Stev. 29.
U LJubljani, u ponedeljek, dne 6. fe&rurarijn 1905.
Leto XXXIII.
1	
	■
	
i	\
■	
	
t	. 1 i- < •: w: ■ J'
m	i.'
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVtlistVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inserate ir
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
zasedenima vasema Fanšan in Fucou, dve , vrsti južno od Lindituna. Po nekoliko salvah i so naši lovci vdrli v Fanšan in pomorili j mnogo sovražnikov. Japonci, ki so prihiteli ; na pomoč, so bili deloma ustreljeni, deloma j prebodeni z bajoneti. Ostali so se umaknili. | Približno dva japonska batalijona sta začela j streljati iz sosednjih utrdb na naše lovce, j ki so se umaknili, vzemši seboj svoje mrtve i in ranjene. Japonci so ostavili na desnem j boku 100 mrtvtb, od katerih smo 87 jih pokopali.
General Kuropatkin poroča z dne 3. t. m.: Ni mi došlo nobeno poročilo o spopadih. Ena naša patrulja pod vodstvom Sariševa je razstrelila železniški tir 8 vrst južno od Ljaojarik. V času od 31. januarja do 2. februarja je došlo v Mukden 34 ranjenih častnikov in 646 vojakov, od katerih jih je 28 obolelo za ozeblino.
Boji se nadaljujejo.
Tokio, 4 jan Neko japonsko poro čilo z dne 2. t. m. javlja': Včeraj so nas napadli Rusi na desnem krilu, toda bili so odbiti. — Danes od 6. ure naprej obstreljava rusko topništvo vasi Lintočintun, Fančau in Pucaovo. Ruska pehota je obkolila Fančau, a morala se je vendar kmalu umakniti. Danes rusko topništvo močno obstreljava Čeneinpu, naše topništvo odgovarja.
Glasom verojetnega poročila so napravili Rusi od Subatun do Sunsupao železnico, pu katfcri že vozijo vlaki.
Iz Okuovega glavnega stana poročajo: Rusi se na levem japonskem krilu zopet živahno gibljejo. En ruski oddelek je napadel Hajkantaj, a je bil z izgubo 166 mrtvih vržen nazaj. Bombardement se na Celi črti nadaljuje. Posebno živahno je bilo v četrtek nasproti Šentantpo in Lefajetni. Najbrže nameravajo Rusi nov napad. — Mraz traja še vedno
Iz Tokia se poroča 4. t. m.: Po uradnih in drugih poročilih je bila situacija na fronti v četrtek neizpremenjena O polunoči je bilo nekaj ojstrih bojev v centru Japonci so ujeli nekaj Rusov. Prva in peta strelska brigada je od četrtka zjutraj napadala Ljut-jaokov, a je bila danes vržena nazaj proti Hantanu. Ruske izgube v tem boju znašajo več ko 700 mož; ne glede na naznanjene ruske izgube, so Japonci našli in pokopali še 900 ruskih mrličev.
Iz Peterburga poročajo z dne 5. t. m.: Generalni štab je dobil poročilo, da se bije v
Mandžuriji velika bitka z vso silo.
General Grippenberg
je, kakor poroča 4. t. m. peterburška brzojavka, o d s 1 o v l j e n. (?)
Tretje brodovje.
Iz Peterburga poročajo 4. t. m. : Tretje brodovje odpluje 14. t m. Admiral B i -r i 1 e v je odpotoval v Libavo, da še enkrat nadzira ladje. Torpedovke ne odplu jejo skupno z brodovjem; najbrže se bodo združile z brodovjem še le na odprtem morju ; pač pa spremljajo brodovje transportne ladje s premogom in živežem. Število častnikov tega brodovja je izredno veliko.
Gaedke o zadnjih bojih.
Polkovnik Gaedke piše: Petdnevni boji pri Sandepu so se končali z delnim ruskim porazom. Kuropatkin je to pot zopet začel ofenzivo na povelje iz Peterburga, kjer so hoteli domače nemire preglasiti s poročili o ruskih zmagah. A velika napaka je siliti vojskovodjo k dejanjam katerih sam ne odobruje. Ali naj puste Kuropatkinu prosto roko, da odločuje sam, ali naj ga pa pokličejo nazaj!
O Kuropatkinu pravi Gaedke: Temu osebno hrabremu in izbornemu možu manjka ene lastnosti, brez katere si ne moremo misliti velikega vojskovodja: Nima onega hitrega pregleda, s katerim bi takoj prodrl v vse temine položaja; manjka mu nagle od ločitve, ki ne dvomi nikdar o potrebnih sredstvih in tiste krepke volje, ki edina zmaguje v vojski Kuropatkin je izvrsten delavec v tihi pisarni; na bojiščih si v najtežjem položaju ohranjuje mir in hladnokrvnost; a boji se poraza tako, da se ne upa storiti nič odločilnega.
Obletnica vojske.
V četrtek, dne 9. t. mes., bo preteklo ravno eno leto, odkar se je pričela rusko-japonska vojska.
Steselj o predaji Port Arturja.
K o 1 o m b o , 4. febr. Steselj je danes došel sem Nekemu dopisniku je izjavil, da so vsa poročila evropskih listov, da predaja Port Arturja še ni bila opravičena, neresnična. Posadka bi se ne bila mogla držati niti en trenotek več.
Port Artur.
Port Artur dobi novo japonsko ime. — Daljni se imenuje odslej Tajren. General
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13 — za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'—
za pol leta „	„ 10" —
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (iredniSkega telefona Stev. 74.
RusKo-jflponsku vojska.
Položaj na bojišču. — Po zadnjih bojih.
„Bitka pri Hajkontaju", kakor nazivlje Ojama zadnje boje, je končana. Udeleževalo se je je na obeh straneh skupaj do 100.000 mož. Poročilo generala Okua samo priznava, da bi bili Rusi zmagali, ko bi ne bili opustili ofenzive proti Japoncem na drugih točkah, kjer bi bili Japonce vznemirjali. Tako so pa Japonci lahko poslali pomoč od vseh strani in ruska ofenziva se je zopet končala z umikanjem. Mogoče pa je, in soditi po poročilu generala Kuropatkina, zelo verjetno, da še ni konec bojev. To potrjujejo tudi zadnja japonska poročila.
Izključeno pa ni, da so hoteli Rusi s svojo ofenzivo le dognati moč japonskih glavnih reserv. To dognati je mogoče le na način, da se nasprotnika izvabi v tak hud boj, da mora poslati v boj svoje glavne re-serve, ter na ta način pokaže njih moč. Seveda se čete v takih bojih včasih spozabijo ter se v pravem času ne umaknejo. Potem umikanje seveda ne gre brez velikih izgub. Torej če je bilo to le rekognosci-ranje, potem je imelo popoln uspeh, ker je Kuropatkin sedaj na jasnem, kolike so japonske reserve, kje stojč, oziroma, je li že došel Nogi s svojimi četami in kje stoji. Edina napaka pri tem je, da so Rusi imeli preveč izgub, kar bi ne bilo potrebno, ko bi se bili bolj zgodaj umaknili.
„Novoje Vremja" poroča 1. t. m. iz Huanšana: Japonska armada je branila 25. januatja močno utrjeno črto sel Holontaj, Samantun, Tunhon, Huasatun, Templov grič, Grič dveh vrhov, Sapčentajnuza in c,uganuza. Šesta, četrta in tretja divizija Okuova so bile v centru, Nodzu in Kuro-kijeva garda na vzhodnem krilu, ostale divizije in reserve vseh armad v rajonu liho in Jantaj. Tja in deloma k najskrajnejšemu zahodnem krilu je došla Nogijeva armada. Na skrajnem vzhodnem krilu pri Cinhenčenu stoji 20 bataljonov slabo opravljenih in slabo izurjenih reservnih čet. Dopisnik napravlja vtis, da so Japonci pričeli napad ter pravi slednjič, da so Rusi obdržali v boju zasedene pozicije Bajtajci, Hvandicintantun in Holontaj.
Drugi dopisnik pa poroča 2. t. m., da vsa znamenja kažejo na to, da se Japonci pripravljajo, da zapuste Sandepu. — Ruske izgube znašajo skupaj 13.000 mož. Od
LISTEK.
Nekaj zvezdoslovja.
V 5. štev. „Slovenca" z dne 7. jan. t. 1. je urednik „Katoliškega Obzornika" g. dr. A. Ušeničnik objavil pismo gosp. kanonika Sušnika, ki očita članku g. I. Valjavca: .Iz svetovne prazgodovine" nekaj napak. Ker pa to pismo omenja le nekatere pogreške, ki so v spisu in ker tudi številke g. kanonika Sušnika ne slone na najnovejših podatkih, zato si usojam tudi jaz dodati nekaj opazk.
Na strani 76 „Katol. Obzornika" piše g. Valjavec: (Laplace) „ni povedal, zakaj nekatere zvezde stojč mirno (stalnice) in zakaj se luna ne vrti okoli svoje osi."
Tega mu ni bilo treba praviti. Danes je že za več nego 3000 stalnic dokazano, da se premikajo. A r k t u r n. pr., zvezda prve velikosti v Čolnu, je danes za 12 5 luninih širin oddaljen od točke, v kateri je bil ob Hiparhovem času. Naše solnce se baje vrti okrog Sirija. Da se zavrti okrog njega, potrebuje po novejših računih približno 1,000000 let. S t r u v e pravi, da se vrti s hitrostjo 7-6 km., M o n c k pa mu
vzhodnega krila se poroča, da Japonci silno trpe vsled mraza. Vojaki nimajo kožuhov in slabo obuvalo.
Dopisnik Reuterjevega urada poroča od O k u o v e armade 30. m. m.: Ruski poizkus, obkoliti levo Okuovo krilo, se je popolnoma ponesrečil. Sodi se, da bodo Rusi sedaj čakali japonskega napada. Ruskega napada ni podpiral topničarski ogenj 7. drugih pozicij in ne konjenica. Vsled tega je bil napad že naprej ponesrečen. Japonci so zapustili Hajkontaj dokler niso imeli dovolj moštva. Ko so Japonci vzeli Hajkontaj, so trpeli velike izgube, baje 3000 mož. Rusi so imeli v smeri proti Hajkontaju 5 oddelkov, a dva japonska oddelka sta jih vrgla nazaj. Ruske izgube se tu cenijo na 4000 mož, akoravno je bil baje uničen en cel ruski polk. Japonci so izgubili v tem boju 200 mož. (To nemore biti resnica. Saj že zgoraj govori o 3000 japonskih izgubah. Ur.) Za Ruse je bilo pogubno to, ker so morali preko odprtega zamrznjenega polja, kjer niso mogli delati nasipov in so se dobro razločevali od snežene odeje.
Iz Londona poročajo, da je tridnevna bitka slabo znamenje za Kuropatkina, k i bo v prihodnjih tednih najbrže začel na celi fronti ofenzivo.
Poročilo maršala Ojame.
Tokio, 3 febr. Iz obširnejega poročila maršala Ojame, glede bitk od 25. do 29. januvarja izhaja, da so se teh bitk udeležile mnogoštevilneje čete, nego se je do sedaj sporočilo. Noči so bile jako mrzle. PoložajJaponcevje bil zelo kritičen. Trideset ruskih topov je neprenehoma streljalo na prodirajoče Japonce, ki so imeli posebno na levem krilu ogromne i z g u b e. Bil se je slednjič mož z možem, na kar so se Rusi umaknili. Neki ruski oddelek, katerega so Japonci obkolili, je bil popolnoma poražen 200 mož je bilo pa ujetih. Ker so bili Japonci po številu slabeji, je Ojama sklenil, da uprizori skupen nočni napad, kar je tudi večkrat poizkusil, abiljevednoodbitz velikimi izgubami. Dne 29. jan. so Japonci zasedli Hajkontai. Četrti ruski pešpolk bil je skoro popolnoma poražen. Poročilo generala Kuropatkina.
General Kuropatkin javlja dne 3. t. m.: Naše čete so popolnoma zasedle vas Čan-tanhenan. Danes ob 5. uri zjutraj smo izvedli rekognosciranje proti po sovražniku
prisoja celo hitrost 16—24 km. v vsaki sekundi („Prometheus", 1897, str. 784). Sicer pa priznava g. pisatelj sam že na naslednji strani, da se stalnice premikajo v prostoru.
Tudi naša luna se vrti okrog svoje osi. Da se enkrat za-suče, potrebuje ravno 27 dni 7 ur 43 minut in 11-5 sekund.
