Uredba o učiteljskih disciplinarnih sodiščih. (Min, Prosv. O. N. br. 6021 od 14. aprila 1927). Čl. 1. Za vsc upitelje(ice) osnovnih in meščanskih šol kraljevine SHS veljajo od= redbe in disciplinarni prcdpisi, ki so pred* videni za ostale državne uradnike in usluž* bepce v glavi X. čl. 159.—223. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 31. julija 1923. Na podlagi čl. 170. istega zakona in z ozirom na pooblastilo v čl. 147. finančnega zakona za leto 1927./28. se s to uredbo pred* pisujejo posebna disciplinska sodišča za učitelje(ice), kakor tudi izvestna dopolnila k disciplinarnim prcdpisom za kazni in po= stopck, ki ne bo veljal samo za učiteljc(ice) osnovnih in meščanskih šol, aktivne in upo= kojene, temveč tudi za zabaviljc, verouči= telje, za začasne učitelje in dnevničarje ter za kontraktualne učitelje, v kplikor ni s po« sebnimi določili izrccno drugačc predvideno. Čl. 2. Disciplinske pregreške, ki jih na* pravijo učitelji(ice) preiskujejo in presojajo posebna disciplinska sodišča, ki jih vzpo^ stavlja ta uredba, a za prestopkc nerednosti veljajo določbe čl. 159.—163. uradniškega zakona ter jih presoja neposredni starešina in jih morc kaznovati minister prosvete (čl. 161. uradniškega zakona) sam. Cl. 3. Disciplinarna sodišča za učitelje= (ice) so dvojna: prve stopnje so na sedežu vsake oblasti in druge stopnje — najvišja — v ministrstvu prosvete v Beogradu. Prvo* stopna se nazivajo: Oblastna učiteljska dis sciplinarna sodišča, a drugostopna: Vrhovno učiteljsko disciplinarno sodišče. ČI. 4. Vsako oblastno učiteljsko disci^ plinarno sodišče je pristojno za vse disci* plinarne pregreške napravljene s strani učis teljstva dotičpe oblasti. Vrhovno discipli^ narno sodišče je pristojno, da dokončno re* šuje vse prizive zoper razsodbe oblastnih učiteljskih disciplinarnih sodišč v državi. Čl. 5. Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče tvorijo: a) Oblastni veliki župan, kot predseds nik. Ta sam sebi določa namestnika, ki mo= ra biti dovršen pravnik; b) oblastni šolski nadzornik, ki ga na^ domešča najbližji sreski šolski nadzornik, ter c) en strokovni tovariš. Vsi člani predstavljajo po svoji služ^ beni dolžnosti in položaju sodišče za svojo oblast, a zadržane člane nadomeščajo nas mestniki. Strokovnega tovariša izbere učiteljstvo na sledeči način: V božičnih počitnicah izvoli vsaka sreska učit. konferenca za svoj srez v oblasti po dva strokovna tovariša in dostavi imena svojemu oblastnemu prosvet« nemu inspektorju v svrho sestave oblastne kandidatne liste. Ako se ta konferenca ne se* stane, tedaj se izvrši izvolitev po šolah, ta= ko da vsi učitelji iz ene šole izvolijo svoja dva kandidata iz sedeža oblasti, katerih imena dostavljajo po svojem upravitelju prosvetnemu inspektorju. Za ta posel ni predvidena nikaka odškodnina, ne dnevnica ali denarno povračilo. — Prosvetni inspek? tor sestavi enotno kandidatno listo za svojo oblast in jo do konca leta dostavi z vsemi volilnimi spisi velikemu županu v svrho predložitve ministrstvu prosvete, ki imenuje polovico predloženih kandidatov za sodnike. Od teh izbere potom žreba predsednik obs lastnega disciplinskega sodišča ob razpisu seje sodnika in namestnika za dotično sejo. Čl. 6. Vrhovno učiteljsko disciplinarno sodišče tvorijo: a) Načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno prosvečivanje, kot predsednik sodišča; b) pravni