Štev. 108.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Urcdnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. VredniSkega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v petek, 13. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: xa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K,vza žetrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za jOTjleta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani naJksGMe dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I n a e r u 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat XI b, ia trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla 2« b. — Pri večkratnem objavljenju primeren nonual.
.A
Vpravniškega telefona iter. z88.
Rusko-japonska vojska.
Neka brzojavka iz Sanhaikvana poroča o neki večji bitki, ki se je h i ta baje v pon deljek dvajset angleških milj (30 km.) južno od Liaojana.
Ta vest pa ni resnična.
Morda je bila kaka praska mej poizvedovalnimi oddelki, kaka več(a bitka pa ni bila. Upoštevati ie treba, da je Liaojan oddaljen od Vidžu trideset dni hoda in da je hoja tja lako težavna. — Tudi vest, da bi bila pri Motien gorskem sedlu, 8. t. m., kaka večja bitka in da bi bil general Sasulič mrtev ne bo resnična, kajti generalni poročnik Saharov poroča, da so bile japonske čete, ki so Fenvančtn zasedle, 8. t. m. še vedno ondi in da so odposhle le poizvedovalne oddelke proti Liaojanu in na druge strani. Oddaljenost od Fenvančena do Motienskfga gorskega sedla znaša 90 do 100 kilom. po cesti, ki ima velike klance. Ako bi Japonci po tej nerodni cesti vsak dan prekorakali 20 kilometrov, bi komaj danes, v petek, došli k motienskemu gorskemu sedlu.
Morda bo Kuropatkin s kako brigado nadlegoval Japonce ob motienskem gorskem sedlu, a velikih množic ondi ne bo razpostavil, ker za to ondi ni ugoden položaj. Neka vest pravi, da Rusi pripoznavajo, da Kuropatkin vsled nezadostnega topništva ne more zadržavati Kurokijevega prodiranja.
V ruskem glavnem taboru se zelo zanašajo na konjeništvo, o katerem upajo, da bo zadalo Japoncem veliko škodo.
»Politik" pravi, da Japonci, naj imajo tudi dobro topništvo, ne bodo mogli hitro prodirati prGti Liaojanu.
N|ihove ncoralične in fizične moči bodo na tej poti jako trpele. Rusi jih bodo zavirali na raznih straneh.
Od zadaj bodo vojevali kozaški oddelki guerila-vojsko. Ako Kuroki ne bo imel za hrbtom močne armade, tedaj s svojimi tremi divizijami ne bo mogel mnogo opraviti proti Kuropatkinovim 10. divizijam. — Tako »Politik«. Menda so pa Japonci pripravljeni tudi za take slučaje.
»Politik* pravi: Le s potrpežljivostjo se udajmo svetu ruskega vojnega poveljnika, katerega je izdal pred dvema mesecema : ^Potrpljenje, pred sredo maja ne more priti do večjih akcij."
It Petrograda se poroča, da je^zapove-dana mobilizacija 10. in 17. armadnega kora.
„Politik« sodi, da bode ta pomnožitev ruske armade v vzhodni Aziji došla na bojišče še ob pravem času. Določeno je bilo že začetkom vojske, da se pošlje toliko vojske na bojišče, a ti vojaki so šele sedaj poklicani, ker je sibirska železnica s prvimi oddelki odposlanega vojaštva šele sedaj gotova.
La sovraštvo proti Rusiji je rodilo brzojavke, da se je ta mobilizacija izvršila le vsied poraza pri Jalu, kjer so biii, kakor pravi vojaški strokovnjak »Politike", le oddelki ruskih poizvedovalnih čet.
Naravno, da so vse, preko Kine došle brzojavke zelo nezanesljive. Pred malo dnevi se je poročalo, da se Japonci niso izkrcali le pri Pičevu in Takušanu, ampak tudi pri Kajčovu, Fovčovu, Poit Adamu, Kinču in Dalnjem.
Res pa so se vse čete izkrcale le pri Pičevu in Takušanu, vsa druga porrčila o izkrcavanjih so bila napačna in tudi Dalnji je še vedno v ruskih rokah, Dalnji je jako utrjen, in Japonci bi zamegli vzeti Dalnji le po hudem boju.
Po izkrcanju v Pičevu so Japonci naekc čili železniško postajo Pulantien, ondi razdrli most in brzojavno zvezo proti severu. Sedaj pa pravijo Rusi, da so to škodo že popravili.
Nekateri listi so mnenja, da se je to moglo zgoditi le, ker so Japonci zapustili Pulantien in šli nazaj v Pičevo. Izkrcanje v Pičevu se je vsled velikeg:a taifuna zakasnelo in da bi ne bili v Pulantinu Japonci razpostavljeni negotovi usodi, so se umaknili na zaj v Pičevo. Očevidno je veliki taifun pre prečil tudi kake večje operacije japonskemu brodovju, ki je že od srede pred Poit Arturjem.
Vojni poročevalec »Morning Post" trdi, da so Japonci Port Artur v torek bombardirali z indirektnim streljanjem.
Poročilo japonskega admirala Togo, da Rusi razstreljujejo pred Port Arturjem svoje vojne ladje, je jako naivno.
Ako se čujejo eksplozije, tedaj je naj-verojetnejše, da Rusi razstrelja-vajo v vhodu vluko potopljene japonske branderje.
O zopet popravljeni železnici v Port Ar tur in brzojavni zvezi imamo še neko vest iz Petrograda, ki trdi, da Be je to posrečilo s tem, da je portarturska ruska garnizija
vdrla iz trdnjave in si pridobila velik uapeh. Ta vest trdi, da so Rusi pognali mnogo Japoncev v moije. (?)
Barolinski listi prinašajo poročila iz Petrograda, ki trdijo, da ni vzroka bati si za Pnrt Artur. Posadka v trdnjavi šteje 16 do 18 tisoč mož in je za 10 mesecev z živežem preskrbljena.
Rusi v Koreji.
Kozaški oddelki, ki so ostali še v Ko reji, so že pričeli vznemirjevalno taktiko za hrbtom sovražnika. Japonci bodo morali z močnejšimi posadkami v Koreji skrbeti, da ne dožive maraikakih presenečenj in da jim na vse pripravljeni kozaški oddelki ne uničijo zalog, katere so pustili na Koreji. Ruski generalni major Karkevič poroča ruskemu generalnemu štabu: Dne 8. maja se je udala našim patruljam koreiska garnizija v Pohtonu ob Jalu, močna 75 mož. Naše patrulje so našle 700 pudov za Japonce pripravljenih živil. Dne 6. t. m. je imel drug ruski oddelek z malim oddelkom japonste konjenice pri Madalienu, deset kilometrov južno od Poktona boj, ne da bi imel kaj izgub Istega dne je neki ruski oddelek zasedel ob Ja'u ležeče mesto Poktonton, 20 kilometrov južno cd Poktona, kjer je uničil znatne zaloge. Istega dne je imel tretji oddelek naših poizvedovalcev 35 kilometrov južnovzhodno od Poktona boj z manjšim japonskim oddelkom, v katerem tudi ni bilo izgub. Eden naših rekognoscijskih oddelkov io zadel ob sovražnika 20 kilometrov od Ujona, 50 kilomttrov severnovzhodno od Poktona v bližini Jalu, Sovražni oddelek 200 Jjponcev in 200 Korejcev je stal na strmi višavi. Po živahnem strelianju se je moral sovražnik umakniti proti Ujonu
Veliko pozornost je vzbudila brzojavka, da je večje število Rusov napadlo Andžu v Koreji. Japonska posadka je krčevito branila mesto in je dobila pomoč iz Jonp;oaa. Dne 11. t. m, ko so došli še večii japonski oddelki mestu na pomoč, so se Rusi umaknili. Imeli so 50 mrtvih. Neki vjeti ruski podčastnik je dejal, da je bil ruski oddelek, ki je izvršil napad, močan 500 mož.
Iz Tokia se poroča, da se je tudi pri Jonp;onu mej Antoju in Unsanonom pokazal kozaški oddelek, ki ima namen vznemirjati bok japonske armade in japonske
zveze.
Velika zarota na Ruskem?
Berolin, 11. maja. Iz Petrograda poročajo, da je ruska vlada prišla na Bled veliki zaroti ruskih anarhistov, ki so v zvezi z Japonci. Zarotniki so nameravali z dina-mitom razstreliti v zrak vse rusKe trdnjave in vojaška skladišča. Tudi atentat v kron-stadski luki je delo te zarote. Vlada je odredila najširše varnostne naredbe Zarotnike je izdal neki njihov tovariš, ki je dobil za to od vlade 100.000 rubljev.