Največja razdalja med Neptunom in našo zemljo meri 4.681,000.000 km., najmanjša pa 4.306,000.000 km. Njegova največja oddaljenost od s o 1 n c a znaša 4.531,600.000 km., najmanjša pa 4.455,300.000 km. Neptunova srednja oddaljenost od solnca znaša torej 4,493,450.000 km. ali 605,500.000 geogr. milj, n e pa 603 milijone milj, kakor trdi g. kanonik Sušnik. Tu naj omenim, da je (nemška) geogr. milja = 7420 m., ne pa 7407 m., kakor pravi g. Valjavec. Po svoji vsebini je Neptun 819 krat večji nego zemlja, ne pa 801 krat (Sušnik), ali pa 94 krat (Valjavec). Da se zavrti okrog solnca, potrebuje 60.18664 dni.
Oddaljenost Uranova od solnca meri največ 3 000,900 000 km., najmanj pa 2.735,000000 km. Njegova vsebina je 1019 krat večja od zemeljske, ne pa 82 krat (Valjavec), ali pa 91 9 krat (Sušnik). Uran potrebuje 30.686 51 dni, da se zavrti okoli
solnca. Izmed 4 Uranovih satelitov se dva sučeta od zahoda črez jug proti vzhodu, kakor planeti sploh, ostala d v a pa ravno nasprotno. G. Valjavec pravi, da se vsi tra-banti okrog Urana sučejo v nasprotni smeri, namreč od vzhoda proti zahodu.
S a t u r n je po svoji vsebini 738 3 krat, ne pa 735 krat večji nego naša zemlja. Največja razdalja med njim in med solncem znaša 1.506,000.000 km., najmanjša pa 1 346,100000 km. Okrog solnca se zasuče v 10.759-2198 dneh. Njegov notranji kolobar je širok 28.485 km., zunanji pa 16.316 km. Prostor, ki ju loči, je širok 3250 km. Zunanji rob zumnjega kolobarja je od Satur-novega središča oddaljen 139,900 km. Da sta kolobarja od Saturna oddaljena 5,085 550 km, je torej nesmisel.
Polutnikov premer na Jupitru meri 144 580 km ali 19.485 milj, ne pa 20.018 milj, kakor pravi g. Valjavec. Največja oddaljenost med njim in solncem znaša 815,300.000 km, najmanjša pa 740,300.000km. Da se zasuče okrog solnca, potrebuje 4.332-5848 dni. Zvezdoslovec, ki je našel peto sopremičnico Jupitrovo, se imenuje E. E. B a r n a r d , ne pa Bernard. Ta pre-mičnica se zasuče okrog Jupitra v 11 urah 57 minutah in 23-88 sekundah in saj danes
še ne spada med asteroide, kamor bi jo rad potisnil g. Valjavec.
G. kanonik Sušnik pravi, da je danes znanih 506 asteroidov. Astronomični koledar za 1. 1905. jih našteje 521. Saj so jih samo od 1. dec. 1903 pa do 1. dec. 1904 našli 64. Pomniti pa je treba, da tudi omenjeno število ni absolutno zanesljivo, ker se mnogo asteroidov izgubi, predno jim morejo določiti pot, in ker se mnogi izmed njih po natančnejšem opazovanju izkažejo kot identični že s prej znanimi asteroidi. (Prim. Prof. Dr E. Weiss : Neue Planeten und Kometen. Astr. Kal. 1905.) Jos. Piazzi je 1. 1801. našel asteroid C e r e r o, ne pa V e s t o , kakor pravi gosp. Valjavec. Vesto je našel 29. marca 1. 1807. O 1 b e r s v Bremenu.
M a r t o v a največja oddaljenost od solnca znaša 249,000 000 km, najmanjša pa 206,500.000 km. Okoli svoje osi se zasuče v 24 urah in 37 minutah. Čudno je, da ga je g. Valjavec mogel zamenjati z našo zemljo, zakaj le ta se zavrti okrog svoje osi v 23 urah in 56 minutah. Mart se v svojem tekanju okrog solnca zemlji približa za 57,000 000 km.
Največja razdalja med našo zemlje in solncem meri 152,000000 km, naj-
Nogi poroča, da bo utrjevanje Port Arturja končano meseca aprila. Doslej je trdnjava že v toliko utrjena, da se lahko brani proti napadom od morske strani.
Portarturska posadka.
Odesa, 3. febr. Parnik „bv. Nikolaj" ruske trgovske in parobrodne družbe bo v sredo odšel v Port Said, kjer bo sprejel na krov generala Steslja, njegovo soprogo, 165 častnikov in 133 vojakov port arturske posadke.
Rusko-japonska zveza.
Angleški listi poročajo, da delajo ruski častniki na Japonskem propagando za rus-ko-japonsko zvezo. Celo general Steselj je omenil o tem Nogiju. — Nogi je nato pol resno, pol šaljivo odgovoril: „Največji in najmanjši mož, to bi bila sicer nenavadna, a brez dvoma močna kombinacija ". Angleška javnost je vsled teh poročil jako vznemirjena, akoravno se Japonci še niso izrekli ne z a , ne p r o t i. Stvar je vredna pozornosti, ker po vojski se tir japonske politike zasuoe lahko na drugo stran. Zveza Japonske in Rusije bi bila velikega pomena za razvoj razmer v Evropi in Aziji.
Detektiv in vojni dopisnik.
V nekem listu čitamo sledečo zanimivo dogodbico iz sedanje vojne :
Po raznih priporočilih, posrečilo se je dopisniku nekega lista dospeti v riiski tabor na bojišču. Ker mu pa Rusi niso posebno zaupali, ker so menili, da je prišel lahko na stroške Japonske v Mandžurijo, odkoder bi utegnil pošiljati svojemu listu poročila, ki bi utegnila škodovati ruski vojski, naročili so nekemu ruskemu detektivu, naj nastopa kakor poročevalec ruskih listov in naj tako nadzoruje onega tujega poročevalca. Kako naj to izvede, treba ni bilo detektivu praviti, ker v kratkem času sta si bila ^poročevalca" dobra prijatelja. Hodila sta skupaj okrog, a poročati nista mogla mnogo, ker ju Rusi niso pustili blizu „No. imaš že kaj?" vpraša ga nekega dne ruski „poročevalec". „Nič", odgovori drugi žalostno. „Meni so oficirji pripovedovali grozne stvari, a teh prvič ne smemo v naših poročilih omenjati, drugič nam cenzura vse to prečrta". „Kaj imaš vendar?" „Če ne pozabiš, Ti zaupam." .Rabil bom za svojo informacijo". „Veš, mesto otrobov dajejo konjem žaganje". „To bi bilo senzacijonalno za moj list. Kaj oficirji ne znajo za to?" „Saj oni tako delajo, denar si pa potem med sabo delč". „To bi bilo senzacijonalno za moj list ; kaj pa komandant?" „Tudi on deli z oficirji dobiček". „To bi bilo senzacijonalno za moj list; prvi bi bil jaz, ki je odkril take senzacijonalne stvari v ruski vojski; dasi nam je prepovedano pisati kaj takega, ven-der bi jaz pisal to, ko bi le ruske cenzure ne bilo Pa kaj, saj je tukaj blizu kitajska pošta, pošljem svoja poročila s kitajsko pošto in potem dalje po morju v domovino".
Detektiv mu je še nadalje pripovedoval grozote v administraciji, o pijančevanju itd., a na kitajski pošti sedel je — ruski cenzor in pridno črtal, dokler se ni naveličal in poslal vrhovnemu poveljeništvu vse te laži — katero je pozvalo pred se gospoda dopisnika rimske „Tribune" — Par-do-ta in ga — poslalo tje, od koder je prišel. Pardo pa se maščuje s tem, da priob-čuje v rimski „Tribuni" sedaj one detek-tivove pripovedke, ki so mu že bile kon-
manjša pa 147,000.000 km. Njen polutnikov premer znaša 12.756 km ali po Besselu 12.754 794 km. Pot okoli solnca prehodi v 365 25636 dneh.
Venera je od solnca oddaljena 108,900.000 km, oziroma 107,400.000 km, ne pa 26000 000 kilometrov, kakor pravi gosp. Valjavec Pot okoli solnca prehodi v 224-70079 dneh.
Razdalja med Merkurjem in soln-cem meri 69,800.000 km, ozir. 46 000.000 km. Njegova vsebina znaša le 005 zemeljske, torej ni 18 5krat manjša od naše zemlje.
Na str. 75. „K. O." trdi g. Valjavec, da je po Laplaceovi teoriji „hitro gibanje povzročilo v pl;nasti masi veliko vročino". Že g. kanonik Sušnik pravi, da po fizika-ličnih zakonih ni mogoče. Kaj tacega pa Pierre Simon Laplace tudi nikoli trdil ni. V svojem delu : „Exposition du systčme du monde" izrecno suponira gibanje in visoko temperaturo v plinasti masi.
Kogar zanima stališče, ki ga zavzema moderna veda o tem vprašanju, mu bo dobro došla poljudno pisana knjižica: P. M. G a n d e r. Die Erde. Ihre Entstehung und ihr Untergang. Benzinger & Co. Ein-siedeln. 1904.
V L j u b 1 j a n i, 23. jan. 1905.
An t. Ratajec.
fiscirane. Naj tekne njemu in njegovim či-tateljem !
Dogodki no Ruskem.
Nemiri na Rusko-Poljskem.
Položaj na Rusko-Poljskem ni nič boljši. Stavka se razširja po okrajih Varšava, Kališ, Radom, Lublin in S u -w a k i. V okraju Su\vaki stavka ponehuje. V ostalih okrajih je obsedno stanje. Posebno kritičen je položaj v mestu L o d z. Stavkujoči so vdrli v tovarno nožev in razdrli stroje. Visok ruski uradnik je bil na cesti pred ruskim klubom umorjen. Stavku joči so zasledovali tolpo, ki je plenila. Ubitih je bilo 300 oseb. Nekega policaja so na cesti do smrti pretepli. Revolucijski odbor je izdal oklic, v katerem pravi, da bo v kratkem razdelil orožje.
V	s o b o t o je bil v L o d z u pogreb šestih, pri zadnjih nemirih ustreljenih žrtev Na pokopališču je bil zopet boj med množico in vojaštvom. Dve osebi sta bili ubiti, 15 ranjenih Nekega židovskega dečka, ki je neki uradni razglas strgal, raz zidu, in nekega delavca so policaji na cesti ubili Cestna železnica v Lodzu ne vozi, tovorni promet je tudi na železnici ustavljen. Na kolodvorih preiščejo vso prtljago tujcev. Vsi tovarnarji v Lodzu so sklenili, da vpeljejo deset-urni delavnik ali pa z dovoljenjem vlade delavnik s poldrugournim odmorom opoldne. Položaj se je v Lodzu toliko zboljšal, da zopet izhajajo časopisi.
V	Petrikavu sta bila oddana na guvernerjaMillerja dva strela. Guverner ni ranjen. Napadalec je ušel.
Po celi Rusko-Poljski menda v kratkem izbruhne splošna stavka srednješolcev.
Obsedno stanje v Varšavi bo trajalo najmanj do srede februarja. V Varšavi je sedaj najmanj 12.000 vojakov. Časopisi v Varšavi so zopet pričeli izhajati.
Poročila židovskih listov, da v Varšavi vojaštvo ropa po ulicah in da razne stvari jako poceni prodaja, pač ne bodo resnična. Istotako je neverojetno poročilo, da bi na varšavskem pokopališču bilo še 400 pri nemirih ubitih in da so stavkujoči v Varšavi na cesti pretepli princezinjo Radziwill in njeno sestro grofico Potočki. Nekega meščana, pri katerem so policaji na cesti našli revolver, je menda oblast takoj ustrelila. Aretiranih je bilo v Varšavi baje 2000 delavcev. Varšavski „Dnevnik" dokazuje, da je stavka importirana, delavci so oslepar-jene žrtve. Počasi se mir vVar šavi vrača V Varšavi in v Kališu so stavkujoči poškodovali vodovod in železniško postajo. V Sosnovici so stavkujoči prisili železniško uradniško osobje, da se je pridružilo stavki.
Delavsko odposlanstvo pri carju.
Peterburg, 3. febr. Car Nikolaj je v Carskem selu zaslišal odposlaništvo delavstva v zavodu za izdelovanje držav, papirjev. Odposlaništvo sta predstavila carju finančni minister in pa načelnik zavoda. Car je poprašal vsakega posameznega delavca, kako delo izvršuje in koliko časa že dela v zavodu. Car je izjavil svojo za-dovoljnost ker so pošteno in vestno izvrševali svojo dolžnost in je naročil, naj se v njegovem imenu zahvalijo svojim tovarišem. Končno je car izrekel željo, da si ogleda zavod.