referent ministrstva prosvete; c) personalni referent ministrstva pro« svete; č) dva strokovna tovariša. Vsi člani predstavljajo po svoji služ= beni dolžnosti in položaju sodišče; zadržane člane zamenjujejo namestniki. Strokovni tovariši se izbirajo na sle» deči način: Oblastni šolski nadzornik za Beograd skliče za Božič učiteljsko konferenco za Beograd — mesto, ki izvoli 20 strokovnih tovarišev ter postopa nadalje kakor je pred* videno v predhodnem členu na ta način, da minister prosvete imenuje polovico predlo^ ženih za sodnike. ČI. 7. Disciplinski tožitelj, odnosno nje» gov namestnik se postavlja (po odredbi čl. 176. čin. zak.) izmed državnih uradpikov* pravnikov pri dotični oblastni prosvetni upravi, odnosno pri ministrstvu prosvete. Isto velja tudi za delovodjo, ki mora biti pravnik. Ostalo nižje administrativno osobje se jemlje po potrebi prvenstveno iz vrst uči« teljstva — odnosno iz oddelka za osnovni pouk in narodno prosveto. Čl. 8. Minister prosvete imenuje člane učiteljskih disciplinskih sodišč s tem, da mu predloži vsak veliki župan za svojo obs last prva dva člana in namestnika in listo strokovnih tovarišev. Sestavo vseh disciplin* skih sodišč objavi ministrstvo prosvete. v »Službenih Novinah«, a za tem objavlja iste vsak predsednik sodišča na mestu, ki ima odrejeno za sodne objave svojega sodišča. To se izvrši v prvih petnajstih dneh vsa* kega koledarskega leta in tako objavljeno sodišče velja za dotično koledarsko lcto. Vsak predsednik imenuje za svoje sos dišče delovodjo in nižje osobje po č\. 7. te uredbe. CI. 9. Obtpženec ima pravico predpisno si izbrati svojega branitclja ter njemu izro* čiti svoj slučaj v pretres (po čl. 177. čin. zakona). Branitelji so lahko v prvi vrsti javni pravni zastopniki, a za tem pravniki ali kak strokovni tovariš na sedežu dotičnega ob= lastnega disciplinskega sodišča. Ako obtoženec pri razpravi nima bra« nitelja, mu ga odredi službeno sodišče in to takoj v začetku razprave. Tako pozvani branitclj je dolžan odzvati se službeni dolž* nosti. Branitelj je svoboden pri obrambi ter je dolžan čuvati poverjeno mu uradno taj? nost. Čk 10. Izločitve se lahko uporabijo samo proti sodnikom oblastnega uičteljskega disci= plinskega sodišča po občih zakonskih pred* pisih ali kazenskega postopanja in to paj« več za dva člana. Namesto izločenih sodni= kov pridejo njihovi namestniki, pri katerih ni dopustna izločitev. Te izlocitve ^e lahko izvrše na osnovi obrazložene pismene predstavke predložene .predsedniku dotičnega disciplinskega sodi« šča najmanj tri dni pred sejo, ki se v nobe= nem slučaju ne odloži in prečita predsednik odločbo o izločitvi takoj v početku seje. Proti tej odločbi ni pritožbe in je izvršna. Čl. 11. Samo disciplinska sodišča smejo sklepati o suspenziji ali odstranjenju obto« ženca od službene dolžnosti za čas preiska= ve in to takoj v roku treh dni po prejemu obtožbe in pritožbe obtoženca. Tudi po taki začasni odločbi sodišča se ne more obtoženemu vzeti cela iplača ali vsi denarni prejemki — in se mu takoj vrnejo ustav« ljeni prejemki v slučaju oprostitve ali usta« vitve sodpega postopanja na temelju tozas devne dokončne odločbe. O zadržanih pre« jemkih vodi račun blagajna, pri kateri pre^ jema obtoženi svoje prejeirike in jih uprav* lja po izvršepi razsodbi sodišča v skladu z žakonom o državnem računovodstvu. Proti odločbi o začasni