Na križarici »Aleksander II.* v Kron-stadtu so našli peklenski stroj. Nekega ruskega častnika so prijeli v trenotku ko je hotel zažgati v luki zalogo pyrotylina. V gardnem koru je veliko razburjenje.
Poroča ae, da so 60 km od Petrograda na baltiškem obrežju zaprli japonskega ogle-duha ki je bil za žensko preoblečen.
Čuje se, da so odkrili zaroto, naperjeno proti ministru Pleve; govori se celo, da je bil pripravljen tudi atentat na carja. Zimsko palačo stražijo noč in dan policisti. Vsa vladna poslopja so zastražena.
Pičevo.
Pičevo leži na vzhodnem obrež,u Liao-tuna, cb izli\u Saoha. Pristanišče je popolnoma zavarovano preti vetru, ker je na treh straneh obdano od gorovja Morje je ondi zelo plitvo. Mesto ima do 20.000 prebivalcev. Tam je mnogo trgovin, skladišč in gostiln. Izvoz se ceni na 4 milijone kron. Razven s trgovino se pečajo prebivalci tudi z ribištvom. V bližini mesta stoje razvaline nekih utrdb, katere so napravili Korejci. V okolici je skoro na vsakem griču masiven, 12 metrov visok stolp. Te stolpe so baje nekdaj rabili za nažigaoje znamenj z ognjem.
Rusi potopili japonsko transportno ladjo.
Pariz, 11. maja. Tu je bila včeraj razširjena vest, da se je rusko vladivostoško brodovje pojavilo pred Port Arturjem. Ta vest je nastala vsled tega, ker je iz portar-turske luke prišla neka ruska torpedovk«, ki je priPičevupotopila neko japonsko transportno ladjo. Ker se je miBlilo, da se rusko portartursko brodovje sploh ne more gibati, razširile so se vsled tega vesti, da se je pred Port Arturjem pojavilo rusko brodovje iz Vladivostoka.
LISTEK.
Dr. Aleksander Breszti-enszky f.
Iz Zagreba, 10. maja.
Sinoči je umrl na svojem posestvu Plešo pri Veliki gorici po dolgotrajni srčni bolezni dr.Aleksander BreBZtiensky. Z njim je izgubil hrvaški narod enega svojih najboljših mož, ki bi mu bil mogel v sedanjih zmedenih političnih odnošajih pomoči, da se zedini v obrambo svojih verskih in političnih pravic. Znano je iz mojih poročil, koliko se je ravno pokojnik v zadnjem času trudil, da izmiri opozicionalne politične stranke. Na žalost svojo in veega naroda s svojim plemenitim namenom ni uspel. Toda hrvaški narod ne bode nikdar pozabil, da se je dr. Bresztienezky toliko žrtvoval, samo da pride do sloge. Ravno ko je hotel začeti iznovič delati za pomirjenje, ga je zgrabila bolezen in le prezgodaj je moral leči v grob.
Dr. Bresztienszky se je rodil 5. sept. 1. 1843. v Prečcu. Prve šole je obiskaval v Zagrebu, juridična predavanja je pa sluSal deloma v Zagrebu, deloma v Budimpešti, kjer je bil promoviran za doktorja prava 1.1868. Kot vrlo nadarjen in umen pravnik je dobil precej profeauro na tedanji pravoslavni akademiji v Zagrebu ; a ko je bilo 1. 1874. od prto vseučilišče, je postal vseučiliščni pro-lesor ter je predaval na pravoslavni fakulteti državljansko in državno pravo. Ža leta 1875.—1876. je bil dekan pravoslavne fakultete, a 1. 1880. je bil izvoljen za rektorja. Bil je član izpraševalne komisije za državne in sodnijske izpite. Kot vseučiliščni profasor je delal vrlo mnogo, a ker je bil živahnega temperamenta, so bila njegova predavanja sploh zelo zanimiva. Vrhtega je bil dr. Bresztienszky izvrsten govornik ter ga je mladina zelo rada poslušala. % 3 kot prolesor se je bavil rad s politiko; toda ko je poatal Khuen IIedervary ban, jo bilo to nevarna stvar za vsakega, ki ni trobil ž njim v en rog.
Dr. Bresztienszky in Khuen Hedervary
sta bila sicer sošolca in cd mladosti prijatelja, a dobra sta si bila tudi še kasneje, ko sta se sešla v Zagrebu, saj je dr. Breszti-enszky bil po mišljenju spočetka unioniBt. Bil je za zvezo z Ograko, toda za pošteno zvezo. Ko je začel pa Khuen Ile-devary izvajati svojo nasilno madjarsko politiko, sta se morala raziti, kajti po mišljenju in delovanju plemeniti Bresztienszky ni mogel odobravati nasilja bana Khuena. To je ban kmalu opazil ter začel preganjati svojega nekdanjega sošolca. Vendar se ga ni upal poprej odstraniti nego šele leta 1894. Takrat je bil Bresztienszky mestni zastopnik zagrebški ter je odločno branil avtonomijo občinsko proti novemu zakonu, katerega je skoval ban Khuen, samo da dobe večino po mestih mažaroni. To je bil povod, da ga je predložil kralju, raj ae stavi v pokoj, in to se je tudi zgodilo.
Za dr. Bresztienszkega to ni bilo nič hudega, ker je bil premožen, ter so je podal na svoje posestvo, kjer se je bavil s knjigo in tudi s politiko. Ko jo hrvaška opozicija začela iznovič borbo preti Khuenu, jo
stopil tudi pokojnik v bojne vrste ter |bil leta 1897. izvoljen kot opozicionalec v hrvaški sabor v svojem kotaru velikogoriškem. Ta kotar je zastopal do svoje smrti ter zanj mnogo storil v gmotnem pogledu.
Delovanje njegovo na političnem polju je poznato. Sodeloval je pri zedinjenju stranke »Obzorove« in stranke prava ter je bil izvoljen za predsednika zedinjene opozicije. Da zedini tudi čisto stranko, ni uspel in to ga je najhuje žalilo.
V eaboru je bil brez dvoma najbolji govornik. Govoril je gladko in tako lepo, da so bo mogli vsi njegovi govori tiskati brez popravljanja, tudi govori, ki jih je govoril ex abrupto. S svojimi finimi dovtipi je spravil prav pogostoma aamoga bana Khuena v veliko zadrego. Mažaroni bo se ga bali kot nobenega drugega, saj jih je znal tako živo zgrabiti, da bo so sami med seboj sramovali, kakšni mameluki so.
Pokojni dr. Bresztyensky je bil odločen katolik, kar je kazal povBod, a stekel si je še posebnih zaslug pri osnovanju prvega katoli-
Kitajska.
London, 12. maja Iz Tientsina se brzojavlja „8tindarduu: Vedenje kitajske vlade je zelo sumljivo. Sedanje vojaiko de tavanje in nabiranje vojnega zaklada v Pe kinu ne povzroča samo strah pred Rusi. Icobraieni Kitajci se zelo brje, da ne izbruhne zopet boksarska vstaja. Hangbitun je pred kratkim protestiral proti nekaterim vojaSkim napravam ter prišel raditega v nemilost v Pekino. Velevlasti vedno pomnožu-jejo svoje posadke ter opazujejo to sumljivo gibanje. Kitajska vlada se baje pogaja z neko tujo državo radi posojila, pod pretvezo, da bo porabila dotični denar za slav-Ije cesaričinega rojstvenega dneva.
Hrabrost ruskega inženirja.
O tem se poroča iz Petrograda : Ruski inženir B inov se je odlikoval pri zadnjem boju pred Port Arturjem na sledeči način : Neka sovražna krogl|a je priletela v strojni oddelek neke ruske ladje in pokvarila parno cev. Par je pričel uhajati. Tedaj je skočil Blinov k cevi ter s svojimi rokami toliko časa tiščal odprtino, drkler niso došli drugi in pokvarjeno cev popravili. Četudi je imel obe roki opečeni, vendar je do konca vstra-jal na svojem mestu.
Pot skozi Ledeno morje.
Ker je pot "koli južne Azije tako dolga in težavna, so Rusi prišli na misel, da bi poslali svoje vojno brodovje skozi Ledeno morje na bojišče. Te dni se je o tem po svetovala v Petrogradu komisija, kateri je predsedoval general Vilkickij, ki je že sim preiskoval to pol. Ledeno morje ob sibirskem obrežju je prosto ledu le dva meseca v letu Če bi bilo mogoče rabiti to pot, bi se severna Sibirija odprla kulturnemu svetu in Rusi bi imeli eno sredstvo reč, da ohranijo svoje pokrajine v vzhodni Aziji.
