člana deželnega šolskega sveta; 6. eden v Gradcu bivajoč ljudskošolski ali meščanskosolski učitelj, ki ga imenuje c. kr. minister za uk in bogočastje izmed terno-predloga deželne učiteljske konferencije, oziroma namestnika, ki se imenuje na isti način. § 8. Disciplinarno obravnavo razpiše deželni šolski svet. 0 tem je obvestiti obtoženca vsaj tri dni pred obravnavo. Člani disciplinamega senata se morajo povabiti k obravnavi vsaj osem dni pred njo. Namesto Članov, ki ao zadržani, in so to deželnemu šolskemu svetu naznanili, se pokličejo k obravnavi njihovi namestniki, ako se je omenjeno obvestilo izvršilo v roku, da je to še izvedljiro. § 9. V smislu določb § 8. sklicani disciplinarai seaat je sklepčen, ako so razea predsednika navzoči še trije člani. § 10. Ako zasledi disciplinarni senat v preiskovalni snovi nasprotstva, ali ako so potrebne nadaljne pozvedbe, (§ 12., a) ali ako se mu še na tej stopnji postopanja potrebno zdi, postaviti priče s pričami ali priče z obtožencem iz oči v oči (§ 4.), tedaj se obravnava preloži iu se vrnejo akti okrajnemu šolskemu svetu, da jih prirnerno dopolai, k čcmer se mu sestavijo določna vprašanja. Le v izvenredaih slučajih, posebno če gre za odpustitev obtoženca s službenega mesta ali iz šolske službe in če se ima dogaati verjetnost kake odloSilne priče, more disciplinarni seaat pred obravaavo ali tekom iste, zaradi obtoženčevega predloga ali pa tudi uradoma skleuiti, da se povabi ista priča, oziroma priče k obravnavi. Stroške, ki narastejo zavoljo povabila prič k disciplinarni obravnavi iu se oduierjajo v sraislu kazeaskopravaega reda, plačuje deželai šolski svet, veadar jih mora obtoženec vrniti, če se inu je prisodila kakšna discipiinarna kazea in so se priče poklicale zaradi njego?e zahteve. § 11. Obtoženec sme prisostvovati disciplinarni obravnavi. Ako se dokaže pravoeasna obvestitev obtoženca se sme vršiti obravnava tudi v njegovi odsotnosti. Disciplinarna obravnava ni javna. § 12. Disciplinarna obravnava se začne s poročilom o stvarnem položaju in o uspehih preiskave, ki ga poda poročevalec. Na to se zagovarja obtoženec, ki mu pripada v vsakem shieaju končna beseda. Potem se zaslišijo priče, ki so se morebiti povabile (§10.). Vsak član je upravičea v dosego pojasnil staviti vprašanja tako do poročevalca kakor tudi do obtožeaca in do pric. Ko sejestrarDi položaj dovolj pojasnil, prekine predsednik obravnavo, in disc plinarni senat se aestaae h končnemu sklepanju. To se pričae s predlogom, ki ga stavi poročevalec in ki mora izreči, a) da se disciplinarna preiskava dopolni ali b) da ni povoda prisoditi redovne ali disciplinarne kazni ali c) da se prisodi redovna ali diseiplinarna kazen. § 13. Disciplinarna razsodba se sme opirati le na obtežilne okolnosti, ki so se očitale obtožencu tekom disciplinarne preiskave ali pa pri disciplinarni obravnavi. § 14. Posvetovanja in sklepanja disciplinarnega senata se vrsijo v smislu poslovnega reda dež. šolskega aveta. § 15. Po storjenem sklepu se sklep takoj razglasi. _ § 16. 0 disciplinarni obravnavi sestavi zapisaikar, ki ga doda predsedaik, zapisnik, v katerem se zabeležijo imena navzočih oseb, bistveui podatki obravaave in storjeni sklep, ter ga podpišeta predsednik in zapisnikar. 