V Batumu.
B a t u m , 3. febr. Tu je mir. Delavci so pričeli deloma zopet delati, V Mantaševi in Kačartajevi tovarni ter v pristanišču delavci še stavkajo. Stavkati so jeli tudi na kolodvoru skladiščni delavci.
Kaznovana plemiča.
Berolin, 4. febr. „Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga. Sin bivšega pravosodnega ministra Nabokova in plemski maršal Cernikov sta izgubila vsa dvorna dostojanstva. Prvi ni pri nekem banketu vstal ob napitnici na carja in drugi se je izjavil za ustavo.
Stavka lekarnarjev.
M i n s k , 3. febr. Tu so pričeli stavkati lekarnarji.
Roparji v Vladikavkazu.
Vladikavkaz, 4. febr. Včeraj zvečer vdrli so oboroženi roparji v neko prodajalno ter jo popolnoma oropali. Ra njene so bile 4 osebe. Kazaki zasledujejo roparje.
Udanostna adresa moskovskega plemstva.
Moskva, 4. feb. Na shodu plemeni-tašev v Moskvi so sprejeli zbrani plemiči adreso na carja. V tej so se izjavili za nadaljevanje vojske, dokler ne doseže hrabra ruska armada pod vodstvom izkušenega voditelja zaželjene zmage. Za izpremembo sedanjega zistema ni ugoden čas, dokler se ne konča vojska in ne poležejo nemiri. Rusija bo našla pot, da se zedinita car samo-
držec in rusko ljudstvo. V zaupanju v carjevo moč je upanje ruskega ljudstva ter v carjevi skrbi za blagor Rusije je tudi njena sloga. Tudi plemstvo raznih drugih mest pošilja adrese, deloma take kakor zgoraj omenjena, deloma pa za takojšnjo izpremembo zistema.
Dijaško gibanje v Kijevu.
L v o v , 4. februarja. „Slowo polskie" poroča iz Kijeva: Slušatelji na tehniki v Kijevu po imeli predvčerajšnjim zaradi peterburških dogodkov protestni shod. Po shodu niso mogli iz poslopja, ker je zastra-žilo vhod vojaštvo. Dijaki so odprli na vojaštvo vodovodne hidrante in pobegnili skozi okna. Tehniko so zatvorili. Tudi na kijevskem vseučilišču so odgodili predavanja, ker so dijaki pripravljali politične demonstracije.
Vojaški upor v Sebastopolu.
London, 4, februarja. Vojaško sodišče je 38 mornarjev obsodilo zaradi upora na smrt. Prekucijski odbor je vtihotapil v vojašnice v kruh vpečene prekucijske letake in pamfiete.
Upravitelj pravosodnega ministrstva.
Peterburg, 4.februarja. Pomočnik ruskega pravosodnega ministra, Manuhin, ni bil imenovan za pravosodnega ministra, marveč le za upravitelja pravosodnega ministrstva.
Stavka v Kazanu.
Kaza n, 5. februarja. Namestnik ka zanskega guvernerja je izdal razglas, v katerem naznanja, da so delavci v Kazanu in okolici pričeli stavkati pod vplivom in vsled strahu pred agitatorji. Za varstvo onih delavcev, ki niso voljni stavkati, so odrejene tako obširne varnostne odredbe, da se ne stavkujoči m delavcem ni treba bati za osebno varnost. V drugem razglasu se pa poživlja občinstvo, naj opusti vsako zbiranje na cestah, ker so razširjene govorice, da se je bati nemirov,
Izprememba predpisov za zemstva ?
B e r o 1 i n , 4 febr. .Bsrl. Tageblattu" poročajo iz Rusije: Ministrski svet je sklenil, da predela predpise o samoupravi zem stev. Sklicali bodo zastopnike zemstev in 15 zastopnikov vlade. — Iz vsake gubernije bosta pri posvetovanju dva zastopnika, mesta, ki imajo nad 15.000 prebivalcev, bodo poslala enega zastopnika. Predsednika bo imenoval car.
Grof Lambsdorff bo odstopil ?
Pariz, 4. febr. „Echo de Pariš" poroča, da bo čez nekaj mesecev odstopil minister grof Lambsdorff. Njegov naslednik bo M u r a v j e v.
Moskovsko vseučilišče za-tvorjeno.
Moskva, 4. febr. Moskovsko vseučilišče je bilo uradno zatvorjeno do jeseni. Tako so onemogočili nameravani veliki dijaški shod, ker dijaki ne morejo dobiti primernega prostora drugod Tudi v Odesi zahtevajo profesorji, da se vseučilišče zapre.
Stavka tramvajcev v MloskviT
Moskva, 4. febr. Včeraj zvečer so opazili gibanje med uslužbenci cestne železnice. Danes so pričeli stavkati vsi tramvajci V Moskvi.
Odpoved gledališkemu osobju v Peterburgu.
Peterburg, 4. febr. Ravnatelj nemškega gledališča v Peterburgu pl. Bastineller je odpovedal vsemu svojemu osobju službeno pogodbo sklicuje se na točko v pogodbi, ki govori, kako postopati ob vstajah.
K boju proti jetibi,
Priobčuje „ Kranj ska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih".
(Dalje).
Zaradi smotrovitega postopanja bi bilo pač želeti, da bi vse dobrodelno delovanje prevzela podružnica. Tistim jetičnim osebam pa, ki so že v ubožni preskrbi, ter tudi tistim največjim ubožcem, katerim bi bilo iz higijenskih ozirov in v varstvo njih rodbin poiskati boljše stanovanje ali eno sobo pri-najeti, naj bi ubožno oblastvo poskrbelo za potrebna sredstva. Da bi se v tem oziru postopalo složno, da bi se določile meje delovanju in določili tudi prispevki, ki bi jih dajalo ubožno oblastvo, to je jako želeti in je nujno potrebno. Saj dandanes že povsod razumevajo ubožno preskrbo v bolj modernem, racijonalnejšem zmislu. Upravičenost tega razumevanja je utrdil nemški zvezni urad za domovinstvo z odredbo z dne 9. oktobra leta 1901. Zvezni urad je teh misli, da so stroški za oskrbovanje neimovitih bolnikov v zdraviliščih sploh, ne samo tistih jetičnikov, ki so že v ubožni preskrbi, ubožnopravno plačljivi, če je to zdravljenje po zdravniškem mnenju edino sredstvo, od katerega se je nadejati bistvenega uspeha pri bolezni. Ta naredba je povzročila takozvano novodobno ,od vraiajoio ubožno
preskrbo", ki si pridobiva vedno več priznanja. S to preskrbo naj bi se zdravstveno propadajoče rodbine, sosebno jetične obvarovale popolne propasti in nje posledice, da bi pozneje vsled nezmožnosti za zaslužek docela in dokončno prišle pod ubožno preskrbo. Prej so se brigali za jetične ne-imovite osebe šele potem bolj resno, ko so bile že hudo bolne in ne več za delo. Sedaj jim že nudijo priliko in vesslo nado, da ozdravijo v začetku bolezni, in čuvajo v veliki sili njih svojce, ki bi kdaj pozneje sicer tudi prišli na skrb ubožni upravi.
(Dalje prih.)
Prihodnja seja gosposke zbornice
bo v petek dne 10. t. m. ob 1. uri popoldne. Razpravljali bodo o predlogu grofa Schon-borna, naj se izpremeni cesarski patent o izdelovanju, prometu in o posesti orožja in streliva, nadalje bo drugo branje predloge o podpora za po uimali oškodovane in even-tuelno o poročilu narodio - gospodarskega odseka o ureditvi, odpočitka ob nedeljah m praznikih v obrtnih delovrsbah.
Politični položaj na Ogrskem
je jako zamotan. Obravnave o sestavi nove ogrske vlade se jako zavlačujejo Opozicio-nalne stranke imajo danes posvetovanje, na katerem se bo predlagalo, naj i v prihodnje nastopajo složno. Med Banffyjevci in pa med neodvisno Košutovo stranko so nastala ne-sporazumljenja. Banffy je namreč izjavil, da je le on poklican za sestavo nove vlade. V Budimpešti je povzročilo veliko presenečenje, da bo vladar zaslišal Košuta o položaju. Opozicionalno časopisje jako toplo pozdravlja ta vladarjev sklep. Splošno se naglaša, da bo kriza dolgotrajna. Andrassy se je posvetoval s Košutom, Tudi z ostalimi ogrskimi politiki je imel Andrassy posvetovanja. Neodvisna stranka misli da je ona kot najmočnejša stranka poklicana sestaviti novo vlado ter da morajo biti izključeni liberalci, katerim priznajo le pravico iz svoje srede voliti zborničnega podpredsednika. Košutovci zahtevajo pred vsem samostojno ogrsko carinsko ozemlje. Svnje vojaške zahteve «o pripravljeni omejiti. Ce vladar ne bo priznal te zahteve, bo najbrže grof Andrassy v torek naznanil vladarju, da ne more sestaviti novega ministrstva. Cesar odpotuje ta teden v Budimpešto, kjer bo ostal dalj časa.
Odlikovani poslanci katoli. škega centra na Nemškem.
Nemški cesar je odlikoval z visokimi redovi sedem najodličnejših poslancev nemškega katoliškega centra. Odlikovani so bili najbrže zato, ker je širil predsednik „Evangeljske zveze", protestanški župnik Waitz, vesti, da mu je rekel princ Henrik: „Mi — namreč princ Henrik «in nemški cesar — želimo, naj bi se na jugu in zahodu Nemčije pričelo delovati proti ultramontan-cem." — Nemški cesar je hotel dokazati z odlikovanjem katoliških politikov, da je ta vest izmišljena.
Srbske razmere.
Povodom vprašanja o novem srbskem posojilu in o nakupu novih brzostrelnih baterij začel je voditi bivši šef tiskovnega urada, Ž. Balugdžic, brez vsakega povoda celo kampanjo proti vladi in v prvi vrsti proti ministrskemu predsedniku N. Pašicu in finančnemu ministru Pacu-u, katera dolži, da sta skrivoma že sklenila posojilo v Parizu in Berolinu, kjer se nabavijo tudi topovi. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da pride v ponedeljek, dne 6. t. mes., cela zadeva pred skupščino, a finančni minister odpotuje začetkom prihodnjega tedna zaradi posojila v inozemstvo, ali to potovanje ima samo informativen značaj.
Poizkušenj z novimi topovi se bodo udeležile štiri tovarne: ena angleška, dve nemški in ena avstrijska. Zasedanje skupščine bo odgodeno. Poroča se, da namerava vlada postaviti zarotnike na zatožno klop.
Se li Turčija pripravlja na vojsko?
Iz Soluna poročajo : Dne 31. m. m. so se odpeljali iz Carigrada trije vlaki po 16 voz, naloženi s puškami in strelivom. V posebnem vozu so se peljali turški častniki. Društvu orientskih železnic je naročila turška vlada, naj previdno pripelje teh 51 voz s strelivom v Monastir. V Solunu so l.t. m. za to pripravili 12 strojev, ker morajo v goratih krajih med Solunom in Monastirom voziti le kratki vlaki. Pred vsakim vlakom se bo peljal le varnostni stroj. Puške so namenjene za oboroženje redifov (reservi-stov) II. razreda, katere bodo pozvali v službo, če bo v Makedoniji še nadalje trajala vstaja. Med turškim prebivalstvom v Makedoniji jaso vre in mobamedanci izjavljajo, da nočejo več trpeti tujega neprijetnega nadzorstva. Zadnji dogodki v Rusiji in pa ruski neuspehi na bojiščih v Vzhodni Aziji so Turčijo oprostili strahu pred Rusijo. Avstrija pa itak ni na Balkanu nikdar nastopila odločno, vsled česar tudi nima velikega vpliva. Mogoče, da bodo začeli zo-
pet klati krščansko prebivalstvo v Makedoniji.
Iz Sofije poročajo, da so zastopniki bolgarskih makedonskih vstaških odborov sklenili prihodnjo pomlad pričeti odločen boj s srbskimi makedonskimi vstaši.
Program jugoslovanske korespondencije.
B e 1 g r a d dne 4. febr. 1905.