Po tej poti je doslej plulo 109 ladij, od njih 80% srečno, 20 % se jih je moralo vrniti in 10% se jih je poguDilo. Glavna ovira je led, ki ga žene veter po morju. Če pride ladja med ledene gore, je izgubljena.
Treba je pred vsem študirati vetrove v teh pokrajinah, a to bo šele mogoče, ako bodo povsod ustanovljene meteorološke postaje. Napravili bodo zdaj 15 takih postaj. Treba bo tudi preiskati vodovje. V ta namen cdposljejo šest ladij, ki bodo šle po treh potih. Tretja težava je, ker so vsi zemljevidi teh pokraiin nepopolni. — Niti Nanssen, niti Nordarskjold, niti častniki ruske »Zarje« sa niso mogli z zemljevidi orientirati. Posebno so ra potu goste megle, ki zakrivajo obrežje.
To preiskovanje bo trajalo tri leta in stroški so proradunani na tri milijone rubljev.
Za zdaj je komisija Bklenila z vsemi glasovi proti enemu, da n e kaž°» ruskega vojnega brodovja pošiljati skozi Ledeno morje.
Zveza z golobjo pošto.
Moskva, 11. maja. Po zatrdilu lista »Ruskoje Slovo« se bode vpeljala mert Port Arturjem in glavnim stanom golobja poštna zveza. Žs leta 1902. je prejela ruska armada v Mandžuriji 150 poštnih golobov, z namenom, da se ustanove go'obje pisemske pošte v Liaojanu, Mukdenu, Harbinu in Port Arturju.
Položaj v Niučvanu
London, 11. maja. Reuterjev biro je prejel 9. t. m. iz Niučvana poročilo : Od petih polkov, ki so bili tuka;, so štirje odšli. Peti polk je imel oditi danes, a je prejel protipovelje. Glasom nekega zanesljivega vira izkrcujejo Japonci sedaj svoje čete v
škega shoda, na katerem je govoril krasen govor o odnošaju cerkve in države.
Dr. Bresztyensky se je bavil pred vsem s pravoslovnimi študijami ter je napisal lepo število učenih razprav. Znamenit je njegov govor, ki ga je govoril kot rektor 1. 1880 o svobodnem izučavanju na vseučiliščih. Iz tega govora ae vidi, koliko je on cenil pravo znanost sploh. Itavno tako so cenili mnogo brojne pravoslovne naprave v časopisu hrvaškega pravoslovnega društva. N a j z n a -m e n i te j a razprava je v tem časopisu o avstrijskem načrtu c i -vilno-pravdnega reda. Izdal je tudi nekoliko posebnih del. Posebno so poznata: »Dokumenti plemonite občine Plešo-Rakarje od 1642 do 1746* ter ^Liberalizem in katolicizem". Pisal je mnogo tudi za »Ka-tolički List«. ZnamenitB so razprave: »Inter-konfesionelne postave«, »Hočemo li postati svobodni zidarji ?«, potem več člankov o kon-kordatu. L. 1896. je začel izdajati časopis »Balkan«, ki pa ni dolgo izhajal, ker Hrvati niBO imeli smisla za take učene revije.
Slava vrlemu pokojniku, ki se je tako odločno boril za verske in politične pravice hrvaškega naroda!
Kaiču, a medtem so pa zasedli Ruai utrdbe v Anpinu, kamor prevažajo topove v niuč-vanake trdnjave. Glasom neke vesti znaša število japonskih čet 30000 mož. Vojaški svetovalec podkralja Juanšikaja, polkovnik Munthe, je dospel danes semkaj. Sodi se, da se hoče pogovoriti s ruskimi oblaatni-jami, ki so baje pripravljene izročiti Niučvan Kitajcem'
Ruai so branili ameriškemu konzulu od poslati ameriškemu poslaniku v Pekin poročilo o sedanjem položaju. Šele na energični protest je smel konzul odposlati brzojavko. V Niučvanu je mnogo japonskih vohunov, ki so preoblečeni kakor berači. Ti poslednji ss pretrgali zvezne iioe podmorskih min na ustju reke Liao.
London, 11 maja. Ena angleška vojna ladja je na poti pred Niučvan.
Sanhajvan, 12 maia. Rusi ostanejo še v niučvanski okolici. Nekoliko se jih je tudi vrnilo v mesto. V Tašičanu stoječe topništvo je pripravljeno, da odkoraka.
Poročila o prodiranju Japoncov.
Petrograd, 11. maja. (Uradno.) Generalmajor Karkevič je brzojavil 9. t m. generalnemu štabu: Dne 5. t. m. so nale teli naši ogleduhi v Siauhipudze, 20 kilometrov severno od Takušana, na levem obrežju reke Dalinkhe, japonski oddelek, v velikosti enega polka. V boju, ki se je pričel z japonskimi sprednjimi stražami, je bil ubit en kozak. — Istega dne so naletele naše patrulie na veliki cesti v Fenvančen, 6 kilometrov od Salitsabiudze na reki Dahne, 30 kilometrov severno od Takušana, na sovražne sorednie straže, ki so se skrivale v gorah. V naslednjih dneh so se prikazale sovražne patrulje pri Sadagu, 8 kilometrov južno od Salitsabiudze ia v dolini reke Ledsekal. Glasom kitajskih poročil se naha jajo japonski oddelki v velikosti 3 polkov v gor»h, 20 do 30 kilometrov od Dajankae.
London. 11. maja. »Daily Chro ničle" poroča iz Šanhaikvana: Druga japonska armada je nabila Ruse pri Vtftuntienu. Japonsko topničarstvo je izborno operiralo.
Petrograd, 11. majB. (Uradno.) General Kuropatkin brzojavlja carju z dne 11. t. m. : Med Saimati in Fenvančenom so bila izvedena rekognoeciranja, ne da bi bili zapazili sovražnika. Znaten japonski oddelek je prodiral 8. t m. v smeri od Fenvančena preti Kaiču. Postajo Pulantišien so zasedle obmejne straže in na peti od Ssnšili od Ja poncev povzročene škode so popravljene Vs» dela je vodil general Spiridolov od 4. železniškega bataljona. Spiridolov je vodil vlak z municiio, ki ie prišel v L:aojan, ko so se Japonci pri Pičevu izkrcali, v Port Artur. D* bi vlak ne dobili Japonc , bilo je vse pripravljeno, da naši vojaki v skrajnem trenothu vlak razstreie v zrak. Dela vojakov četrtega železniškega polka, ki so bila izvedena z občudovanja vrednim samozatajeva-njem, so imela popoln uspeh. Okolu četrte ure je vlak prišel na postajo Tsintsau.
Petrograd, 12. maja. Djpisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Mukdena : Kakor se poroča, prodira ena japonska divizija iz Fenvančena po cesti proti Hajčenu. Neki drugi oddelek koraka proti Sajutsiju. Razven tega so naši opazovalni oddelki zapazili južno-zahodno od Fenvančena majfceu japonski oddelek. Japonci so prekoračili spodnji tok reke Fajanho. Koliko Japoncev se je izkrcalo pri Pičevu, še ni znano. Zdiv Sičao je v naših rGkah.
Petrograd, 12. maja. General Fflug poroča iz Mukdena : Vesti inozemskih listov, da so Ruai zapustili Inkav, odpokli cali železnico stražeče čete in jih nadome stili s K tajci, so popolnoma neutemeljene.
Pariz, 11. maja. Bliža se bitka pri Liaojanu. Kuropatkin se bo mora1, če so sedanje infjrmacije zanesljive, že zato boje ati pri Liaojanu, ker ne more pred prihodom Japoncev spraviti preč vojnega materiala. NaLiaojan mar-šira cel prvi japonski vojv številu 60.000 mož in tri divi-zijedrugega arm a dnega v o j a v štev i. Iu 50.000 mož. Šesta divizija 2. voja ostane pod poveljstvom generala Kumamoto pred Port Arturjem.
Sanhaikvan, 12 maja. Poročilo o bitki pri Liaojanu se ne potrjuje Skoro gotovo je bila le praska z roparji. VHajčen so Rusi poslali pomoč.
Sibirska železnica.
Varšava, 12. maja. »Kurjer Var-savski« poroča, da je ruska uprava sklenila, položiti na celi sibirski železnici še en tir. Prometni minister Ililkov je izdelal načrt, po katerem bi bilo to velikansko delo dovršeno v 18 mesecih, dočim so bili preje mnenja, da bi to delo trajalo najmanj dve leti.
Razna poročila.
Tokio, 11. maja. Danes so pripe ljali sem več sto kozakov, ki so bili vjeti v bitki ob Jalu.