odstranitvi od službe se lahko obtoženec pritoži na vr= hovno disciplinsko sodišče v roku osmih dni po prejemu ali priobčitvi tozadevne od« ločbe; če ni vložena pritožba v tem času, postane odločba izvršna po zakonu ali po zahtevi sodišča, ki je izdalo odločbo. Vr« hovno sodišče izreče svojo odločbo na pri» ziv kot izredno in nujno v roku treh dni po prejemu priziva in predmeta od dotičnega oblastnega sodišča; odločba vrhovnega sodi= šča je izvršpa. Čl. 12. Vsakdo, ki se čuti oškodovanega ima pravico tožiti učitelja(ico) neposredno ministrstvu prosvete ali oblastnemu pros svetnemu inspektorju, na čegar teritoriju je obtoženi. Čl. 13. Glede sodbe je pristojno za ob» toženca v prvi vrsti ono oblastno disciplin* sko sodišče, na katerega teritoriju se je iz« vršilo dejanje, za katero se obtožuje ((čl. 4. te uredbe). Čl. 14. Disciplinarni prestopki se pres iskujejo: potom krajevnih prosvetnih orga= nov za stvari šolske prirode — za vse ostalo potom krajevnih političnih organov. Čl. 15. Učitelje(ice), ki v službi ali prej oškodujejo svojo službepo dolžnost ali ugled svojega stanu, kakor predvideva činovniški zakon posebno v zmislu čl. 89.-99., 103. do 105. in 107., ter izvrše disciplinarni presto^ pek, kaznujejo za nerednost starešine (čl. 2. te uredbe). Disciplinarni prestopki se ka= znujejo sledeče: 1. z opominom; 2. denarno kaznijo največ do 10% me= sečne osnovne in položajne plačc; 3. s premestitvijo s pravico ali brez pra= vice na povrnitev selitvenih stroškov. S to kazrvijo se kaznujejo lahko tudi oni učite* lji(ice) — brez drugih pregreškov — ki ima« jo dve zaporedni slabi occni letncga dela. Čl. 16. Proti kazni po čl. 15. se lahko kaznovani pritoži v roku 8 dni ministru prosvete — ako pa je minister izrekel kazen, ni pritožbe ter je ministrova odločba iz= vršna. Čl. 17. Disciplinarna učiteljska sodišča izrekajo za disciplinarne pregreške na pods lagi čl. 165. čin. zak. sledeče kazni: 1. ukor; 2. zmanjšanje osnovne in položajne plačc, največ za leto dpi na ta način, da to znižanje plače v cnem mesecu ne sme biti večje od 20%; 3. upokojitev brez znižanja penzijskih prejemkov; 4. upokojitev z znižanjem penzijskih prejemkov najvcč do 20% mesečno na ta način, da sme to zpižanje trajati neko do» ločeno dobo, a največ 10 lct; 5. odpustitev iz službe z izgubo ali brez izgube — začasno ali stalno — vseh ali le nekih pripadajočih pravic v slučaju po* vratka v državno službo; kaznovani more izgubiti tudi pravico na penzijo, ako si je to pravico pridobil. Kazen ukora in zmanjšanja plače ima posledico tudi na ustavitev pravice do na= predovanja v višjo stopnjo plače, stanarine in višjo grupo za cno leto, a največ za tri leta; čas odredi disciplinarno sodišča. Čl. 18. Kdor je prvič kaznovan z opo= minom, ukorom ali zmanjšanjem plače naj* več do treh mesecev, pa po tej kazni ni bil obtožen, niti disciplinarno kaznovan tri leta — se mu oprosti prvi prestopek in kazen na ta način, da se od tedaj pe jemlje v ob= zir in to dejstvo nima vpliva na njegovo napredovanje, kompetenco po razpisu in v občc na njegovo nadaljnje službovapje. Čl. 19. Pritožba proti razsodbi oblast-nega učiteljskega disciplinarnega sodišča se predloži onemu sodišču, ki je izreklo Tazsodbo in to v rolku osmih dni po prU občitvi obsojenemu. Oblastno učiteljsko di= sciplinarno sodišče je dolžno pritožbo z razsodbo in vsemi akti dostaviti vrhovne* mu