Ako se hočejo Jugoslovani v istini vjediniti in skupno delati za boljo, skupno bodočnost, morajo se najprej vpoznati med seboj, ker sedaj tega poznavanja ni. Mi smo se o najbližjih svojih bratih informirali iz tujega, nam sovražnega časopisja in da se temu nedostatku odpomore, osnovana je »Jugoslov. korešpondencija", ki ima svoje dopisnike v vseh jugoslov. centrih, pa ji bo mogoče hitro in zanesljivo obveščati jugoslov. in drugo časopisje o vseh važnejših dogodkih na slov. jugu in na ta način bo vpoznavala Jugoslovane med seboj in obveščala severno - slov. in tuje časopisje o pravem in resničnem stanju na slov. jugu, a delovala bo tudi v tej smeri, da zainte-resuje evropsko javnosti za težko borbo, ki jo vodijo za svoj obstanek nesvobodni Jugoslovani s svojimi nemoralnimi tlačitelji. V strankarskih in spornih vprašanjih med Jugoslovani ostane Jugoslov. korešp." vsi-kdar objektivna, ker v nasprotnem slučaju izgubi svoj splošno jugoslov. značaj. To je v kratkih potezah začrtan naš program.
Priprave angleške vojne mornarice za vojsko.
Civilni lord angleške admiralitete je imel 2. t. m. v Eastleighu velevažen govor. Rekel je, da Angleški ni več potreba nadzorovati Francoske in Sredozemskega morja, pač pa Severno morje. Zato se je preosno-valo angleško brodovje tako, da je pripravljeno za vsak slučaj nevarnosti. Če bi prišlo do napovedi vojske, bi angleško brodovje napadlo sovražnika prej, kakor bi prijavili listi v sovražnikovi deželi napoved vojske. Zadnja preosnova angleške vojne mornarice se tiče le zgradb ladij. V prihodnjih morskih bitkah bodo odločevale najhitrejše in najmočnejše oklepnice Angleška zato v prihodnje ne bo več popravljala starih vojnih ladij, marveč bo rajši tako prihranjeni denar porabila za zgradbo novih velikih in hitrih ladij; ki bodo oborožene z najtežjimi topovi in obdane z najmočnejšim oklopjem. Teh ladij sicer ne bo veliko, a zato bodo tem boljše.
Surovosti turškega poslanika.1
Sofijski dopisnik javlja pod 3. t. m.: Radi razžaljivega vedenja turškega poslanika na Dunaju prigodom diplomat. bala pri grofu GoIuchowskemu napram soprogi bolgarskega diplomat agenta, vložil je ministrski predsednik gosp. Račo Petrov pri porti odločen protest, v katerem zahteva zadoščenja. Dogodek se ojstro kri-tikuje.	✓
Bombe v Parizu.
Pariz, 4. febr. Danes po noči so našli na raznih pariških ulicah bombe. Prenesli so jih v mestno kemično preizkuše-vališče. Pariško prebivalstvo je vsled tega precej razburjeno. Na Linčejevi cesti v lopi pred bellevilsko cerkvijo so našli dve bombi. V bombah je bilo baje samo oglje in mavec. Na mnogih krajih so našli prazne bombe. Vzrok je le nagajivost.
Novice iz Tržiča.
Triiško delavsko konsumno društvo je imelo svoj VII. redni občni zbor v nedeljo, dne 29. jan. t 1 v gostilniških prostorih gosp. Henrika Dobrin. Načelnik otvori po 4 uri zborovanje ter pozdravi vse navzoče V kratkih besedah sporoči o delovanju društva preteklo leto ter priporoča slogo. G. tajnik Janez G 1 o -b o č n i k poroča o nakupnih cenah itd. Gosp. blagajnik Blaž P r a u s t o blagajniškem stanju in računu za 1. 1904. Denarni promet je naslednji: Dohodkov 27.547 57 K, stroškov pa 26913-09 K, torej prometa 54.46066 K. Aktiva znašajo 603402 K, pa siva pa 582873 K, čisti dobiček 205 29 K. Reservni zaklad znaša koncem leta 1904. 918 17 K. Iz tega je razvidno, da društvo ne umira, kakor trdijo nasprotniki. V odbor so izvoljeni: Ivan Papov, načelnik; Ludvik Grasmajer, namestnik; Blaž Praust, blagajnik; Jože Ba-h u n, tajnik; Janez Globočnik in Anton Zupan odbornika; namestniki Jože Z u p i č, Jože Dobrin, Frauc V i d i c ; v nadzorovalni odbor Jakob Koprivnik, Karol Končar in Štefan Russ; namestniki Franc Loutar, Jože Ješe, Jože Stegna r. Novi odbor bo deloval z vso vztrajnostjo, da doseže društveni namen.
Veteransko društvo se je sno
valo v Tržiču skozi 8 mesecev. Res bi bilo
to društvo zelo pomenljivo za naš trg, pa se žalibog ni ustanovilo. Tukaj je že tako, da delavci kaj ustanove in v tir spravijo, potem pa pridejo že drugi gospodje, da zapovedujejo. To je zelo narobe.
Podporno društvo črevljar-skih pomočnikov je imelo v nedeljo svojo predpustno veselico s srečolovom. Veselica se je prav povoljno obnesla in zaslužijo javno zahvalo vsi gg. dobrotniki
Dnevne novice.
»Rodoljubno" časopisje. Sple
šno ogorčenje je vzbudilo zaletavanje kamniškega „Našega Lista" v obstrukcijo slovenskih katol. narodnih poslanoev proti zlu, katero je sam priznal. Boj se bije za pravice slovenskega ljudstva na Kranjskem in da se tak boj ne more izvojevati mirno, je samoobsebi umevno; ko ljudstvo tudi ve in je na neštevilnih shodih izjavilo, da je pripravljeno tudi za žrtve, ako se potrebne za ta veliki smoter „Naš list" si zato lahko prihrani svoje skrbi. Polna usta ima domoljubja — ojebačinovi pravdi pa molči. Več mu je Jebačin nego „Družba sv. Cirila in Metoda". To je prava „ G e -schaftspolitika" „Našega Lista". Siti smo že tega, da se vedno proti nam kot „rodoljubi" postavljajo elementi, ki so — satnoljubi.
Društveni bojkot dr. Dečka.
Iz odbora društva „Dijaška kuhinja" v Celju so izstopili vsi profesorji na slovenski gimnaziji, ker nočejo biti v istem odboru z dr. Dečkom. Radovedni smo, če bo dr. Dečko iz tega izvajal posledice ne samo pri „Dijaški kuhinji", nego tudi pri drugih društvih, kjer sicer še ni nihče stopil iz odbora, se pa dr. Dečku tudi lahko kaj stičnega primeri.
Zaničevanje dr. Dečka. V
svoji izjavi v »Domovini" pravi v zadnjem odstavku dr. Dečko, da nas zaničuje, ker smo ga podlo sumničili, da je iskal dobička pri prodaji svojega travnika. No, to zaničevanje dr. Dečka nam ne bo kratilo spanja in ne vznemirjalo sanj, ker imamo dobro vest in pa zavest, da je večina celjskih Slovencev našega prepričanja. Sploh pa poziv-ljemo dr. Dečka, če se hoče vsakega suma oprati, da pove vse podrobnosti sklenjene pogodbe, zlasti kupno ceno itd Zagotovimo pa, da nam je znanih dovolj podrobnosti o njegovem barantanju z vlado. Zato svetujemo dr. Dečku, naj nas v prihodnje več ne zaničuje, istotako naj se nikar ne zateka v okrilje »Naroda".
Akcija za slovensko gimnazijo v Celji. Celjski narodni voditelji se jako trudijo, da bi popravili narodni greh dr. Dečka in pregovorili vlado, naj odstopi od pogodbe. Drage volje priznavamo dobro voljo celjskih veljakov, a prepričani smo, da je vsa akcija napak započeta in da bo zaradi tega popolnoma brez uspeha. Prva dolžnost njihova bi bila dr. Dečka spraviti z njegovih častnih mest in sploh iz političnega vodstva. Če ne bi šlo z lepa, pa z grda potom ljudskih shodov in nezaupnic. S tem bi vladi dokazali, da se ne strinjajo z dr. Dečkom in da je tudi ljudska volja proti njemu. To bi izdalo več kakor vsi tehtni razlogi spomenice, pri koji je celo dr. Dečko sam imel svoj vpliv z ozirom na besedilo iste. — Dokler pa dr. Dečko ostane poslanec in odbornik vseh važnejših narodnih društev, tako dolgo se bo vlada le vedno sklicevala na njegovo avtoriteto, koje niso omajali ne narodni voditelji in tudi ne narod sam. Zidati se mora začeti pri tleh in m pri strehi! In če se dokaže, da ima dr. Dečko kakega sokrivca med osebami, ki so narodu odgovorne in naj bode kdorkoli, potem se mora isti z isto brezobzirnostjo odstraniti iz javnega življenja, kakor dr. Dečko, ker sicer na merodajnem mestu ne bo imponirala nobena spomenica in nobena deputacija
,,Družba sv. Rafaela" nam poroča : Črte Havre - New York ne moremo priporočati, ker tam ni nobenega zaupnika. „Družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev". To naj č. g. zaupniki „Družbe" blagovolijo naznaniti izseljencem, ki se nameravajo izseliti preko Havra v Ameriko. Na razna vprašanja naznanjamo, da se pre-
skrbi za izseljence tudi vožni list čez morje, a se te mora „Družbi sv. Rafaela« naznaniti vsaj 6 tednov preje, da se preskrbi vse potrebno. Ker so ljubljanski poverjeniki preobloženi s svojimi stanovskimi posli, prosimo, naj č. g. zaupniki po deželi v slučaju, da žele izseljenci vožnih listkov dobiti po»Družbi", vsaj6tednovpreje pišejo dotičnim gosp. zaupnikom »Družbe sv. Rafaela" v onih mestih, kjer se nameravajo vkrcati izseljeno! in sicer pridejo v poštev sledeči gg. zaupniki v obrežnih pomorskih mestih. Trst: čast. g. Andrej F u r 1 a n , kaplan pri Novem sv. Antonu (slovensko); Bremen: č. g. pastor F r. P r a c h a r , Falkenstrasse 49 (češko ali nemško); H a mb u r g: Te o dor Meyn-b e r g , Grosse Reichenstrasse 52 (nemško); Antwerpen: H. Wollersheim, trgovec, Rue du jardin (nemško). Denar svetujemo menjati izseljencem že v Ljubljani ali pa pri zaupniku »Družbe sv. Rafaela" v onem mestu, kjer se nameravajo vkrcati, če nočejo biti ogoljufani. Ker „Družba" nima dohodkov, se je nastavila cena »Kažipotu" 20 h. Naroči naj se v Katoliški bukvami. Obenem se prosi, naj bi mnoge članov pristopilo »Družbi". Oglasila in denarne pošiljatve je odposlati prof. dr. J a n e ž i č u.
Kaj pomeni to T V kostanjevškem sodnijskem okraju dobili so župni uradi za mesečne izkaze mrtvih in nezakonskih za tekoče leto samo nemške vzorce, ko so pretečena leta imeli zgolj slovenske! Ali bomo šli v narodnih pravicah nazaj mesto naprej ? Take vzorce pošiljajte nazaj !
O kartelih, trustih in mednarodnih kapitalističnih zvezah je predaval včeraj v »Strokovnem društvu kranjske obrtne družbe" na Savi-Jesenicah g. dr. L a m p e. Govornik je izvajal iz načelno strokovne organizacije velikega kapitala potrebo, da se tudi delavci strokovno organizirajo. Gospod predsednik Glavič je opozarjal člane na pravilno vedenje v tovarni in priporočal varčnost, za katero se sedaj ustanovi delavska hranilnica v obliki „Cebelice". Blagajnik C e -b u 1 je poročal o denarnem stanju društva, ki je jako povoljno. Navzočih je bilo kakih 600 delavcev. Društvo šteje 444 organiziranih članov.
—	Vojaška nastanitev v Gorici. V Gorici je bil te dni komisionelni ogled za preskrbo stanovanja divizijskemu štabu in eskadronu konjeništva. Prvotno so nameravali na Goriškem nastaniti cel konjeniški polk, a je manjkalo primernih stanovanj. Zato bo pa najbrže prestavljen le en eskadron 6. huzarskega polka iz Celovca v Gorico.