Soul, 11. maja. Neki parnik, ki se je danes ustavil v Čemulpu, je srečal 24 japonskih transportnih parnikov, ki so jadrali v smeri proti Port Arturju.
Soul, .11. maja. Korejsko ministrstvo je podalo odatavko, ker je cesar ostro obsodil ministrstvo in mu oč tal »zanemar-jeoje dolžnosti«.
Petrograd, 12. maja. Uradno se poroča o zdravstvenem Btan u velikega kneza Cirila, da je vsled netočnega delovanja njegovih iiveev in njegovega srca treba največje pozornesti zdravniokv.
Petrograd, 11. maja. Oblasti so dobile nalog preskrbeti še 100 zdravnikov za vzhodno Azijo, ker se mej vojaki na bojišiu v nekaterih krajih širim nalezljive bolesni.
Petrograd, 12 maja. Veliki knez Boria ostane začasno v Mukdenu.
Petrograd, 11. maja. Generalni štab Kuropalkinov ostane v Liaojanu Brodovje admirala Jessena je v Viadivostoku
London. 12. maja. V upravni blagajni ruskega »Rdečega križa« ao baje od krili večje poneverjenje. Dolžijo generala Svedova. Ta je baje na borzi izgubil nad en milijon rubljev, katere je poneveril iz blagajne.
Parlamentarne vesti.
Dunaj, 11. maja. Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila v svoji današnji seji izjavo, v kateri se izreka zahvala zaveznemu slovanskemu klubu na zvesti podpori, radi katere je postala slovanska obstrukcija nepremagljiva. Izjava opisuje žalostne posledice uporabe § 14. ter obdol-žuje sedanjo vlado, da je zakrivila sedanji položaj, ki je nevaren obstanku avstrijskih narodov, ker noče izvršiti predstoječih zakonov o enakopravnosti v deželah češke krone ter ovira uravnavo parlamentarnih razmer in reformo poslovnega reda. Češki poslanci radi pripomorejo, da se te razmere odpravijo, ako se napravi narodni mir v deželah češke krone. Oni so bili pripravni razpravljati o ustanovitvi okrožij, toda oni izjavljajo lojalno in odkrito že v naprej, da se ne smejo na noben način kršiti vsled ustanovitve okrožij jezikovne pravice narodne manjšine. Ne oziraje se pa na pogajanja o sporazumljenju, morajo zahtevati češki uradni jezik in vseučilišče na Moravskem, katere zahteve so direktni pogoj, da pride do sporazumljenja med obema narodoma. Izjava zvršuje: Češki poslanci so vsikdar pripravni skleniti pravičen mir, na drugi strani so pa tudi odločni vstrajati v boju proti vladi, katera hoče napraviti zmago nemške obstrukcije za stalno.
Dunaj, 11. maja. Tudi vsenemška zveza je sklenila izjavo, ki pokazuje na škodljiv vpliv češke obstrukcije na samovoljno gospodstvo § 14. in naglaša, da se hoče držati linškega in vsenemškega programa. Izjava protestuje proti vsem poskusom, da se vsled takozvanega sporazuma izpostavljajo nevarnosti pravice nemškega naroda.
Dunaj. Parlamentarična komisija poljskega kluba je bila pri Korberju, ki je dejal, da o razpustitvi državnega zbora ni govora, da pa je izključeno, da bi državni zbor zboroval meseca junija. Poljaki hočejo mej zasedanjem delegacij še nadaljevati svoje posredovanje mej Cehi in Nemci.
Dunaj. Obravnave kvotne deputacije se prično meseca junija po končanem zasedanju delegacije.
Budimpešta. Otvoritvena seja delegacij bo jutri, v soboto, ob 4. uri popoldne.
Dunaj. Pred novembrom ne bo zasedanja državnega zbora. Mesec september in oktober sta določena za zborovanje deželnih zborov.
Dunaj. Poljski klub je podal izjavo, v kateri pravi, da bo svoje posredovanje nadaljeval. Rešitev gospodarskih vprašanj potom § 14. je proti zakonu in interesom države. Izjava pravi, da se mora obstrukcija, ki že 7 let traja, v bodoče onemogočiti s spremembo poslovnika.
Demonstracija na zagrebškem vseučilišču.
Zagreb, 11. maja. Pri neki promo-vaciji se je v navzočnosti sekcijskega šefa Armina Pavica, ki je zastopal kralja, pela cesarska pesem. Ker se je pa spremenilo besedilo na način, da se je pelo namesto »Habsburške krone" „Štefanove krone", so dijaki demonstrativno zapeli hrvaško himno.
Češki agrarci.
Praga. Dne 16 t. m. so vrši v Pragi velik shod čeSkih agrarcev, na katerem bo poBlanec Rataj govoril o pretekli strankini politiki, poslanec Prašek pa o prihodnji politiki stranke. Od Prašeka pričakujejo, kakor poroča »Konserv, Korr.«, velevažne izjave o strankini politiki.
Avstrijska trgovina.
Dunaj, 11. maja. Kakor poroča eta-tistiški urad kupčijskega ministrstva, je leta
1903, iznašal uvoz v Avstrijo 1 936 400 000 K, izvoz pa 2.236,400.000 K.
Katoliška vlada v Belgiji.
Dne 29. maja bodo nadomestne volitve polovice poslancev za belgijsko poslaniško zbornico in na novo se bodo volili skoro
vsi senatorji. Belgija ima od 1. 1884. nadalje katoliško vlado, ki se je vzdržala v 10 volitvah. Katoliška vlada v Belgiji je zlasti mnogo storila na socialno -zakono-dajskem polju. Zato je opravičeno upanje, da bode Belgija tudi v prihodnje imela katoliško vlado.
Revizija meščanskega zakonika.
Dunaj, 11. maja. Danes je imela komisija za reviziio meščanskega zakonik« svojo prvo sejo. Predsednik dr Unger se je v otvoritvenem nagov«ru zahvalil ministrskemu predsedniku, ki je povzročil revizijo. Posvetovali so Be, kako pričeti s pripravi javnimi deli. Po daljši debati je sklenila komisija, da naj justično ministrstvo izdela pregled onih določil meščanskega zakonika, ki so nezadostna in v protislovju t nazori sedanjega časa in zavirajo ter otežavajo prak-tiško pravno ia prometno življenje.
Stavka trgovske mornarice na Francoskem.
Iz Bordeauxa se poroča: Na nekem 10. t. m. zvečer se vršečem shodu častnikov trgovske mornarice je bil vsprejet predlog, s katerim se častniki proglašajo solidarnim a svojimi tovariši v Marzilji ter povdarjajo, da bodo, ako se častnikom trgovske mornarice tekom 13 dni ne izpolnijo zahteve, zapustili ladje.
Nemčija proti Poljakom.
Berolin, 11. maja. Pri nadaljni debati zakonskega načrta o novih naselbinah je govoril Ta^er in trdil, da se tudi s tem načrtom ne bode dosegel namen, ki se namerava doseči. »Nam tako neljuba velika poljska plodovitost se ne da postavnim potom odpraviti. Vsakdo ima po nravnem pravu pravico do domače zemlje, in to pravico krši zakonski načrt«. Jastični minister dr. Schd istodt je izjavil, da zakonski načrt ne prepoveduje Poljakom nastljevanja, ker so Poljaki. Preprečiti hoče le take poljske naselbine, ki so v protislovju b smotri zakonskega načrta. Poslanec Dziembowski (Poljak) trdi, da je zakonski načrt v protislovju z določili ustave. Minister pl. Hammerstein izjavi : Poljaki so hraber in pogumen narod, a Poljaki imajo povsod, kjer stanujejo, državi nevarna stremljenja. To dokazujejo tudi izvajanja predgovornika, ki je rekel, da Poljaki predobro poznajo moč države in zato sodaj ne nastopijo proti njej. Ca bode po stava, kakor trde Poljaki, imela drugačne posledice, kakor jih namerava, zakaj glasujejo Poljaki proti njej. Poljske naselbine se ne prepovedujejo. Imeti hočemo dobre patrio-tične Poljake. Nočemo znižati število Poljakov, hočemo pa gospodarsko in kulturelno pokrepiti Nemce. Zakonski nafirt se je izročil v pretres komisiji, ki obstoji iz 21 članov.
U brzojavk.
Praga. Obč. svet je sklenil imenovati eno ulieo Dvo rakovo ulico, en trg pa »Petrograjski trg«.
Budimpešta. Grof A p p o n y i je izjavil, da ne namerava izstopiti iz političnega življenja.