0 uspehu*) disciplinarne obravaare mora obvestiti deželni šolski svet piameaim potom po okrajaera šolsketn svetu tako obtoženca kakor tudi pristojai krajni šolski svet. § 17. Ako se razsodba disciplinarnega senata ne tiče dopolnitve discipliaarae preiskave (§ 12., a), sme obtoženec tekom 14tih doi potem, ko se mu je dostavilo obvestilo, potom deželnega šolskega sveta vložiti ugovor na ministrstvo za uk in -bogoeastje. § 18. Manjša kršenja dolžnosti se kaznujejo z redorao kaznijo. Teoaetji ista na sklepa okrajaega šolskega sveta (§ 2.), tako sme obtoženec vložiti tekooi 14ih dui potom okrajaega šolskega sveta proti aji ugovor aa deželui šolski svet, proti čigar odločitvi ni potem dopustao aobeao pravno sredstvo. Redovna kazen je graja. Isto ame izreči tudi šolski vodja vsak čas napram učitelju, ki ne izpoluuje svojih dolžnosti. § 19. Disciplinarae kazai so: a) ukor, b) premeščenje kazenskim potom a) v isti krajevai razred, [i) v nižji krajevni razred. Ta kazea se pri šolskih vodjih, iu nadučiteljih in ravnateljib. lahko poostri tudi z odvzetjem šolskega vodstva, pri nadučiteljih ia ravnateljib. tudi s premeščenjem na manj razvite šole; c) odpust s službeaega mesta; , c") odpust iz šolske službe. § 20. Ukor se izreče vedao pismeno in obsega tudi grožajo, da se bo ostreje postopalo, ako se ponovi kršenje dolžaos ti. § 21. Z odpuščenjem s službenega uiesta izgubi dotičaik vse pravice, ki si jih je pridobil kot učitelj. § 22. Odpuščenje iz šolske službe se sme izreči aavadno ie tedaj, če so se nav^lic že izvršene V3aj eae disciplinarne kazni voovič pripetila zaataa zanemarjeuja ali kršenja službenih dolžnosti. § 23. če je učitelj zaradi obsodbe kazenskega sodišča izgubil volilnost v občiuski zastop (§ 48., odstavek III. zakona z dae 2. maja 1883., dravnega zakonika številka 53); ga mora deželni šolski svet vselej odpustiti iz službe brez discipliaarne obravuave. Če se komu z razsodbo kazenskega sodišča odreče sposobnost za izvrševanje učiteljskega poklica (§ 420. kaz. zak.), je prepuščeno dežeinemu solskema svetu, da ga odpusti iz službe brez discipliaame obravaave ali v posebuega ozira vrednik okoliščinah upokoji. § 24. Začasno ustavljeaje službe m plače**) za dobo sodnijske ali discipliaarne preiskave mora odrediti okr. šol. svet, če zabteva stvarai položaj, da se dotičoik takoj odstraui iz službe za dobe preiskave. Tako ugtavljenje sme ukreniti v enakih okoliščinaii tudi deželui šoiski svet za čas, da se dožene discipliaarno postopauje. Ugovor proti odrejeaem u ustavljenju ne more istega zadrževati. § 25. Ce bi se ne mogel obtožeuec, ozir. njegova rodovina vzdrževati, mora deželai šolski svst obeneru določiti tudi preživljalni douesek, ki se ima dajati obtožencu, oziroma njegovi rodovini, ki pa ne sme presegati dveh tretjia plače, ki jo uživa obtožeaec ob času ustavijeaja. Ako se mu pozneje ne naloži nikaka disciplinama kazea, pristoji obtožeac u nadomestek začasne izgube službenih dohodkov. *) Ergebnis. **) Suspension. Na boj na divje Amonite! ii. V zadnjem času je začel ^SIovenec" odgovarjati, oziroma ugovarjati raznim člankom našega glasil* in tudi dopisom iz učiteljskih krogov v nSlov. Narodu", Dosedaj ni imel te navade. Ko smo mu dokazali razne vnebovpijoče krivice, prizadete nčiteljstvn in šoli od klerikalcev, je bil tih kot grob. Pri našem dokazovanju je padla marsikatera trpka beseda in to po vsi pravici, saj vlada sedaj pri nas boj, boj na življenje in