—	Iz jarške občine se nam piše : Liberalni župan v Jaršah je z velikim hrupom naročil 100 hektolitrov vina po železnici. Ko pridejo vozniki na kolodvor, ne dobijo vina — reklo se jim je, da je zmrznilo, tako da ga niso mogli naložiti. Konjički so škrbljali, ker vinca niso peljali. — Možje jarške občine, pozor ! Letos bodo občinske volitve. Župan Tič že lovi glasove s puško na rami. Možje volilci, na noge, da se ne bodete potem kesali, ko bode prepozno !
—	Osemtedenski mlekarski tečaj priredi c. in kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 26. februarja do 22. aprila t. 1. Tečaj bo teore-tično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. V tečaj se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Pouk bo brezplačen. Hrano si mora vsak udeleženec sam preskrbeti. Nekaterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore 50 do 60 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do 20. februarja t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem bodo imeli tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Glavni odbor c. in kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, dne 31. januarja 1905. -
—	Novice iz Aleksandrije.
Zaupništvo »Družbe sv. Rafaela" v Aleksandriji je blagovolil prevzeti p. g. p. Benigen Snoj. Opozarjamo vse one, ki nameravajo v Aleksandrijo, da si preskrbe priporočilni listek »Družbe sv. Rafaela" pri domačem g. župniku ali pa pri č. g. Andreju Furlanu v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu, oziroma v „Katoliški bukvami" ljubljanski. Opozarjamo g. dušne pastirje,
da opozore osobito vsako žensko, ki namerava iti v Aleksandrijo, na nevarnosti, katerim bo izpostavljena v Egiptu in zlasti na spletke trgovcev, ki se pečajo s trgovino deklic, v katere se je zapletlo že tudi marsikako slovensko dekle. Naslov p. g. patra Benigna: P. Benigno Snoj Curatoper gli Sloveni Alle-sandria Convento di S. C a -tharina Egytto. Africa, — Patriarh LudovikPiavi je umrl za pljučnico 24. januarja popoldne ob 5. v Jeruzalemu. — Slovenko, omoženo M a -r i j o Premru iz Gorice je zadela kap. Leži v evropski bolnišnici, je pri zavesti, pa ne more govoriti, upanje je, da ozdravi.
—	Iz Komende. Na novega leta dan je začela pri nas poslovati na novo ustanovljena hranilnica in posojilnica. Nekateri so jej bili nasprotni ter so kar kratkomalo trdili, da je nepotrebna. Vsi seveda nismo bili teh misli, in danes imamo pred seboj že mesečni zaključek za mesec januvarij, ki izkazuje sledeče številke: Izdalo se je 72 hranilnih knjižic, na katere se je vložilo 24.584 kron; zadruga šteje 31 članov. Denarnega prometa je bilo: 49.76522 kron. Ali še trdite, daje nepotrebna? Komenčani! za v a s je ustanovljena hranilnica in posojilnica, če njo prezirate, zaničujete in prezirate sami sebe!
—	Avstrijsko brodovje je v
sredo dne 1. februvarja ob 9. dopoldne od-plulo iz puljskega vojnega pristanišča. Povelje ima pluti po turških vodah, kjer ostane tri mesece.
—	Kmetijski shod v Mengšu bo v nedelje, dne 12. t. m., popoldne ob 3. uri v prostorih gospoda M. Jenčiča. Namen temu shodu je, poživiti »Kmetijsko podružnico", za katero se je že sedaj zglasilo nad 60 novih udov in osnovati za Mengeš in okolico potrebno mlekarsko zadrugo. Na shod pride ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, gospod Gustav Pire, ki bo predaval o mlekarskem zadružništvu. Prosi se za obilno udeležbo.
—	Nov slovenski list. Danes smo dobili list: »Primorski Gospodar", list za pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Urejuje in izdaja Ant. Strekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
—	Zadušil se je 741etni Tomaž Vovk v Trnovem. Našli so ga na postelji vsega v dimu.
—	Maškare so se steple v
Gorici. Dva mladeniča sta ponoči hotela prirediti koncert z mandolino in gitaro pod oknom neke Dulcineje. Srečala sta tri druge, s katerimi je nastal prepir zaradi pustne obleke. Pri tepežu sta sodelovala tudi gi-tara in mandolina, ki sta peli toliko časa po glavah, da sta šla v kosce Zadnji akord je zabrenkala policija.
—	Mestne mesarije in iivi-norejske zadruge. .Gospodar" piše: Priznati se mora, da tiči v mesarjih pravi duh stanovske discipline, ki je pa seveda le samo njim v prid, konsumentu pa tudi živinorejcu je pa jako nevaren. Kakor en mož pričeli so mesarji na Dunaju in po drugih mestih n. pr. tudi v Ljubljani — zviševati ceno mesa - ceno živine so obenem pritiskali. Mestni zastopi, ki se brigajo za blagostanje meščanov, storili so vse, da bi preprečili te izvanredno in neopravičeno zvišanje cen; pričeli so z lepimi besedami, z dokazi itd. — no, pri mesarjih to ni nič izdalo, cena mesa je šla svojo pot navzgor — cena živine pa celo padala. Dunaj je pa nastopil drugo pot. Osnuje se velika dunajska mesarija, ki bo po zmernih cenah preskrbovala Dunajčane z mesom. Prvotno se je nameravalo, jemati za to mesarijo živino le od nekaterih veleposestnikov — a začeli so se gibati kmetovalci in osnovale se bodo živinorejske zadruge, ki stopijo z mesarijo v najožjo zvezo. Raznim meše-tarjem to seveda ne prija, mesarjem tudi ne, a meščani se že veselijo, ker bodo spet dobivali po zmernih cenah dobro meso — in tudi živinorejci se veselijo, ker se nadejajo cen, pri kojih se bo mogla živinoreja spet gojiti Kar je storil Dunaj, storila bodo tudi druga velika mesta n. pr. Gradec — in je celo mogoče, da tudi na Slovenskem kaj takega doživimo. Kar se pa tiče snovanja takih živinorejskih zadrug, spada to seveda v prvi vrsti v delokrog »Zadružne zveze", pri kojei se dobijo vsa potrebna pojasnila.
—	Zgradba novih avstrijskih torpedovk. Mornariška uprava je naročila »Stabilamentu tecnicu" v Trstu zgradbo petih rušilcev torpedovk in 13 torpedovk. Ladje morajo biti izdelane v 12 mescih in bodo stale nekaj čez 15 milijonov kron. Rušilci torpedovk bodo dolgi 67 in široki 62 m, naložilo se bo lahko 390 ton. Stroji bodo za 6000 konjskih sil, vsled česar bo znašala brzina 28 morskih milj. Rušilci torpedovk bodo oboroženi z enim 7 cm in s 7 brzostrelnimi topovi ter s 3 cevmi za spuščanje 45 cm. torpedov. Posadka bo močna 25 mož. Nove ladje bodo popolnoma
iz jekla. Junija mesca dobi naša vojna mornarica dve novi torpedovki. Kakor smo že poročali svoj čas, je nameravala uprava naše bojne mornarice naročiti 48 novih tor-pedovk, a kakor se čuje, bodo naročili rajši 38 torpedovk in pa eno bojno ladjo
—	Nezgoda na Južni železnici. Danes zjutraj je na progi južne železnice pri pestaji Preserje se vnel voz tovornega voza Ogenj se je silno hitro šird. Ogenj je voz uničil.
—	Poročil se bo asistent c. kr.drž. železnice v Kranju g. Hinko Rebolj z gdč. Mimico s i m ni če v o iz Kranja.
—	Umrla je v Gorici g. Rosina Poniž, soproga g. vadn. učitelja v pokoju.
—	,,Narodni dom" v Borovljah bo Zgradila posojilnica na Trati.
—	Veliko veselico bodo priredili celovški Slovenci v sredo, 22. t. m. Svirala bo vojaška godba.
—	Umrl je minoli teden v Sanaboru pri Colu posestnik Ivan T o m a ž i č , obče spoštovan mož po vsi vipavski dolint.
—	Umrla je v Novem mestu 68letna stara posestnica Marjeta P o v š e.
—	Porotne obravnave v Novem mestu se prično dne 27. febr.
—	Šolske vesti. Deželni šolski svet je določil v svoji seji 28. januarja 1.1. sledeče: Na svojih dosedanjih mestih so bile definitivno nastavljene sledeče učiteljice in učitelji: Franc Grum v Vipavi, Fortunat Lampret v Trnovem, Julij U e n č i č v Senožečah, Jožef Lipovec v Bukovju, A n a M a 1 1 y v Dolskem, Marija Barle v Suherju in Jožef Zbašnik v Spod. Skrilju. — Prestavljen je nadučitelj Kristijan E n-g e 1 m a n n iz Dobrepolj v Domžale in učitelj Valentin Mikuž iz Podkraja v Prečino. - Učiteljici Pavli Žitnik je dovoljen izstop iz šolske službe. — Učiteljica Ana Kaiser v Ribnici je stalno vpokojena. — Sklepalo se je o rekurzu občine Predvor glede zidanja šolskega poslopja na Goričah, o rekurzu občine Gro suplje glede zidave šole v Zalini, e prošnji občine in krajnega šolskega sveta v Novem mestu o razširjenju ondotne dekliške šole v štirirazrednico in o rekurzu učiteljice Amalije Oblak v Vel. Dolini glede prve starostne doklade. — Sklenilo se je, sezidati ljudsko šolo v Javorju in razširiti ljudsko šolo v Čatežu, okraj Novo mesto, v dvo-razrednico. — Nadalje se je sklepalo v zadevi sistemiziranja drugega naučnega mesta za prirodopis in matematiko na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, o predlogu, naj se vpeljejo novi formularji za odpustnice na ljudskih šolah, o prošnji gimnazijskega učitelja Antona Zupana za definitiv»o nastavljenje ter za dovoljenje profesorskega naslova, o prošnji, da se smejo učenci in učenke ljubljanskih učnih zavodov udeleževati koncertov „Glasbene Matice" zunaj Ljubljane ter glede izpremembe pri razdelitvi ur verouka na ljudskih šolah v Dolu. — Nadalje se je podelila še Neže Bolka dijaška ustanova. — Letno poročile glede ljubljanskih srednjih šol za leto 1903/1904 se je vzelo ns znanje ter se rešila neka disciplinarna zadeva.
—	Trafika v Spodnji Šiški št. 111 poleg državnega kolodvora je razpisana.
—	Potresni sunek so čutili v Bohinjski Bistrici 3. t. m. ob 8 uri 35 min. Trajal je 5 sekund in je bil zelo mečan.
—	Vodovod v Postojni. Eden najlepših vodovodov je gotovo oni v Postojni. Gonilno silo bode izvajala električna naprava pri jami. Pri Ribniku je postavljenih dvoje elektromotorjev po 10 konjskih sil v neki sesalni napravi, od koder se voda napelje na 65 metrov visoko ležečo vedno shrambo na Soviču. V pretečenem poletju je ta vodovod prestal svojo izkušnjo Dasi ravno so se skoro vsi studenci na Notranjskem posušili, je postonjski vodovod dajal vendar sleherni dan čez 200 kubičnih metrov vode.
Štajerske novice.
š Učiteljske izpremembe na
Štajerskem. Štajerski deželni šolski svet je imenoval za stalno učiteljico na šoli v Pišeoi dosedanjo začasno učiteljico v Sromlah gospico Ernestino Brada š k a , za učiteljico dosedanjo suplen-tinjo gosp. Emilijo Grebene v Ribnici in gosp. Emilijo Pfeifer na Planici. Dovoljena je možitev stalni učiteljici Anici u e r n e j v Sevnici z on-dotnim nadučiteljem Jožefom Mešičkom.
š Nemška nadutost. Na železniški postaji v Grobelnem in po vseh postajah nove železnice Grobelno-Rogatec s« napravili na posebnih oddelkih dvojezične napise: Herren — Gospodje in Damen — Gospe. Kar se spomni neka brihtna glavica, da so postajna poslopja ob rogaški železnici last dežele, kjer imajo biti dvojezični napisi, med tem ko ie poslopje v Grobelnem last samo-nemške južne železnice, — in hitro so oskrbeli, da so s stranišča od-
stranili slovenske napise. Tako je južna železnica v Grobelnem rešila nemštvo — na straniščih
š Umrla je mati župnika pri Sv. Petru pri Radgoni č. gosp. M. Osenjaka, J e r a Osenjak. — V Lukavcih pri Sv. Križu na Mursktm polju je umrl dne 10. januarja š Celjska mestna klavnica. To je pravi „Ungliickskindtt celjske mestne občine Ko so jo začeli zidati, se je že kujala: morali se jo kake trikrat podreti in na novo zidati. Sedaj pa še vedno noče prav iti. Tako se vsaj da sklepati iz tega, ker so začetkom tega meseca iz nje odpustili tri višje funkcionarje. „Deutsche Wacht" o tem molči kakor grob. Ali kaj gnije?