Dunaj. V finančnem ministrstvu nameravajo uvesti obdavčenje voznih kart za ladje v Dalmaciji in uvesti tudi naklado na uvoz na piva. Z dohodki nameravajo zvišati plače učiteljskemu osobju.
Trst. Predsednik trgovske 7bornice Frančišek Dimmer je v 78. letu umrl. Zadela ga ]e srčna kap.
Budimpešta. Dae 27. t. m. bode glavna razprava proti članom stavkarskega odbora železničarjev. Obtožnica jih dolži, da so so odrekli uradne dolžnosti, poškodbe državnega premoženja in javneara nasilstva.
R i m. Zbornica se je 12. t. m pričela posvetovati o proračunu za leto 1903/4, Finančni minister L u z a 11 i je naznanil, da prinese proračun 20 milijonov lir preostanka.
G y a n g s e. Tibetanci, ki so vtrjeni do 1300 jardov od angleškega tabora, so postavili tam več topov ter streljali več ur neprenehoma na angleški tabor. Tudi v Ronški dolini se je nabralo večje število T.betancev.
Carigrad. Avstro-ogrski civilni agent dvorni svetnik pl. M U 11 e r in vojaška atašeja pl. G i e s 1 in K a 1 n i n , kakor tudi general Schostak, katerim se je pridružil tudi ruski generalni konzul v Solunu, pl. G i e r s , so bili v Monastiru od okrajnih oblasti in konzulatskega osobja slovesno vsprejeti. Tudi prebivalstvo jih je radostno vsprejelo.
Carigrad. Vojaški pobočniki bo, ko so se prepričali o neugodnem položaju makedonskega orožništva ter dosegli potrebno reorganizacijo, zahtevali še nekoliko inozemskih častnikov in podčastnikov.
P r a g a. Posvetovanje češkega kluba se vrši šele po delegacijskem zasedanju, posvetovanje zaupnikov pa šele v septembru.
Budimpešta. Listi povdarjajo, da se iz ekBpozeja finančnega ministra lahko sklepa, da bo Ogrska v kratkem morala priznati svoj deficit, ali pa zvišati davke.
Belgrad. Listi poročajo, da sa je kronanje kraljevo radi tega odložilo, ker ne more biti naročena krona do meseca junija dogolovljena. Krona bo narejena iz prvega tapa Kiragjorgievičevega in bo brez okraskov.
Pariz. Republikanski listi zahtevajo, naj se prejšnjo srbsko kraljico prežene iz Francoske, češ da se, odkar je katolikinja, strastno bavi s politiko in da je samo vsied njene agitacije v njeni okolici propadla pri obč. volitvah republikanska lista.
Slovensko planinsko društvo
je imelo v sredo svečer v restavracijskih prostorih tukajšnjega »Narodnega doma« Bvoj občni zbor. Društveni predsednik g. profesor Orožen je pozdravil zborovalca ter se zahvalil vsem zastopom in posameznikom, ki društvo s svetom in dejanjem podpirajo. Iz pozdravnega nagovora posnamemo, da je gmotno društveno stanje nekoliko slabeje, ker je radi obatrukoije izostala ža tretje leto podpora 1000 kron.
O društvenem delovanju omenja, da se bo »Aljažev dom« še letcs otvori), da se vrše priprave za Kadilnikovo kočo m da je les za kamniško kočo ie na mestu. Koncem svojega nagovora se je spominjal umrlega člana gospoda Ivana R o d e t a , ki je z zneskom 4000 kron v svoji oporoki omogočil, da sa bo zgradila kamniška koča, kateri je namenil to darilo. Zborovalci so v znak sožalja vstali s sedežev.
Društveni tajnik g. Hauptmann je poročal, da se je število članov v preteklem letu pomožilo za 236 članov, tako da šteje društvo skupno 1798 članov, od katerih pripada 528 članov osrednjemu društvu, 1270 pa podružnicam. Tajnik je poročal o dru dtvenem delovanju v preteklem poslovnem letu, katerega smo itak zasledovali obširneje v našem listu. Omenjal je društvenih predavanj, zabavnih večerov, planinskega plesa, izletov na Krim, Triglav, Logarjevo dolino, društvene desetletnice, prihodme otvoritve »Aljaževega doma« na Vratih, lominšekove poti na Triglav, ki bo najkrajša pet s Trente na Triglav, izboljšanja pota od Luknje čez Rušo; dalje je društvo zaznamovalo in po pravilo mnogo manjših potov in st9Z. Število obiskovalcev društvenih koč vedno na rašča. Pod Razorom je društvo kupilo prostor za stavbo koče, drugih načrtov pa ne kaže razglaševat'. Poročilo je dalje omenjalo delovanja „Planinskega Veatnika", povdir jalo, da je v prometu mnogo tisoč prekras nih razglednic, katere sta druUvu omislila gospa Mankočeva in gospod dr. Forster ter si s tem pridobila velike zasluge za društvo. Na Jezersko je društvo uredilo novo pištno vožnjo, spominjalo se 60letnice prof. Chon donskega in 70letnice Jana Lege, izposlo-valo, da vozi od 1. junija do 18 septembra na Gorenjsko še en vlak. Promet tujcev v deželi vedno narašča, Kranjska postaja vedno bolj znana. Podružnice, razven dveh, dobro delujejo.
Blagajniško poročilo je podal g. J a r. Foerster. Računski sklep osrednjega od bora za 1. 1903 izkazuje dohodkov 23 789 K 87 v., stroškov 23.932 K 16 v., nedojtatek znaša 142 K 29 vin. Čista imovina društva znaša 15 309 K 13 v. Glavni računski sklep vesoljnega društva pa izkazuje dohodkov 56.165 K 22 v., stroškov 50.849 K 81 v., pre ostane gotovine 5315 K 41 v. čista imovina vesoljnega društva je 52.525 K. Proračun osrednjega društva za I. 1904 znaša: dohodki 10.400 K, stroški 12 167 K 87 v., ne-dostatek 1767 K 87 vin. Pregledovalec računov g. M e j a č je poročal, da so računi v popolnem redu.
Pri dopolnilni volitvi enega odbornika je bil izvoljen v odbor gosp. Korošec, koncipist pri dež. odboru.
Razvile so se nato obširne debate. Go> spod M a n d e 1 j je priporočal odboru, naj ne stavi več premajhnih koč. Njegov predlog, naj bi se triglavska koča od znotraj obila, je bil splošno odobravan. Glede njegovega vprašanja, ako se bo napravil botanični vrt na Velem Polju, je odgovarjal g. prolesor M a c h e r , da Be to gotovo zgodi. Glede koč je povdarjal g. dr. T o m i n š e k, da je treba premišljevati, kje se bode dobilo pokritje za bolje naprave. Denar za opravo za češke koče so češke dame nabrale s prostovoljnimi doneski. Tudi do ljubljanskih dam se bo odbor sedaj obrnil, da nam pomagajo glede oprave »Aljaževega Doma*.
Predlog g. dr. S v i g 1 j a , da bi se zvišala udnina, je bil zavrnjen. Razni govorniki bo povdarjali, da društvu da moč le množina članov, ako bi bila pa višja članarina, ni gotovo, ako bi društvo imelo več dohodkov. Nekatere podružnice prosijo celo, da sa jim članarina zniža. V kranjsko gorBkem okraju so člani društva celo delavci. Gosp. Orožen je omenjal z ozirom na zgradbo koč, da so bile koče, katere je omenjal g. M a n d e I j, prve koče, a kjer bo treba, Be jih bo sedaj ve5 gradilo. Predlog g. dr. T o m i n š k a, da se tudi v prihodnjem predpustu priredi planinski ples, je bil soglasno sprejet. Z ozirom na neko željo g. M a n d 1 j a je povdarjal g. dr. Tominšek, da se mora sedaj ostati pri dosedanji dru-
štveni naredbi, da ima osrednje društvo pra-vioo delati tudi ondi, kjer kaj podružnioe zamude, šele potem, ko bodo vae podruž niee dobro delovale in bodo dobro urejene, bo na mestu, da bo v Ljubljani poslovala Ie podružnica, nad društvom se pa postavi neko posebno oantralo. G. dr. Tominšek je navajal, da radovljiška podruž n i o a sedaj nič ne deluje in da niti članarine na pobira in tuii v soško podružnico bo treba pešači, da ne razpade. G. dr. i> v i g e 1 j je predlagal, naj bi društvo vplivalo pri „91ov. Matici", naj sprejme v svoj zemljevid slovenskih dežela, kadar ga izd«, tudi pota »Slov. plan. društva« in koče. G prof. Orožen je odgovarjal, da sedaj ni sredatev, da bi se izdal edino pri-mern zemljevid v merilu 1:25000, dokler pa mi te«a ne zmoremo, tri ba se bo zan| čati na zemljevid posameznih avstrijskih de žela, ki fe izdeluiejo v zgoraj označenem merilu. Do tedaj se bomo morali zadovoljevati b tem, da bomo izdajali razne načrte, kakršnega te že izdalo društvo za promet tujcev na Bledu »Vodnike« po raznih slo venskih krajih.