disciplinskemu sodišču v roku treh dni po prejemu pritožbe. ČI. 20. Poleg učiteljskih disciplinskih sodišč, morc biti sojen(a) učitelj(ica) pri rednih državnih sodiščih. V slučaju, da jih sodišče obsodi na zapor do treli mesecev — izgube vse osebne prejemke za čas, ki ga morajo prcbiti v zaporu; ako so obsojeni na de'j časa in za nečastna dejanja, bodo odpuščeni iz državne službe; ako imajo 15 let državne službe, se najprej odda- za= deva pristojnemu oblastnemu učiteljskemu discipiinskemu sodišču, da postopa v zvezi s čl. 131.—135. uradniškega zakona. Čl. 21. Če je tožitelj privatnik, potem plača vse sodne stroške, ki so nastali vsled spora, če je obtoženec oproščen ali če se ustavi proti njemu sodno postopanje; — v nasprotnem slučaju plača vse sodne stroške obsojenec. Čl. 22. Vsako postopanje se mora končati pri disciplinskih sodiščih v štirih mese* cih, t. j. od dneva prcjema tožbe pri oblasts nem učiteljskem disciplinskem sodišču v roku dveh mesecev, a nato pri vrhovnem učitcljskem disciplinskem sodišču največ še enkrat toliko. Čl. 23. Učiteljska disciplinska sodišča imajo svoje seje oziraje sc na množino časa in v času, ki ga določi predsednik, računajoč na čl. 22. te uredbe. Čl. 24. Pri oblastnih učiteljskih disci* plinskih sodiščih je sodba javna. Obtoženec ali sporne stranke se pozo* vejo po zakonskih odredbah civilnega in kazenskega postopanja, toda razpravi ne morajo prisostvovati. Opravičila se ne sprej* mejo in nosijo sami posledice, ki nastajajo zaradi lastnc ali branilčeve ncnavzočnosti. Čl. 25. Razsoja se z večino glasov in razsodbe se izdajo v smislu rednih sodnih določb. Čl. 26. Prehodna naredba: Priznava sc moč in veljavnost dosedanjih razsodb biv* ših raznih disciplinskih sodišč v zadevi uči= teljskih disciplinskih prestopkov v kraljes vini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem, da v kolikor jim manjka razsodba najvišjega disciplinarncga sodišča, naj se ta izreče po* tom vrhovnega disciplinarnega sodišča v prosvetnem ministrstvu. Vse dosedanje nerešene zadeve pri ob* lastih preidejo v pristojnost novih -oblasts pih učiteljskih disciplipskih sodišč tako, da se čas ne pretrga, nego sc nedovršenc za= deve nadaljujejo pri teh sodiščih. Po tej uredbi sestavljena disciplinarna razsodišča bodo veljavna do konca tega le= ta v smislu čl. 8. te uredbe. Strokovni tova* riši po čl. 5. za letošnje leto se izvolijo do 15. maja tega leta. Čl. 27. Ta uredba stopi v veljavo 1. ma> ja t. 1. in ukazujem, da se od tega dne mora postopati samo po teh odredbah v slučaju disciplinarnih prestopkov od strani učite* ljev ali učitcljic v kraljevini Srbov, Hrva» tov in Slovencev. S tem dnem preneha veljavnost vseh zakonskih odredb ali predpisov, kot tudi naredb izdanih pa podlagi prvih, ki bi bile v nasprotstvu s to uredbo, kot: Zakon o narodnih šolah od 19. aprila 1904. leta raz= širjen tudi na Južno Srbijo, Vojvodino in Črno goro; predpisi predvideni po naredbi predsedništva Narodnega veča Slovenaca, Hrvata i Srba od 12. novembra 1918. leta za Hrvatsko; zakon za učitelje od 17. januarja 1870. leta, od 29. aprila 1873. leta in od 26. avgusta 1904. leta, ki so veljali za Slovenijo v poedinih njenih krajih; zakon od 29. de* cembra 1871. leta za Dalmacijo in naredbe deželne vlade od 29. oktobra 1912. leta za Bosno in Hercegovino. Beograd, 15. aprila 1927. Min. prosvete: Velja Vnkičevič 1. r..