š Svoji k svojim. Slovenskega strugarja Jakoba Knžmana v Celju je njegov hišni gospodar, c. k r. sodni sluga Špeglič, vrgel iz hiše samo zato, ker je Križman Slovenec. To je resen opomin za geslo: Svoji k svojim!
š Močan potresni sunek so čutili v petek po polnoči na Gorenjem Štajerskem. Iz Judenburga poročajo, da so se ljudje zbudili vsled silnega ropota, katerega je sunek povzročil.
š Otroško sirotišče se otvorili v Radgoni.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje č gosp. dr. Evgena Lampeta o razmerah na Ruskem. Začetek ob pol 8. uri. Lokal: Še-lenburgove ulice št. 6, II. K obilni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. soc. zveze."
lj Nova oikorijal Pod uredništvom gospe Minke Govekarjeve je g. Jebačin v „Slovenski Gospedinji", časopisu za njegovo cikorijo, izkuhal Slovencem novo cikorijo. V »Slovenski Gospodinji" prosi „vse rodoljubke naj kupujejo tudi domače na redne blago — C i -r i 1 o v o" in „Zvezdno cikorijo". Ali je to storil, da bi občinstvo mislilo, da je „C i -r i 1 o v a" cikorija »Kava družbe sv. Cirila in Metoda" in naši šolski družbi v korist? Naj bi vodstvo družbe to pojasnile vsem rodoljubom!" Sicer pa obžalujemo gospe pri ,Splošnem ženskem društvu" in gospo Govekarjevo, da so si izbrale za svoj list časopis za Jebačinevo cikorijo.
lj O zloglasni hiši se širije zopet jako čudne govorice. Za nesrečne žrtve so menda zopet jako „drage" razmere. Bomo videli če bodo imeli merodajni faktorji dovolj poguma Pri tej priliki opozarjamo na veliko modrost teh faktorjev, ki so dovolili, da postane agent »madame" Lčwi g. Kališ, ki ima obenem »zavod za p r e-skrbovanje služb." Kaj takega je le v Ljubljani mogoče!
lj Ljubljanski občinski svet ima sejo v torek, dne 7. februarja 1905. ob petih popoldne v mestnej dvorani. — Na dnevnem redu je Naznanila predsedstva. Či-tanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Obljuba meščana Frana Verhovca. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede delnega povračila troškov v zmislu 2. odstavka § 8 stavbnega reda za napravo ulic na bivšem del Cottov* kinem posestvu. — Stavbnega odseka: o dr. Frana Počka prizivu proti odloku mestnega magistrata v zadevi prezidave njegove hiše v Streliških ulicah št. 31; o Frana Poppa prizivu v zadevi postavlje-nja ograje ob njegovem posestvu na Dolenjski ceiti št. 40. — Finančnega odseka: o županovem dopisu v zadevi nakupa ljubljanskega gradu; o ponudbi trgovca R. Miklavca za odkup nekega stavbišča na bivšem del Cottovkinem svetu; o ponudbi Arnošta Hammerschmidta glede odkupa mestne parcele na voglu Šubičevih ulic in Bleiweisove ceste; o ponudbi Ivana Dražila v zadevi odkupa njegovega stavbišča ob »Ulicah na grad"; o prošnji odbora „Eliza-betne otroške bolnišnice" za zvišanje podpore; o prošnji ^Bolniškega in podpornega društva pomočnih in zasebnih uradnikov* za podporo; o prošnji »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu" za podporo; o prošnji »Splošnega slovenskega društva" za podporo; o magistratovem poročilu v zadevi oddaje tiskarskih in kamno-pisnih del za leto 1905., 1906. in 1907 — Stavbnega odseka: o dovolitvi prispevka k stroškom poprave škarpe pod cesto na Grad ob posestvu Alojzije Rusove; o prošnji Hermine Del Cottove za preklic naročila, da ima položiti kavcijo za hodnik ob njenej vili na Stressmajerjevih in Ciril-Metodevih ulicah. — Poročilo policijskega odseka o dodatnem predlogu magistratovem glede zglaševanja strank. Kuratorija cesarja Francajo-žefa I mestne višje dekliške šole: o letnem poročilu ravnateljstva za šolsko leto 1903/4; o porabi dotacij mestne višje dekliške šole v letu 1904. — D i r e k-torija mestne elektrarne: o prošnji I strojnika za nagrado radi izrednega poslovanja; o oddaji službe drugega strojnika —Personalnega in prav-
nega odseka poročilo o dopisu , županovem, v katerem naznanja, da je v zmislu pravice, katero mu daje § 67 občinskega reda, ustavil sklep občinskega svetn glede začasnega upokojenja magistfatnega policijskega svetnika Frana Podgorška.
lj S f i ja kerjem se je hotel peljati- Sirugarski pomočnik P Borič je včeraj dopoldne tako razgrajal po Karlovski cesti, da je bil policijski stražnik prisiljen ga aretovati. B. pa to seveda ni bilo všeč in bi jo bil rad odkuril. Ker pa to ni šlo, izmislil si je zvijačo in rekel policijskemu stražniku, da on ne bo hodil, ampak se hoče peljati s fijakarjem; kar mu je stražnik tudi ugodil. — Ko sta se pa peljala po Mestnem trgu je B. skočil z voza in jo ubral po Mestnem trgu. Ker ie pa bil stražnik hitrejših nog, je moral B rad, ali nerad v luknjo
lj O garnizijskem večeru v „Narodnem domu" se nam poroča, da je jako dobro uspel in da je bila zabava prav dobra. Pri kvadriljah je plesalo 60 parov. Počastil je večer tudi nadvojvoda J o -žefFerdinand.
lj Umrli so: Matija F a b j a n , gostilničar, 60 let, Rimska cesta 5; Terezija Prelovšek, zasebnica, 81 let, Kolodvorske ulice 18.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 12 Kranjcev in 36 Makedoncev, nazaj je pa prišlo 75 oseb in sicer 50 Hrvatov in 24 Kranjcev.
Plesnih veselic je bilo v Ljubljani v soboto in nedeljo 31.
lj Koncert društvene godbe
se vrši jutri zvečer v torek v restavracij-skik prostorih pri A u r u Wolfove ulice.
lj Občinske volitve. Imeniki volilnih upravičencev so za 14. dni razpoloženi v pisarni magistratnega tajnika.
lj Poročil se bo g. dr. J o s i p S a -j o v i c z gdč. Maro Gressel.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice'1 priredi, kakor smo že poročali, v s « b o t o , dne 11. t. m., običajni svoj plesni venček v veliki dvorani .Narodnega doma".
lj Kupi si rajši hlače I Pleskarski pomočnik J. P. se je v soboto sukal celo noč po plesih. Ko je prišel v nedeljo zjutraj nekoliko natrkan domov, ga je oče posvaril, da po plesih denar zapravlja in naj bi si rajši kupil hlače in bil dema. To je pa fanta tako razkačilo, da je zagrabil za kuhinjski nož in z njim pretil očetu. Vročekrvnega fanta je pomiril šele policijski stražnik, ki ga je odvedel v „špehkamro".
lj Tatvini. V noči od 4 na 5. t. m. se je vtihotapil neki dosedaj še neznan tat v Černetov hlev na Radeckega cesti št. 24 in pokradel hlapcu Florijanu Gregoriču iz nezaklenjenega kovčeka več obleke. — Po-sestnikovi ženi Mariji Trškanovi je bila ukradena v neki gostilni na Radeckega cesti med plesno veselico dolga črna boa, vredna 30 kron.
lj Izgubila je služkinja Marija Zem-ljakova srebrno remontvar uro, vredno 25 kron.
lj Meteor, mesečni progled.
Minoli mesec prosenc je bil suh in zelo mrzel. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Celzijev) h stopnjah: ob sedmih zjutraj — 7 7°, ob dveh popoldne — 2.3°, ob devetih zvečer — 5 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca — 5-l°, za 2 8° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dad6 7418 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 5 8 mm. nad normalom. — Mokrih dnij je bilo 6; padavina, skoro sam sneg, znaša 26 3 mm. — Meglo smo imeli ob 8 dnevih. — Med vetrovi sta se oglašala največkrat severevzhodni in jugovzhodni; severozahodni ni pihal tolikokrat, pa zato zelo močno, enkrat celo viharno. —
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca decembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Rudolf Warbinek, Šelenburgove ulice št. 6, izdelovanje glasovirjev na tovarniški način; Ama lija Trobec, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Karol Linhart, Marije Terezije cesta št. 11, urarski obrt; Marija Češnovar, Vodnikov trg, prodajo živil; Marijana Laznik, Vod nikov trg, prodajo sadja; Martin Pevec, Sv. Petra nasip štev. 67, krojaški obrt; Marija Cemažar, Vodnikov trg. prodajo sadja; Matej Strkovič, Marije Terezije cesta štev. 7, trgovino z mešanim blagom; Ivana Seliškar, Vednikov trg, prodajo živil; Vekoslav Wal-land, Dolenjska cesta št. 16, izdelovanje likerjev; Marija Škrlj, Vodnikov trg, prodajo sadja; Ivan Klepec, Breg št. 14, knjigoveški obrt; Mina Kozamernik, Vodnikov trg, prodajo živil; Ignacij Volk, Pri voz št. 5, urarski obrt; Uršula Mrhar, Vodnikov trg, prodajo sadja; Fran Golob, Prešernove ulice št. 5, trgovino s prekajenim mesom in klobasami; Marija Divjak, Pogačarjev trg prodaja živil; Josip Okorn, Tržaška cesta, št. 4, pekovski obrt; Marija Herceg, Stari trg št. 9, trgovino s črevlji; Jurij Čermak, Vodnikov trg, prodajo sadja; Viktor Merluzzi,
Vodnikov trg, prodajo kostanja. — Oglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt; Frančiška Sedmak, Metelkove ulice št 5, trgovino z mešanim blagom; Marija Pock, orno-žena Korsika, Na Vrtači št. 1, žensko kro-jaštvo; Ivan Klun, Gradišče št. 7, trgovsko agenturo; Josip Umek. Stari tre št 10, izdelovanje bičevnikov; Neža Blaž, Dunajska cesta štev. i2, sejmarstvo z galanterijskim blagom; Jakob Lavtar, Radeckega cesta št. 20, krojaška obrt; Marija Ojstriš, Poljanska cesta št. 38, trgovino z vinom; Fran Pire, Kolezijske ulice št. 2, izdelovanje in prodajo kislega zelja; Marija Avanzo, Wolfove ulice št 1, trgovino s prekajenim mesom in deti-katesami; Adolfina Zor, Nunske ulice št. 3, žensko krojaštvo; Neža Braun, Stari trg št. 9, prodajo črevljev; Albina Brvar, Vodovod na cesta št. 28, trgovino z mešanim blagom; Josip Stupica, Kolodvorske ulice št. 6, trgovino z vozmi; Berta Sevar, Trubarjeve ulice št. 2, trgovino s papirjem in razglednicami; Fiančiška Strkovič, Marije Terezije cesta štev. 7, trgovina z mešanim blagom; Ivana Gregorec Zvezdarske ulice št. 4, branjarijo; Katarina Meglič, Sodnijske ulice št. 2, prodajo živil.
Književnost In umetnost.
* Knjigo »Kratka zgodovina katoliške cerkve za šole", ki jo
je spisal Al. Stroj in založila tiskarna družbe sv. Mohorja, so poleg kn. šk. ordi-narijata v Ljubljani odobrili tudi kn. šk. krški ordinarijat v Celovcu dne 29 julija 1904., št. 3682, kn. nadšk. ordinarijat v Gorici dne 15. nov. 1904., št. 3102, kn. šk. lavantinski ordinarijat v Mariboru dne 14. septembra 1904, št. 2734 in tržaško-koperski šk. ordinarijat v T r s t u dne 18. avgusta 1904., št. 2358. V vseh imenovanih škofijah se torej sme knjiga rabiti pri pouku krščanskega nauka na ljudskih, meščanskih, nadaljevalnih, višjih dekliških, obrtnih nadaljevalnih in obrtnih strokovnih šolah.
Razne stvari. Najnovejše.