Oočoi zbrr je pričal, da je možem, zbranim v tem društvu, resna stvar velika naloga „Slo*. planin, društva". Naj bi pri svojem nesebičnem in pltimemtam delu našli obilo podpore v vseh krogih slovenskega naroda!
Dnevne novice.
v Ljubljani, 13 maja Odlikovanje Premiloetni gosp. knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Ji giič, je imenoval č g. IvanaJuvana, župnika v Spodnji Iiriji, o priliki njegove sedemdesetletnica (12. maja) za duhovnega svetnika.
Birmovanje in kanonična vizita-clja v ljublianski škefiji: Meseca maja bo birmovanje: 14 na t>v. Gori, 15. na Vačah, 16. pri tiv. Heleni, 17. v Dolu, 18. na Črnučah, 19. na Ježici, 24. na Preski, 29. v Sostrem, 30. v Zelimljah, 31. v Rudniku. 1. junija v Dobravi pri Kropi.
Blagoslov temeljnega kamna cerkve v (Jarkljah pri Krškem bo 26. maja.
—	Podraženje mesa in graški občinski svet. V graškem občinskem svetu je bila zanimiva razprava o podraženju mesa. Povdarjalo se je, da cene mesarji niso znižali takrat, ko je bila cena živini nizka. Zvišanje cene 8 v. za kilogram je prineslo mesarjem v enem mesecu 30.000 kron dobička. Sklenjena so bila sledeča določila: Mesarji, ki prodajajo meso na javnih pro-dajališčih, morajo vdovsko prodajati po 12, kravje in drugo meso pa po 16 v. pri kilogramu ceneje, kolikor znašajo maksimalne cene. Mesarjem na javnih prodajališčih, ki bodo prodajali meso dražje, bodo prostori odpovedani. Tržni komisarijat mora do 20. t. m. določiti cene. Predlagalo se je tudi, da morajo mesarji na vidni tablici imeti zaznamovano kakovost mesa.
—	Cene železa namerava železni kartel zvišati ter bo o tej zadevi sklical zborovanje vseh avstro-ogrskih tvornic železa.
f Anton Supuk. Iz Sibenika poro-čajo: Dalmatinski državni in deželni poslanec Anton Supuk je nenadoma umrl, Supuk je bil 30 let šibaniški župan in skoraj ravno toliko časa državni in deželni po slanec.
—	Češki tehniki na Gorenjskem.
Večj e število čeSRih tdhi.ikov in »Kademi-kov iz Prage si bo pojutrajšnjim ogledalo tovarne in železniške stavbe na Gorenjskem, posebno v B hinju.
—	Osobna vest. Divkar gosp. I v s n Fink je imenovan glavnim davčnim kontrolorjem v Ljubljani.
—	Utonil ie v pijanosti 69 let stari kovač Anton Avsec iz Pudobs, okraj Litija.
—	Slovenske novice iz Amerike.
V C eveiandu je povozil voz poulične že leznice 12letnega dečka Filipa Rozankoviča. — V Cilumetu je umrla od kapi zadeta g. Marija Žagar, sestra pred tremi leti umrlega slovenskega duhovnika Franca Žagarja.
Ljabljanske novice.
Stotnik Mark pl. Traisenthal je včeraj zapustil vsled premeščenja k 7. polku Ljubljano. — B I je eden izmed onih redkih zapovednikov, katerim ohranijo vsi, ki so pod njegovim poveljstvom služili, brez izjeme blag spomin. — So pa častniki, o katerih se kaj takega ne bo moglo reči. — Eden izmed teh — ki jih je pa notabene pretežno število — ie n. pr. nadporočnik S c h a u f-1 e r. — N a j m i 1 e j š i izrazi, s katerimi pita moštvo, so: Schwein, Schweinkerl, Bande, Bagage... itd. Drugih lepih naslovov ne moremo zapisati, ker to brani že — dostojnost. — Pristavimo le še, da je to vse resniJno, kar lahko potrdi cela slotnija, seveda če bi smela.
Utopljenka. Okolu 60 let staro ženo Jožefa Musloviča, stanujoJega na Dunaj, cesti št. 9 so našli utopljeno v Savi pri Zalogu.
Posebni vlak v Postojno bo odšel na Binkoštni pondeljek iz Ljubljane ob 9. uri 40 m»n. dop.
Umrli so : Posestnik tiskarne g. A d o 1 f K 1 e i u v 42 letu svoje dobe; gospa Amalija R e g n a r d . roj. Kolerus pl. Galdern v 72. letu svoje dobe; soprega pekovskega mojstra llalena S m e r k e. V Hradeokega vasi je umrl mizar J o i e f Anžič. star 44 let.
Novo vojaško strelišče. Na tem strelišču je dobila dovoljenje za kantino Ant. Pi-bernek.
K vojaškim vajam v Bosno j a moralo iti
več riadom. rezervistov, ki so bih ondot-nemu polku prideljeni. — Vaje trajajo štiri tednp.
Zidarska dela v Ljubljani Ker je vreme
še pieuej ugodno, se pn vseh stavbah dela. Na knezoške fl skih parcelah so pričeli letos z zgradbo treh novih hiš. L%ni dograjene hiše 'n vile ometavaio in snažijo.
Stavka prevoznikov. Piše se nam: Prevozniki so imeli včeraj zopet shod, na katerem so sklenili nadaljevati stavko. Navzočih je bilo okoli 100 prevoznikov. Zanimivo je, da je šišenški župan odbor stavkujočih, ki je prišel v Šiško, z orožniki v „imenu postave" odstranil iz Šiške. Radi tega je vladalo mej šišenskimi prevozniki veliko razburjenje proti županu, ki tako pač ne postopa na korist svojih davkoplačevalcev. Stavkujoči pravijo, da se morejo podjetniki pogajati samo z njihovim odborom, ne pa s posamezniki. Ako se pomisli, da je prevoznik s tovorom ob 5. uri zjutraj že v Ljubljani in da mora torej celo ponoči krmiti, da ima samo par ur spanja in da za ves svoj trud in za par konj, voz in vse drugo zasluži od 3. ure zjutraj do 9. ure zvečer samo 3 gld. 50 kr., tedaj je pač na slabšem, kakor marsikateri delavec. Prevozniki ne bogatč, pač pa stavbinski podjetniki, ki naj napram stavkujočim razumejo pravično stališče!
Danilov »orfej« je bil kljub nenavadni secasiometični reklami in preobloženemu sporedu nepričakovano slabo obiskan. Ni pa tudi čuda, kajti vstopnice so bile za tak užitek silno pretirane. Izmed vršečih se točk je omenjati mestno godbo in pa Batettov bariton — te točke so b:lo edino dovršene; kar se tiče ostalega sporeda, se vzdržujemo vsake kritike. Pri prvi predstavi sta celo dve točki izostali ia vendar je trajal oi faj nepričakovano dolgo — do polnoči. Popoldanska včerajšnja vprizoritev je morala izostati, ker neplačana godba ni hotela igrati, in tudi zvečer, kakor slišimo, ni povsem prodrla, ker je pričela mestna godba štrajkati. Občinstvo je bilo baje radi nepovoljne uprizoritve ogorčeno in je hotelo pripraviti majhno demonstracijo.
»Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d « V Ljubljani vaOi svoje člane na svoj redni prijateljski razgovor, kateri se vrši v torek 17. t. m. ob treh popo'udne v gostil niških prostorih »Rokodelskega doma«. — Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Volitev predsednika in zapisnikarja (sestanku). 3. Privatne izkuharije. 4. Pivovarne. 5 Raznoterosti. Želeti je mnogo brojne udeležbe.	Odbor.
