Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar mudijo se na Ogerskem še pri velikih manevrib. — Deželni zbori dalmatinski, goriški, isterski in tirolski zborujojo. Tirolskemu je vlada izročila načrt, kako bi se naj uprava (gosposke) prestrojila, da bi bilo vse boljše. Ali črtež je slab in meri na pomnoženje uradnikov, katerih imamo itak uže preveč. Dopolnilne volitve za deželne zbore vršile so se na Štajerskem: v kupfiijskej zbornici bil je stari Zic zopet izvoljen, v Mariborn liberalec dr. Schmiderer, v Stainzu konservativni kmet Jožef Kurz. Ta je dobil 112 glasov, njegov nasprotnik liberalni kmetski zveličar Schirgi, vodja liberalnega nBauernvereina", je vjel komaj 36 glasov. — Šlezki župani želijo domovinske postave, po katerej bo vsak srenji pripisan, kder je zadojih 12 let stanoval, ne pa da bi ga kakor sedaj na stare dni v rojstno srenjo potisDoli v oskrbovanje. — Čehi so svojemu Prokopu, voditelju v Husitskih vojskab, pozidali spumenik; pri odkritji je govoril mladočeski vodja dr. Greger tako ostro, da mu je policija dalje gOToriti zabranila. Za stavljenje narodnega gledalisča so Čehi skupili uže 800.000 fl. Vse se čudi tolikej požrtvovalnosti. — Ali bodo kranjski Slovenci šli v deželni zbor ali ne, to še ni dognano. Slavni oča Slovencev g. dr. Bleivveis baje hoče odložiti namestovanje deželnega glavarja. — Dalmatinski deželni zbor prosi cesarja, naj bi se dalmatinska železnica do Novija podaljiala in zvezala z avstrijsko-ogerskimi železnicami. — Nemški liberalci so uže precej opešali glede na svojo rogoviljenje zoper ministerstvo grof TaafFejevo. Tadi uradniki in profesorji priznavajo, da je nemškim liberalcem brž ko ne odklenkalo za vselej. — Iz Torontalske županije hoče 12000 Bolgarov izseliti se na Bolgarsko, to pa zavoljo prevelikih davkov in ošabnih Magjarov; ti hočejo vse pomagjariti in mnogo ljudij si da imena na magjarsko preložiti, najčeiče tako delajo Judje; večiua novih Magyarov bo toraj židovska. — Hrvati imajo sedaj nove volitve; vlada hndo pritiska na volilce, ker želi Magjarom prijaznih poslancev. V Bosno pride res Slovauom sovražni Italijan g. Lapenna kot najvisji sodnik. S vsako politiko se skušava v Bosni, z nemško, z magjarsko, z mohamedansko, le s slovansko ne, kar je iz sploh avstrijskega stališča obžalovati. Vnanje države. Mnogo časa so nemški in magyarski politikarji saDJarili o zvezi Avstrije z Nemčijo in Italijo. Kot sad te politike so pričakovali, da bodo mogli vse dežele do Egejskega morja, do Soluna, zasesti, a Rusom zabraniti Carigrad, Dardacele. Mislili so, da bo Rusija in Francoska tukaj roke križem držala. Toda osupneui so sedaj oni, ko je novica došla, da pojde ruski car na Nemško obiskovat nemškega carja in obnavljat stare zaveze rusko-pruske. To je najvažuejša novica: shod ruskega in Bemškega cesarja. Bismark vidno popušča nkulturno borbo." Trevirski novi škof bil je od njega in od cesarja dostojno 8prejet. Nadejajo se Nemci, da utegne to biti začetek novemu miru in spravi med cerkvijo in državo. Vkljub temu pa se katoličaai vendar marljivo pripravljajo na volitve, da pridobijo mogoče veliko poslancev. — Grki so zasedli polovico TeBalije in Epira. — Italijanski kralj vodi velike manevre okolo Padove; v Milan je pozvan občni zbor freimavrerski. — Francozi so v Afriki v precejšnjih zadregah. Oberst Carr6 bil je od Arabov tepen in komaj vsel v Hamalif blizu Tunisa. Arabi dobivajo na skrivnem pomoči od Turkov, Italijanov, ADgležev in Marokancev, vrfau tega pobira Francoze pomor; vročina je neznosljiva. Vsled tega gre vedno več francoske vojske ? Afriko in odločni boj prične se meseca oktobra. — Angleži so zgubili zopet lepo vojno ladijo rTevton*", ki se je razbila na poti okolo Afrike, od 300 l.judij je lc malo življenje rešilo. — V Indiji so našteli 280 milijonov prebivalcev. — Afghanistanski emir Ejub Khan napovedal je Angležem v Indiji n8vetiu boj. — SeTerno-ameri- ške republike predsednik še ni umrl, pa je zelo elab. Divji Indijaaci so posekali 1 obersta, 7 oficirjev in 150 mož ameriške vojske.