Vstaja je vBuenos-Ayresu v južni Ameriki. — Može bodo kroti 1 i v Ameriki. Roosevelt je sprožil agitacijo, naj se možem, ki pretepavajo žene, našteje primerno število batin. — Morilka Klein je zopet preklicala svojo izpoved, da je Sil^oro umoril njen mož ter je dejala, da ga je dolžila po nedolžnem. — Stric papežev Battio je v Riese umrl. — Bogat berač. V irskem mestu Queenstovnu je umrl 80letni berač, ki je zapustil 40000 funtov šterlingov.
Ker se njen mož več smeje, nego smatra ona za svojo zakonsko srečo potrebnim, je ga. Henriette Forler v Haw-thornu, N. Y vložila tožbo za ločitev od svojega moža. V tožbi navaja kot vzrok ločitve, da njen Jakob ravna ž njo kruto in ima svojstva, ki jej onemogočujejo skupno življenje ž njim. Okrutnost dokazuje s tem, da se mož ponoči probuja iz spanja, useda na postelji in se tako silno smeje, da jo je strah. Smeje se dostikrat po pet minut neprestano tako grozovito, da se postelja maja. Gospa Forler je stara 28 let, njen mož 51.
Mesar obsojen na 40.000 kron kazni. Okrajno sodišče v Mond-see je obsodilo mesarja Frica Seywald v Mondseeju, ki je zaklal 487 živinčet, a naznanil živinozdravniku, da jih je zaklal le 164, v denarno kazen 300 kron, oziroma tridesetdnevni zapor; a ob enem tudi, da mora plačati 39676 K, izkupljenih za meso, katerega ni pregledal živinozdravnik. Obsodba je bila utemeljena z ozirom na prestopke § 12 zakona o živinski kugi in pa § 399 kazenskega zakona, ki govori o prestopkih zoper zdravje.
Kako potuje angleški kralj. Ako potuje angleški kralj Edvard, morajo vse železniške uprave natančno izpolnjevati sledeče varnostne odredbe: Pred kraljevim vlakom mora vedno en četrt ure naprej voziti drug vlak. Vse straže morajo biti podvojene. Vlakovodja prvega vlake mora ne prenehoma paziti na konec vlaka. Vse železniške čuvajnice, ki so pod drugimi raz merami zaprte, morajo tedaj vršiti službo. Najmanj eno uro pred dohodom kraljevega vlaka morajo biti izpostavljeni vsi signali Vsi vlaki, ki vozijo po isti progi, se morajo celo uro pred dohodom kraljevega vlaka odpraviti na stranske tire, tako da je glavni tir na celi progi prost. Nobena lokomotiva na stranskih tirih ne sme cel čas spuščati dima, para ali brlizgati; tudi je prepovedan vsak ropot.
Draga krava. Neki berolinski mlekarski list poroča, da so v Ameriki prodali neko kravo za 900 dolarjev, kar iznaša 4500 kron. Krava je bila šest mesecev na poizkušnji, a tekom tega časa je požrla 1888 kilogramov najrazličnejše krme in dala je 2544 litrov mleka, iz katerega so izdelali okoli 160 klg masla
Kitajske grozote. Kitajci kaznujejo hudodelce s tem, da jih pečejo v vrelem olju! Druga temu približna kazen je,
kazen tisoč nožev". Telo razdele na tisoč delov in hudodelec mora vreči kocko, katera potem določa, kateri del telesa bo prvi odstranjen. Ce pa dd hudodelec ali njega sorodniki rabelju dobro pitnino, tedaj ga zadene sreča, da mu odstranijo srce. — Kitajci puščajo človeka umirati na ulici po cele dneve. Ko že truplo trohni, ko že tako smrdi, da ni mogoče več mimo, spomni se kdo na ta božji stvor in ga — odstrani. Velikanski užitek imajo Kitajci na tem, ka dar vidijo po dvorišču tekati živali z napol prerezanim vratom, ki so namenjene za kasneji obed.
Govor je zopet dobil. Kakor se poroča iz Puy a je zadnji veliki mraz kaj čudno vplival na nekega 54 let starega delevca v Paulhaget. Ta delavec je izgubil pred 18 leti vsled zelo nevarnega tifusa dar govora. Ker je bil po poklicu učitelj in se ni mogel vsled te izgube še nadalje posvetiti šoli, je moral zapustiti šolo in postal je navadni težak. Zadnji ponedeljek je imel ravno neko delo v bližnji vasi. Sredi pota ga prevzame vsled strogega mraza taka slabost, da ni mogel nadaljevati svojo pot. Prišel je potoma tudi sel iz Paulhageta in najde ubogega Jeana Rougier-a onesvešče-nega. Vzdigne ga s pomočjo svojega sina na voz. Komaj so ga še spravili z dolgotrajnim drgnenjem k zavesti. Njegovi sorodniki se niso malo čudili, ko je začel Rougier govoriti, kakor zadnjič leta 1887. Ta čudni pojav so tudi ondotni zdravniki natanko preiskali.
Kitajski vstaš v Londonu.
Znani vstaš Sun Yat Sen je došel te dni v London. Ta vstaš je kitajski vladi trn v peti. Razpisala je že opetovano nagrado 250.000 frankov 2a onega, ki bi ji ga do-vedel živega ali mrtvega. Sun Yat Sena ob-koljujejo neprestano lakomni špijoni. V Londonu je bil prvikrat leta 1896. Takrat sta ga njegova dva tovariša do vedla na poslaništvo in ga dala zapreti, da ga prepeljejo na Kitajsko, a vsled energičnega postopanja angleške vlade ga je moralo kitajsko poslaništvo izpustiti na svobodo. Nato se je vrnil na južno Kitajsko, kjer je organiziral vejčujski in kantonski vstanek. Ko je nedavno Sun Yan Sen prestopil ameriška tla, je izdal ondotni kitajski poslanik razglas na ameriške Kitajce, v katerem grozi vsem onim, ki bi se drznili s tem revolucionar-cem družiti, z izgnanjem iz Kitajske in s konfiskacijo njihovega imetja. Na Kitajskem Sun Yan Sen nima obstanka. Nedavno je javno proglasil, da pripravlja velik vstanek proti mandžurski dinastiji, ki vlada od leta 1644. na Kitajskem. Mandžurjev je sedaj na Kitajskem samo do 5 milijonov, a pravih Kitajcev je nad 400 milijonov. Njegovo tajno društvo ima nad dvajset časopisov, ki se pa tiskajo izven Kitajske in ki se nato zelo spretno vtihotapljajo na Kitajsko. Tisoče tajnih rok pripravlja vstajo, v kateri bo sodelovalo takoj začetkom do 100.000 mož. Njih geslo je: Kitajska Kitajcem!"
Vojaški ženski zdravnik. „Cape Times" poroča o neki ženski v Kap-stadtu, vojaški zdravnici celo vrsto romantičnih epizod, katere je posnel iz lastnih zapisnikov dotične zdravnice, katero so do konca njenega življenja smatrali za moškega. Kaj jo je napotilo, da je na Angleškem iz-premenila svojo obleko, pripoveduje sledeče: Neko noč pride k njeni materi neznan mož in odpelje deklico, češ, da to veleva princ-vladar. Postalo ji je polagoma jasno, da je princ, poznejši Gregor IV. njen oče. Po neki sceni, katero je ona povzročila svojemu očetu, sklenila je, da bode radi sramovanja izpremenila svojo obleko. Izpre-menila je tudi svoje ime in se vpisala na edinburškem vseučilišču. Posvetila se je medicini. Po dokončani izkušnji jo pošljejo, ker nobeden ni vedel, da je ženska, v Kap-stadt. Ondi je radi velike protekcije avan-zirala do generalnega inšpektorja vojaških bolnišnic. Da ne bi jo začeli sumiti, ni sprejela samo vseh moških navad, ampak začela je tudi prav veselo živeti, kakor častniki. Enkrat je šla z nekim častnikom na izprehod. Ko je ta mimogrede opomnil, da se mu zdi ona ženski bolj podobna, ko moškemu, ga je vdarila z bičem po obrazu. Ko je prišel ta slučaj pred guvernerja, je bil dotični častnik prestavljen. Šele po njeni smrti se je dognalo, da ni možki jjampak ženska.
Gališki oderuhi. Policijskim organom v Przemislju se je posrečilo zaslediti zelo nevarno oderuško sodrgo, ki je imela posebno med častniki svoje odjemalce. Ta čedna družba je imela v svoji službi celo vrsto agentov in delala kar na debelo v Krakovem, Jereslavu, Przemislju, na Dunaju in Budimpešti. Pred kratkim je bilo ovadeno pri državnem pravdnišvu v Przemislu, da so nekega častnika, barona B. posebno grdo odrli. Za neko posojilo v znesku 12 000 K je morala ta žrtva plačati tekom treh mesecev do 8000 K samo na odstotkih. Glavni osebi Loos in Hanker, sta seveda všli še pravočasno iz Avstrije.
Brezžični brzojav v vojni. Lionell James, vojni dopisnik londonskega *Timesa", pošiljal je s širokega morja s po-
i močjo brezžičnega brzojava poročila na suho. On pripoveduje, da so imeli Rusi brezžični brzojav med Cifu, Port Arturjem in drugimi mesti na poluotoku Kvantun. Japonci so bili v zvezi z brezžičnim brzoja-vom med bregovi Koreje in ladjami brodovja — Tudi v Avstriji se misli uvesti brezžični brzojav ob bregu Jadranskega morja.
Darovi.
Za društvo ^Pripravniški dom" so darovali (XXII. izkaz) : Zupančič Jernej 2 55 K; Petrič Mat., upok. učitelj, 5 K; Poljak Martin, župnik, 2 K; Žavbi Iv., kapi an, 2 K; Potočnik Tomaž, župnik, 2 Kj Bavdek Hjlena, posestnica, 2 K; Vodeb Jak., profesor, 2 K; Oblak Ant., kaplan, 5 K; Kepec Fr., župnik, 2 80 K; dr. Greg. Pečjak, profesor, 2-80 K; Makovec Andrej, posest., 3 K; Kolarič Jož., župnik, 2 K; Trček Mih., dekan, 4 80; Nekdo II. 40 K; Blagodejen zavod 200 K; Palovčič Jakob, župnik, 2 K; Neimenovan duhovnik 50 K; Verbič Franc, učitelj, 2 K; Mekinec Fr., župnik, 15 K ; Cizelj Jos., profesor, 2 K; Mayr Ant., šolsk. nadzornik, 2 K; Kukelj Ant., župnik, 10 K, Neimenovan dobrotnik 2000 K; Kalan Andri kanonik 5 K; Črnivec Ant., ravnatelj, 2 K; Oblak Jasi., dekan, 2 K; Knižek Feliks, kaplan, 2 K; Kušar Fr., nadžupnik, 4'80 K; Zupančič Jernej 2 80 K; Boncelj Fr., župnik. 1-20 K; Vidergar Jan., župnik, 4"80 K; Ferjančič Fr., kaplan, 2 K; dr. Jos. Marinko, prof, 5 K ; Zor man Jan., trgovec, 5 K; Arko Mihael, dekan itd., 1-80 K; Pavlič Fr., mestni kaplan, 5 K; dr. Ivan Krek, prof. itd., 80 b; Trost Karol, nadučitelj, 1-60 K; Jemec Ant. župnik, 2 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 6 februarja. Začetkom današnje seje je poslanec Daszynski interpeliral radi prepovedi protiruskih shodov po Gali-škem.
Dunaj, 6. februarja. Morilec mizarski pomočnik Rudolf Stergar je pomiloščen na dosmrtno ječo.
Dunaj, 6. februarja. Danes je imel ministrski svet sejo po seji je bil Gautsch pri cesarju.
Dunaj, 6. febr. Radi velikega snega je na raznih krajih na Moravskem, Češkem in Solnograškem ustavljen železniški promet.
Praga, 6. febr. Vseučiliški profesor dr. R i c h t e r je umrl.
Budimpešta, 6. februarja. Včeraj je pozdravil Košut izvoljene opozicijonalce. Dejal je, da je kljub zmage opozicije, dosega cilja, za katerega se bori še daleč. Predlagal je, naj bo opozicija še dalje združena, kar je bilo soglasno sprejeto. Bakljade na čast združene opozicijs se je udeležilo več tisoč oseb.
Rim, 6 febr. Ricciotti Garibaldi seje obrnil do zbornice, da bi mu dovolila izvršiti oporoko njegovega očeta, da bi sežgal ostanke trupla in raztresel pepel. (Garibaldi je pokopan v Capreri. Op. ur.)