Ljubljančan obsojen v Ameriki. Sodnik Ne\vburger v New Yorku, je obsodil A le ksandraVrtnika, kateri je naseljenko Ano Zeller ogoljufal za 100 dolarjev, v šestletnoječo. Zeller je imela omenjenih 100 dolarjev v Emigrant Savings banki, kjer je dobil Vrtnis denar na goljufi? način. Bančno knjižico si je prilast i. Vrtnik je šele par mesecev v Ameriki
Morilec v hiralnici Ker bo zdravniki konstbtieali, da je 96ietni ubogi Ivan Pavlič, ki je umoril mestnega ubogpga Ciglerja, nerazsoden, ustavljano je proti Pavliču vsako s dnijiko postopanje. Ko so Pavliča prepa-liali v hiralnico, kjer bo imel sedaj mir pred C glerjem in kjer bo preživel pod strogim nadzorstvom zadnje dni svojega življenja, je bil jako vesel, ter pravil, da ga peljejo na žen tovanje. Z besedami: »Jaz nisem za hiralnico, ampak za limfabrikc" je naposled zaključil Pavlič svoja razmotrivania,
Duhovništvo in delavstvo Socialni da mokrutje so včeraj sklicali shoei, na katerega dnevnem redu je bila točka »Duhovništvo in delavstvo«. Naznanjevali so velik shod in zuto so prišli govorit kar trije soc. dem. voditelji. Strašno boli soc. demokrate, ker se slovenski duhovniki ne strašijo postaviti se za pravične zahteve delavstva. Na shod je prišlo samo 124 oseb in še te niso bile vse Bocialnodemokraške barve. Delavstvo je pač vedelo že naprej, da se ne bo razpravljalo o interesih delavstva, zato je demonstriralo s svojo — neudeležbo. Več o tej socialnodemokraški blamaži bomo še po ročali.
Malo več obzirnosti do občinstva! Pred zgradbo ,.Mestne klavnice" leže na cesti veliki kupi peska, tako da se vozovi Ie z največjo nevarnostjo morejo umikati električni železnici. Ako bi imel kak drug posestnik kaj na cesti, takoj bi se mu naložila kazen.
Naj se one nevarne kupe odstrani s ceste' da s« ne pripeti kaka nesreča!
Razglas. S 1. junijem 1904 se ustanovi na južnem kolodvoru v Ljubljani v prostorih o. kr. glavnega carimkega urada ekspozitura c. kr. oddelka finančne straže v Ljubljani, in sicer v svrho uradovanja pri pofii-Ijatvah žganja, sladkorja, piva in rudninskega olja ic tuzemstva na Ogrsko, v Bosno ali v Hercegovin i in nasprotno, ki so podvržene preokaznemu postopanju. Vse prijave in dostavljanja gornjih pošiljatev, katere so se do slej vrSile pri c. kr. oddelku finančne straže v Ljubljani na Bregu št. 6, se torej od dne 1. junija 1904 nimajo nadalje več vršiti pri tem oddelku, temveč pri gornji eksposituri na južnem kolodvoru, in sicer ob delavnikih od 8 dn 12. ure dodoludne.
•	Vlom. Strojnemu ključarju Ivanu Tomcu, stanujočemu v Linhartovih ulicah št. 8, je bilo dne 9. t. m. vlomljeno v kovček. Tat mu je pokradel: en dežnik, denarnice s 50 K, hranilnično knjižico z vlogo 30 K, eno verižico, 3 zlate prstane in en Marije Terezije tolar. Storilec je neznan.
•	Skesani grešnik. Že par let so oblasti zasledovala bivšega izseljevalnega agenta Raj kota Vidmarja iz Idrije zaradi hudodelstva goljufije. Pretečeni teden se je pa Vidmar sam javil orožnikom v Trbižu. Vidmar je znan tudi ljubljanski policiji. Izročili ga bodo okrožnemu sodišču v Gorici.
•	Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je neki fijakarski hlapec brez vsakega povoda pretepal na stojišču Dunajske ceste svojega konja tako, da se je občinstvo zgražalo nad tako surovim početjem. Posredovati je moral v bližini stoječi stražnik. Oblasti naj proti takim ljudem najstrožje postopajo!
•	Delavsko gibanje Dne 11. t. mes. se je odpeljalo od južnega kolodvora v Hrušico 36 Makedoncev, v Ameriko pa 7 Hrvatov. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, iz Amerike pa je prišlo 16 Slovencev. 20 Hrvatov se je odpeljalo isti dan v Hab, 77 pa v HruSico.
•	Delovanje alkohola Dva alkohola polna ljubljanska ratgrajača sta prišla včeraj ob polnoči v gostilno »pri roži« v Židovskih ulicah provecirat goste. Kar pu teh nista našla, sta natakarico psovala in ji grozila. Posredovati je moral stražnik, ki je razgrajača odpeljal f »Sn«hkamro«.
Književnost in umetnost.
" Koncert -Glasbene Matice«. Slovensko občinstvo opozarjamo še enkrat na lep in zanimiv program jutrišnjega »Matiči-nega« koncerta in želimo, da občinstvo koncertno dvorano do zadnjega pros'ora napolni ! Prepotrebni in krasno uspevajoči kulturni zavod naše „Glasbene Matice" zasluži naše simpatije in našo dejanjako podporo, ne pozabimo tudi dobrodelnega namena te prireditve, kajti koncert ae vrši na korist penzijskemu fondu ! „Matica" že mnogo let z velikimi uspehi v koncertih in v glasbeni šoli deluje, di smo jo pri tej priliki še posebno podpirati moralno navezani. Upamo, da bo naša občinstvo to upoštevalo. Koncert je nekaka pri-red.te? glasbene šole, Šolski koncartv višiem smislu. Kot solisti nastopaj« odlični gojenci glasbene šole. Orkester bo pn tam koncertu zelo velik, razven pri Hartmanovem orato-riju šo pri nobanem «Matičnem« koncertu ni sodelovalo tako veliko število glasbenikov. Igralo bo jutri v orkestru blizu 60 moči! Prvikrat nastopi v orkestru sodelujoč ensemble goslarjav višjih razredov Matičine glasbene šole. V zadnjih letih so se namreč vpeljale v glasbeni šoli redne skupne vaje goslarjev, ki se jako lepo razvijajo. Bogastvo glasbenega zavoda pokazalo se bo tudi v tem, da je šolski zbor Matičin, broječ blizu 9 0 m 1 a -dih pevk in pevcev, pomnožen v sopranu in altu s približno le 20 članicami ženskega zbora Matičnega, zmožen izvajati tako lepo skladbo, kakor je Dvoraka slavnostni spev. Poslednjo točko vsporeda bo torej skupno v zboru in orkestru izvajalo 160—170 moči! — Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mest-nem trgu._
Velike stavke pekovskih pomočnikov.
Berolin. Tu so 10 t, mes. zvečer pričeli stavkati pekovski pomočniki. Stavke se udeležuje do 4000 pomočnikov. Razširjena pa je stavka po vsem mestu in po večini predmestij. Mojstri skušajo sami nado-mestovati stavkujoče pomočnike ter so tudi poklicali dobro organiiovane pekovske sinove iz pokrajine, ki so že došli v Berolin in delajo namesto pomočnikov. Do nemirov še ni prišlo. Mojstri so naznanili svojim odjemalcem, naj se ne hudujejo, ako bo jim kruh ne bo pravočasno dovažai.
V delavskih predmestjih delavstvo bojkotira pekovske mojstre.
B i I b a o. (Špansko.) Pekovski pomočniki v Bilbau so pričeli stivkati. V pekari-jah pečejo sedaj vojaki. —Oroiniške straže stražijo po ulicah.
Ttlefonska In brzojavna poročila.
Slovenska zmaga v oeljskem okrajnem zastopu.
Celje, 12 maja. Danes ponofli ao Neme i vsem volilcem veleposestnikom poslali pisma, v katerih se lažejo, da ni res, da bi bila dr. Sernec in dr. Dečko poravnala Kosnoovo škodo. Razburjenje je bilo raditega danes na volišču gromo. Na vsaki strani je bilo 29 volilcev. Nemei so prišli vsi, Slovencem so pa omamili s sleparstvom 3 ali 4 volilce. Ker je bilo na slovenski strani 29 volilcev in tudi na nemški strani 29 volilcev, odločil je žreb. Zreb je odločil za Slo vence. Petem je komisija razveljavila en nemški glas, ker je bila eseba, za katero se je volilo, ogrski državljan in že mrtva. Ko je Rakuš videl, da Nemci propadejo, je odložil svoje mesto v komisiji, hoteč konec volitve preprečiti. Slovenski volilci so bili Se vsi navzoči in so volili namestu njega Slovenca v komisijo, tako da so Slovenci v komisiji imeli vse tri člane. Tako je bilo 29 slovenskih glasov preti 28 nemškim glasovom. Veselje je vsled te zmage v slovenskih krogih velikansko, Nemci so pa silno poparjeni.
Japonsko-rnska vojska.
London, 13. maja. (Ker. urad.) Reuterjev urad poroča, da so Rusi razdrli luko Dalnji, da o težko• čijo Japoncem i z k[r c a v a n j e.