smrt, in v boju se ne bije z mebkimi rokavicami. Dr. Šusteršič je na zadnjem shodu v Cerknici izjavil, da so jib naši dopisi razžalili, in raditega nimarao pričakovati izboljšanja učiteljskih plač, dokler ne damo zadoščenja. Sveta jeza mora zgrabiti človeka, ko to sliši in bere. Mi, ki smo bili doslej od klerikalcev in njih glasila neštetokrat globoko žaljeni, poniževani, zasramovani in v zadnjem času nam je bilo zaradi njih odvzeto izboljšanje našega bednega stanja, da omagujemo v neznosnem položaju, mi naj še ponižno prosimo odpuščanja in poljubljamo v prahu pred njihovimi nogami pesti, s katerirai so nas bili! Ko so nas na najsvetejšem kraju, v cerkvi, pitali z brezverci in nain s tem jemali čast in ugled pred ljudstvom, smo se zagovarjali in rekli, da uaj nam pokažejo saj enega brezverskega učitelja. Imenovali smo jih po vsi pravici obrekovalce. Toda oni so moleali in nam zato zamerili. Dokazali smo, da je klerikalizem iateraacijonalea — brezuaroden in kot tak pogubonosen za narodni obstoj, torej tudi poguben za nas narodue učitelje in naš narod, ki ga odgojujemo. Na to niso dali odgovora. Zamerili so nam. Ko je dr. Šusteršič rekel na apel našega shoda, da rajši razbije deželni zbor, kakor da bi privolil, da bi se na deželne stroške povišale učiteljem plače ter nasvetoval, da naj višji uradniki prostovoljno plačujejo davek v to svrho, je globoko užalil vse učiteljstvo. Delal se je popolnoma norca iz nas vseb. On sme žaliti, mi bi morale pa molčati. Tega uismo storili, ampak rekli smo, da bi se morali njegovi izjavi smejati koze na paši. S tera smo se seveda zamerili, zaradi česar bi morali ponižnc prositi odpuščanja. Na tak način smo se jim zamerjali vselej, kadar smo se potezali za svoje pravice in kadar smo se zagovarjali in nismo trobili v klerikalni rog. V št. 252. svetnje ,,Slovenec", da bodi učiteljstvo nad strankatni, kar pomeni, da naj mirnje in se ne meša v politične boje, zaradi česar Dam milostno obljublja, da bodo upoštevali naše opravičene aspiracije, ko dobe oni večino. — Ako bi ne poznali klerikalizina, šli bi jim na led. A vemo prav dobro, da je ta smrtni sovražnik svobodni šoli in učiteljstvu, da hoče imeti neomikano in nerazsodno maso naroda v dosego svoje svrhe za seboj, in zato nam nikakor ne kaže biti nad strankami, ne kaže nam držati rok križem in gledati mirno in ravnodušno to besno klerikalno početje, ampak poseči morarao tudi mi v boj, in sicer z zedinjenimi močmi, • neustrašeno in z vso vnemo, ker drugače si podpišemo sami sebi smrtno obsodbo. Da je to gola istina, nam dokazujejo dogodki v Spodnji Avstriji, na Tirolskem in v drugih deželah. Ako bi klerikalci imeli trohico ljubezni do nas, šole in narodne prosvete, ne bi tako neusmiljeno rohnel dr. ŠusteršiČ zpper nas in šolo, kakor je to storil na shodu v Cerknici in Škofji Loki. Nerazsodno maso je lahko naščuvati zlasti zoper nas in šolo. Da se mu je to temeljito posrečilo, nam pove sledeči zgled. Po dokončanem shodu v Cerknici so začeli udeležniki pogovarjati se v neki gostilnici o političnih zadevah in o shodu. V stranski sobi je bila v ožjem krogu neka učiteljska oseba. Vrata so bila samo priprta in slisalo se je razločno razgovarjanje iz sobe pivcev. Nanesel je med drugim govor tndi na učitelje. Nekdo je rekel: ,,Danes smo slišali, kaj so učitelji. Samo liberalci so! Oni so vzrok