Berolin, 6. febr. Obtožnica dolži Gorkega in njegove aretirane tovariše, da so podpirali revolucijo in da je Gorki sestavil proklamacijo proti Rusiji in vladi.
Lodz, 6. februarja. Na pokopališču so bili zopet boji. 23 oseb je ustreljenih, ubitih tudi nekaj vojakov.
Krakov, j'6. februarja. »Reforma" poroča iz Varšave: Na pokopališče prepeljavajo mrtvece deloma nage, deloma v raztrganih oblekah.
Varšava, 6, februarja, Generalni guverner Ruske - Poljske general Čertkov umira. Čuje se, da ga je zastrupil njegov poljski kuhar.
Tokio, 6 februarja. Oddelek 300 ruskih konjenikov z dvema topovoma je zasedel Tongeheim, na severni meji Koreje, a se je potem zopet umaknil proti severu.
Peterburg, 6. febr. „Novo Vreme" poroča, da so Rusi izvršili rekognoskacije z večjo silo. Rusi so prisilili na nekaterih krajih Japonce, da so se umaknili. Protinapad Japoncev je bil odbit. Ruski oddelki so zasedli del Vantelin prelaza, a Japonci so dobili pomoč in Rusi so se umaknili
Peterburg, 6. februarja. Četrti ruski armadni kor bo odšel na bojišče sredi meseca februarja.
Dunaj, 6. februarja. Neka vest trdi, da je Gapon pobegnil in da je v Švici.
Belgrad, 6. februarja. Kralj je brzojavno čestital biskupu Strossmayerju k njegovi 901etnici. Pasičevo ministrstvo je danes vendar odstopilo radi Balugdževi-čevih napadov. Kralj demisije še ni sprejel.
Seje skupščine so prekinjene. Kralj je pozval k sebi vplivne politike. Novo ministrstvo bo radikalno.
»Katoliško Bukvama"
v Ljubljani.
ECnjiževna poročila.
Novosti:
Sientiievicz-Podravski, Potop I. knjiga broš. K 3.60. — Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. (IV. zvezek Knjižnice .slovenske krščansko-socialoe zveze") eleg. platno K 3.60. — Podgorc Valentin, Der Religions-unterricht an der Volksschule. Methodischc und didaktisehe Vortriige fiir Lehrer- und Lehre-rinen-Bildungsanstalten. K 1.20. — Schwillinsky-Gill, Anleitung zum Erstbeicht-, Erst-kommunion- und Firmungsunterricht in ausfiihrlichen Katechesen, nebst zehn Kommunion-Anreden und Gebeten. II. natis K 1.50. — Rieth, Praedicate. Anleitung fiir die Kanzel moderner Anforderung entsprechend. K 1.44. Hattler, Die heiiige Kommiinion das kostbarste Ge-schenk des Herzens Jesu. Belehrungen und Gcbete. K 1.80, vez. K 2.40. — Gauder, Die Tierseele. (Frankfurter zeitgemasse Broschiiren 1905 lleft 4.) K —.60. — Marchesan, Papa Pio X. Nella sua vita e nella sua parola. Bogato ilustrovano delo bo obsegalo več sešitkov po K 1.44. — Mon-sabre, Piccoli CUiaresimali. 2 zvezka 5 lir. — Pavissich, Fatti e eriteri sociali. Agi-tiamo 4 lire. — Semeria, La messa nella sua storia e nei suoi simboli 2 liri 50 c. —
Raznoterosti:
Knjižnica slovenske krščansko-socialne zveze I. zvezek: Dr. Schvveitzer, Naš društveni in shodni zakon. K ].— II.zvezek: Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slov. nepolitiških društev, ki se je vršil leta 190U v Ljubljani. K 1.50. — III. zvezek: Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. Poročilo o I. slovenskem protial-koholnem shodu z namečkom. K — 50. Gregorčič, Poezije : I. zvezek K 2.—, vezano K .1—, II. zvezek K 2.—. vezano K 3.20, III. zvezek K4,—. Jurčiča zbrani spisi enajst zvezkov a K 1.20, vezano a K ti. - . Jemeršič - Gregorčič, Materina delo za Boga ln domovino. K 2.40. — Terrabugio, die katholische Jungfrau. 1'raktische Rathschlage. Vezano K 2.40 Tschu-pick-Hertkens, Samtliche Kanzelreden 1. zv.: Sonntagspredigten, K 3.60. II. zv.: Sonntags-predigten K 3.96, IIT. zv.: Festpredigten K 3.96, IV. zv.: Fastenpredigten K 3.96, V. zv.: Verschie-dene Predigten K 3.96. — Hammer, Marien-Predigten K 3.24. — Lechner, Wer ist Chri-stus ? Sechs Fastenpredigten Ki.--.— Lechner, das Fvangelium der Barmherzigkeit. Fastenpredigten Ki. -. — Lechner, der verlo-rene Sohn. Sieben Fastenpredigten K 1.20. — Zwerger-Oer, Skizzen und Ansprachen an Klosterfrauen K 2 40. — Gerola, il libro per tutti. Raccolta di istruzioni, esempi e medi-tazioni salutari per vivere eristianamente. 4 zvezki 10 lir. — Knjižnica za vjeroučitelje. Knjiga I.: Heffler, Metodika za vjeronauk u nižim pučkim školama.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
Priporočamo
švicarsko uezila
za telesno in posteljno perilo ki giedetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu Šarcu, specialna
trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta št. 8.
42 12-5
Zahvala.
Podpisana štejem si v prijetno dolžnost, gospodu primariju dr. Vinku Gregoriču izreči najtoplejšo zahvalo za imenitno ozdravljenje moje več let trajajoče skoraj neozdravljive bolezni.	196 2—2
Usojam si omenjenega gospoda zdravnika najtopleje priporočati vsem p. t. damam.
Ana Skala
c. kr. poduradnika soproga.
Zahvala.
/a mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja v bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, gospoda
Ivana Štele,
svečarja, posestnika in meščana v Kamniku
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, osobito g. Iv. Lavrenčiču, dekanu za podeljene svete popotnice in za spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi preč. gg. patrom frančiškanom za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu rajnega. Dalje se zahvaljujemo gg. uradnikom mestnim občinskim odbornikom in meščanom, gasilnemu društvu in društvu „Kamnik" za kor-portivno udeležbo pri pogrebu, dalje gg. pevcem cecilijinega pevskega društva v Kamniku, pevcem izobraževalnega društva v Mekinjah za ganljive žaiostinke. Končno se še zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba rajnega in se nas spominjali sočutno v britkih dnevih žalosti.
Žalujoči osteii.
J?nmitl/il Je izvrslno sredstvo za llčenje AkUJJlUsUl sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost ličenlh desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-9 Vnatija naročila proti povzetju.
proda se v Ljubljani v mestu
manjša, pripravna hiša
v dobrem stanu.	189 3—1
Več pove upravništvo »Slovenca".
Cena škatljici 20 vin. Manj nego 11 škat-Ijic. ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
223 3—1
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
razpisuje ItlCStO PFUktiKtMttl
z letno plačo po dogovoru.
Prosilci morajo biti popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezika kakor tudi o strokovni izobrazbi. — Prošnje se imajo vložiti do 28. februarja 1905.
Ravnatelj Rajko Samsa.
Služba
organista in cerkovnika
se odda pri župni cerkvi v Ambrusu. Nastop po dogovoru. 224 3—1 Vaclav Vondrašek, župnik.
rgovskega pomočnika
i špecerijske stroke 0
sprejme A. Šarabon v Ljubljani. 0 0

Izvirno
naravnost iz Londona pristno angleško blago, površniki, športne obleke in pelerine iz lodna, veljblodne dlake v najfinejši izvršitvi tvrdke Machol & Lewin v Londonu, podružnica Berolin; dalje najfinejše blago piket, bržunasti in svileni telovniki v najfinejši izvršitvi, prodajajo se po izvirnih cenah.
Angleško skladišče oblek Ljubljana, Glavni trg 5.
225 3—1
mr Pijte «
Klauerjev
„Triglav" J
najzdravejsi vseh likerjev, I
S441 50 137 M
Iz proste roke je naprodaj v zelo dobrem Stanu	206 3—3
grajščina v Mokronogu.
Poleg te je obširen vrt, 10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, 3 orale vinogradov in 500 oralov v lepi rasti različnega gozda.
Natančnejši pogoji izvedo se pri lastniku Anton Mavsarju v Mokronogu.
I..........................................................................................
1 Že skozi 19 let 1
boleham na želodcu. Po	=
poskušnjah z različnimi	|
zdravili sem začel leta	S
1896. rabiti Vašo	s
# tinkturo 1 za želodec, |
ki mi je vedno prav	§
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	§
le meni, ampak tudi	i
| raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
| ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—39	|
|	Friderik Repolusk,	1
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Misslitig, E |	16. dee. 1903.	=
|	Resnici čast!	|
1	Vaše „2eleznatO Hlno" se mi je pri	|
=	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	|
|	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	|
|	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	|
=	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	|
=	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
=	morem Vaše res izborno železnato vino iz	§
2	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	| =	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	§
i	Anton Žnidaršič,	§
E župnik pri Bell eerkvi, p. St. Jernej, Dolenjske E g	1. marca 1004.	~
| Naročila vsprejema proti uovzetju ln točno Izvr uje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana |
= lekarna .Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni E E	založnik Njihove Svetosti papeža.	=
lilllllllllllllllllMIllllllllllMIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlin
Trfiouskl vajenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino.
Več pri Iv. Fabiana nasl. Ant. Korbar, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.	215 3 — 2

MM***
*******
*****

Vsak dan sveže
pustne
krofe
Slaščičarna
Jak. Zalaznik
Stori tri 21. llestni trs 6. Sv. Petro cesto 27.
33 12
Gospodarski odsek v Doljnem-Zemonu
pri Ilirski Bistrici na Notranjskem
daje v najem opekarno

za eno leto, pa tudi za več let.
Opekarna je na lepem kraju, tik državne ceste, dobra ilovica, kupčija ugodna z Reko in posebno z Opatijo. Izredno obilo se proda žlebcev in opeke.	205
=========== Najemnina po dogovoru. ~ ' —-
Več pove gospodarski odsek na Doljnem Zemonu.
3—3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega, >
pristnega vina J
priporočano opetovano od knezoškof. j % ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. j ^ župnikom za masna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, os?
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 16
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je lzS!a in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije.
© e n a i
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več. GbS^SžPSS
Izšlo je tudi ,,Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodajalni ,Kiitollfikt'e:ii tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino! Sss^OžSs^S)
„Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov.


\
Knjigarna
Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
u. in.
IV.
v.
VI. Vil.
vin.
IX.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
» Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko. =====
»SLOVENEC'
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakaruah ozir. trgovinah:
Bizjak Ivan Bohoričeve ulico 10 Blaanik Lovro, Stari trj? 12. Blaž N., Dunajska centa 12. Brus Maks, Pred šk( fijo 12 Češnovar Lovro. K< I« d«, ulice 33 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopt>;r,eve ulice 1 Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalifi Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan	cesta 24.
Kuštrin Agneza, na Bregu 6 Mrzlikar Avg., Sodniške ulice 4 Omejc Terezija, Ksrl■.■vBha c< »t& 32 Pihler Ivana, K< ngre*n tr^r 3. Podboj Ivan Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sufinik JoBipina, Rmuka oesta 24 8watek Jos., M> stm t>-g 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulic* 1. Volka vrh Antonija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Pri š trnove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip	prodata časnikov.
Cerknica:
I '8n Lavrtf, (konsumno druStvo).
Gorica:
Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
Stef. Dužnik.
Hrenovice:
Hrudica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treten, trg, 102.
Javornik:
Stifon PtdpBC, trgovec. Leopold Tjoič, trgo\ec.
Jesenice:
Adela B*l< h.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Plorian, knj>gotriec
Leskoveo pri Kriketa
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Kra ec nasl, knjigotržoica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovte.
Ribnioa:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Sodraiica:
Marija Kruc v Kmet. društvu.
Spod. Šilka:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakeka:
Iven Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št Peter:
Fran Novak
Trnovo, Notr.:
Franc Cvetnič (kmetijsko društvo).
Trst:
Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. Vipava:
Fran Silvester.
Zidan most:
Mary Pnteroian, kolodvor.
		
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarična delniška družba »MEItCtJR" L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2.	&BT Pojasnila v vseh goapodanklh in finančnih | ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh s, vredrostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor & je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlh & glavnlo. 18 150-14 f