GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Gospodarski načrt je v zaključni fazi Kot je bralcem že znano, poteka aelo na »gospodarskem načrta za leto 1975 v dveh fazah. Prvi del plana je bil v obravnavi decembra in ml tik pred novim letom tudi potrjen na delavskem avetu. S tem so bila samoupravno postavljena glavna izhodišča za delo v letošnjem letu. Tako nam je znano, da smo si postavili plan prodaje v višini 384,5 milijonov dim, postavili smo si obseg dela po posameznih oddelkih, ki je pravilom dvoizmensko — razen v beiilmici, kjer je še vnaprej troizmensko (moško) delo, in pri cigaretnih filtrih, kjer bo tretja izmena še do konca avgusta. Tedaj bosta montirana še dva dodatna stro-oa, kar bo povečalo kapacitete od-nelka v tolikšnem obsegu, da bo tretja -izmena odpravljena. S tem datumom bo torej tudi sploh odpravljeno nočno delo žensk v Tosamd. v tej prvi fazi sprejemanja go-spodainskega načrta je bilo sprejetih že več delnih planov; o njih sem pisal že v novembrski številki m zdaj ne bi ponavljal. