Poštne liranilnice. Nekaj novega dobijo prebivalci avstrijskoogerski, uamreč poštne hranilnice, nemški »Postsparkassen". Minister za trgovstvo je dotični črtež uže predložil državnemu zboru. Po tem črteži hoče vlada pouzročiti, da bi zamogel vsak svoje prihranjene denarje pri poštnem uradu obrestinosno vložiti. Ne bilo bi mu treba boditi v sedanje hrauilnice ali posojilnice. Sedaj štejemo blizu 4000 poštnih uradov; sča8oma bode pri vseh skrbljeno, da se bodo denarji prejemali in izplačevali ravno tako, kakor pri sedanjih hranilnicah. 0 svojem času podamo častitim čitateljem bolje na drobDO posamezne točke nameravane postave o poštnih hranilnicah. Dnes omenimo le nekoliko to velevažno reč, da ljudje zazved6, kaj se pripravlja. Angleži so poštne branilnice začeli snovati 1. 1861. TJže v dveh letib je 320.000 strank ali vložiteljev bilo, ki so vložili 40 milijonov goldinarjev. Lani znašale so vse vloge 340 milijonov goldinarjev, a vložiteljev našteli so več kakor 2 milijona. Toliko srečni uspehi napotili so zaporedom ljudi in vlade, da so poštne hranilnice upeljali na Francoskem, v Belgiji, Hollandskem in Italijanskem. Nekateri se bojijo pomnoženega števila poštnih uradnikov. To je prazen strab, le na Dunaji bo treba več uradnikov, drugod ladajo sedanji vse delo, ker je na mnogo pošt razdeljeno. Zopet drugi se bojijo za sedanje hranilnice in posojilnice. Pravijo, da bodo mnogi iz njih denarje svoje vzeli in jih poštnim branilnicam izročili. Tega se ni bati, kajti poitne hraniluice bodo veliko menje obresti dajale. Skušnje na Angleškem kažejo tudi, da stare branilnice in posojilnice zavoljo poštnib hranilnic ne pridejo v nobene zadrege ali škodo. Vlagatelji pri poštnih hranilnicab 80 zelo drugi ljadje od onih, ki svoje denarje nosijo v stare branilnice in posojilnice. Ti so večjidel premožniki, oni pa bolje siromašni ljudje, ki ne utegnejo vsaki čas v hranilnico leteti pa tudi večjib zneskov ne zmorejo in pogosto dalje po svetu potujejo. Tem je toraj prilično, da zamorejo pri vsakej posti pribranjene denarje vložiti ali vzdignoti. Sedaj je od 22,493 srenj 22,169, ki nimajo nobene hranilnice. Z uvedenjeua poštnih hranilnic bi se število vseh takšnih denarstvenih zavodov pomnožilo do 4317. Tako bi marsikdo priložnost dobil, da pridobljene denarje ne zapravi, ampak obrestinosno v branilnici založi. Iz te jih ne vzame lebko brez skrajne sile in to je uzrok, da se ljudje vadijo varčni biti, itediti, redno in trezno živeti ne pa lehkomiselno vse precej zapraviti. Takinih in podobnih dobrot si obetajo od poštnih branilnic. Želeti je, da se uresničijo. Vendar to naorajo skušnje pokazati. Ilvalile 80 se poštne branilnice uže dovoljno!