vsega prepira med nami. Kdor bo prijatelj zučiteljem, naj gahudičvzame!" Toso doslovne in resnične besede iz ust preprostega klerikalca, došlega s Šusteršičevega shoda v Cerknici. Ali naj ueitelji prenašamo ravnodušno tako hujskanje naroda zoper nas? Tega ne moremo in ne smemo storiti, ker, ako bi molčali, bi si dali slabo izpričevalo. Kleiikalci so nas in nas še izzivajo, žalijo in hujskajo narod zoper nas. Za vse to naj bi mi mirno molčali in še klečč prosili odpuščanja! Sedaj pride na vrsto zopet isti famozni ,,Slovenec" v 264. številki, ki piše: »Učitelji, ali je boj res vaša želja? Govorite! Posledice boste izkusili vi sami! — Ali pa vi ne soglašate s to bojno napovedjo ? Potem tudi govorite! Zdaj tembolj zahtevamo zadoščenja!" Klerikalno glasilo hoče torej odločno vedeti, ali se hočemo bojevati ali ne. Povemo mu na vsa usta in odločno, dasemoramo bojevati, ker smoizzivaniin p r i m o r a n i k t e m u. Ali naj mirno gledamo, ko nas od vseh strani sujejo, bijejo in zaničujejo? Poverao pa tudi odkrito in odločno, da se takih podlih obrekljivih, lažnjivih in sramotnih sredstev ne bomo posluževali kakor oni, ampak naš boj bo posten, odkritosrčen in možat. Gradiva imamo na razpolaganje več kakor obilo, poznamo natančno vse smeri, nakane in želje našega klerikalizma. Da ne bodo zrasla drevesa do neba tem domišljavim klerikalnim prvakom, je treba, da vsak učitelj, v s ak p r i j a t e lj u Č i t elj s t v a, šole, blaginje naroda in njegove prosvete naredi svojo dolžnost. Narod naš je v politiki neveden, v razsodnosti nezrel; kar se z lece tudi o posvetnih zadevah pove, naj bo škodljivo ali koristno, verjame vse. Naša sveta dolžnostje, narodu odpirati oči in ga poučevati o vseh nakanab. klerikalizma. To lahko storimo, ker smo nied narodom, ker smo vedno v njegovi neposredni dotiki. Če smo bili kdaj narodu potrebni, sino gotovo v največji meri sedaj potrebni. Politika našega klerikalizmaje pogubonosna za nas narod — nasledki so že očevidni. Naša sveta dolžnost je, upreti se z vsemi silami tem narodnim zavodnikoin. Nihče se ne sme izgovarjati: ,,Kaj se bo pa potem zgodilo z nami?" Od klerikalizma nismo pričakovali in ne pričakujemo nikoli nič dobrega. Slabse se nam ne more goditi, kakor se nam godi sedaj. Na delo torej, dokler je čas! Ako v boju tudipodležerao, nič ne de, vsaj zavest bomo imeli, da smo storili svojo dolžnost in da smo žrtve — svojega prepričanja! Boj nam je napovedan, in sicer hud boj. Braniti se hočemo. Braniti hočemo in moramo sebe in šolo, drugače preti pogin nam in šoli. Vprašanje nastane, kako naj se branimo in bojujemo? Sovražnik je mogočen, ošaben, neizprosen in neprizanesljiv; ima vsa sredstva na razpolaganje: denar, leco in nerazsodno ljudstvo za seboj. Ne obupajmo! Mnogo je še takih med našim narodom, ki znajo misliti s svojo glavo in ki niso kimavci. K tem pojdimo! Prepričajmo jiho novodobni pogubni politiki terjih prosimo, da začnejo tudi oni druge svariti in učiti! Vplivnejša ko je oseba, tem bolj se bo izplačal trud. Ako vsak učitelj pridobi nekaj takih veljavnih mož v svojem okolišu, se stvar polagoma začne samaobsebi razvijati. Naše ljudstvo bere premalo. Širiti je treba naše politične liste med narod, da se ljudstvo uJi misliti. Učitelj naj uči! Uči naj z besedo in dejanjem! To velja zlasti sedaj bolj, nego je veljalo kadarkoli prej !