Petrograd, 13. maja. Na povelje Aleksejevo so Rusi razdrli luko in utrdbe v Daljni, kije Ruse veljal mnogo milijonov.
Tokio, 1B. maja. (Poročilo Reuterje-yega urada.) Po uradni preiskavi je porodilo Aleksejevo, da je železniška zveza s Port Artujem zopet popravljena, neresnično.
Petrograd, 13. maja. (Uradno.) Ge neral Karkovič poroča generalu Pflugu, da je japonski oddelek, močan 10.000 mož, prodrl do F in j ar a. Ena Japonska divizija je šla 10. t. m. proti Hajčenu, neka druga 40 topovi in 1500 jezdeci" od Fenvančena. proti Saintsi.
Petrograd, 13. maja. (Kor. urad,) Ge neral Karkovič javlja, da se je izkrcalo 20.000 Japorcev z 'artilerijo. Pičevo je zasedeno od 1500 Japoncev. Japonski oddelek je obkolil pri Sibhei 9. t. m. rusko stražo. 4 možje so mrtvi, 8 ranjenih. Dne 9. in 10. t. m. so prednje japonske straže zasedle Mutsiatun in Siatfiatin, severovzhodno Palatien. Drugi japonski oddelki so se uta borili zahodno od Pičeva. 10 000 Japoncev s 50 topovi so v Salikiaihuke, drugi sovražni oddelki korakajo ob reki Tajatzi. Se-vernozahodno pri Pičevu delajo Japonci utrdbe.
London, 13. maja. General Kuroki je prekoračil reko Tajanho z glavnim delom svoje armade, da se popolnoma polasti L i a o t u n a in Port Artur popolnoma izolira.
Berolin, 13. maja. Čaje se, da Kuropatkin zbira svoje čete pri Tašičao nedaleč od Niučvana, da se upre japonskemu prodiranju proti Liaojanu.
Petrograd, 13 maja. (Kor. urad.) Sel mornariške akademije podadmiral Čukein je imenovan poveljnikom črnomorskega brodovja.
Petrograd, 13. maja. (Kor. ur) Vladni list priobčuje ukaz o najetju zunanjega 5% posojila. 300 milijonov rubljev bo plačanih
1. 1909.
Petrograd, 13. maja. (Kor. ur.) Ruska agentura poroča iz Mukdena : 9, t. m. se je približalo 5 japonskih kompanij zopet železnici severno pri Pulantionu. Prišlo je do praske. 4 možje na«e mejne straže so bili ubiti ali ranjeni.
Petrograd, 13. maja. Iz Liaojana po ročajo, da si je general Kuropatkin ogleda sanitetne vlake in pohvalil moštvo za njegovo hrabrost. V Liaojanu in drugih mestih japonska proklamacija Kitajcem, naj se
vzdignejo proti Rusom za osvobojenje Mandžurije, ni imela nobenega uspeha. Nova mobilizacija obsega štiri infanterijske divizije, dve brigadi z 80 bataljoni, 36 švadroni, 35 baterij z 278 topovi.
Celovec, 13. maja. Vzorni duhovnik vzglidni rodoljub komendhtor V a 1 e n t i n Sum ah na Rtberci je po dolgi bolezni danes umrl, star 57 let. Pogieb bode v nedeljo cb 3. uri popoldne.
Zagreb, 13. maja. Evgen K u m i • čič je danes umrl.
Petrograd, 13. maja. Pri Bvttovni raz stavi ta ctrofijo vzgojo sta dobila častno priznanje zaslužna slovenska lista „ A n geljček" in „Vrtec".
Beigrad, 12. maja. Vest, da se snideta srbski kralj in bolgarski knei, je bila naznanjena občinstvu danes zjutraj. Splošno se priznava velik pomen tega sestanka ter se ga označuje kot uspth vlade.
Gradec, 12. maja. Laški dijaki v Gradcu so sklenili da se udeleže kongresa nenen šk. dijakov v Pragi.


Potrtim srcem naznanjamo v.sem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno brat, stric, svak in zet, gospod
Adolf Klein
lastnik tiskarne
včeraj, 12. maja, ob a/4ll. uri ponoči po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajneega se bode v soboto, dne 14. maja, ob polu 6. uri popoldne slovesno blagoslovilo in iz hiše žalosti v špitalskih ulicah štev. 5 na pokopališče k svetemu Krištofu prepeljalo ter položilo v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 13. maja 1904.
864 1
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za obilno spremstvo pri pogrebu 11 umrlega čast. gospoda
Ivana Klemenca
duhovnika v začasnem pokoju izrekamo vsem čislanim udeležnikom pogreba najiskrenejšo zahvalo. P«.-sebno se še zahvaljujemo preč. gg. kanoniku Sajovicu, g dekanu, g. svet niku Ažmanu, ki je govoril rajnemu v slovo, gospodom duhovnikom so-bratom za krasno petje, bralnemu dru štvu in Marijini družbi v Gorjah ki sta bila zastopana pri pojrebu, tukajšnji šolski mladini, obojni Marijini družbi in vsem drugim, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Borovnica, dne 12. maja 1904.
Žalujoči ostali
Zahvala.
Smatramo za svojo prijetna dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvalimo p. n. vsem skupaj in vsakemu še po sebej, ki so našo iskreno ljubljeno mater, oziroma soprogo ali sorodnico spremili v tolikem m tako častnem številu na žalostni poti k pokoju! Rog bodi zato plačnik !
N a Brezovici, dne 9. maja 1904. Rodbina Remškaf.
panorama infernacional
Ljubljana, pogačarjev trg.
Fotoplasfi. Naravnim sličnci potovanja.
Svetovnozgodovinskl in patriotični prigodki.
zadnji razstavni dan: V soboto, dne 14. maja 1904
I Ki
K
ija Anaree-ja
in tovarišev proti Spitzbergom
in zanimivo dviganje zrakoplova,
Razstavljeno od 15.—21. maja:
rasni Neapolj in izbruh Vezufa
V mednarodni panorami vidimo dvotirno zobokolno-želeinico, ki se pa le po eni tračnici s spodaj ležečega postajnega poslopja pomika navzgor do vrtoglave visočine; pa tudi bljuvalnik sam, ki odpira svoje žrelo,, dim tekoCe lave, krasni zaliv večno krasni Neapolj, vse to se kaže v najnaravnejših barvah, plastično, in, gledalec dobi pojem o vaesilni moči prirod. elementov.
Najvišja cesarska, kraljevska, knežja in vatikanska odlikovanja itd.
Odprto, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 9. ure zvečer-860 i-i	Šole in društva imajo znižane cene
Iščem za svojo specerijsko trgovino
spretnega
ki je vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Pismene ponudbe z referencami na losipa Vodnika v Sp. Šiški. 857 2-1
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.
| ir Pijte
f Klauerjev
■ »Triglav" 1
noliilroiiaiči vcoll l!tt>ri»v ?
S
naizdravejši vseh likerjev.
544 150—19
I^MH^mi^M
Častiti botri in botrce!
Priporočam vam svojo lepo zalogo birmanskih daril, vsakovrstne zlatnine, srebrnine, namiz-=■■■ nega orodja (Besteck) in žepnih ur. Za obilni obisk prosi
z velespoštovanjem
Karol Januš, juvelir in zlatar
821 (2)	Ljubljana, Židovske ulice 3.
X>	„ s katerimi more vsakdo barvati razno
Jjlll l/V, blago: sukno, platno, volneno blago., svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice, Vnanja naročila proli povzetju. 524 12 11—C
Trgovski prostori z opravo
v Ljubljani ali v okolici za špecerijsko trgovino, ali pa v večem kraju blizu Ljubljane za trgovino z mešanim blagom
5e vzamejo za več let v najem.
Prosi se ponudbe poslati do 20. t. m. pod naslovom
Trgovski prostori št. 20, poste restante, Ljubljana. 846 3-2
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom Itd.
Ponudbe in vprašaja sprejema K. Meglič, Ljubljana, Rimska ceBta it. 20 ;
ustmene mfirmacije so dobe istotam vsak dan cd 12. do 2 ure popoldan. 813 14-6
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga.
292 26-20
l
_ Nakup tn prodaja
..akovrstnih državnih papirjev, srafik, denarjev itd.
•»varovanja m zgube pri irabanjlh, pn izžrehanju najmanjšega dobitka. - Pro»e«e za vsako Irebanj«. galantna iavrlitav aarofill na boril.
hdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Menjarična delniška družba
„M E It C U H"
I, WoMe 10 in 13, Dunaj, I., StrobeigassB 2.
Pojasnila '•B v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareb, potem o kurznih vrednostih vseh ftpeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 32!)
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.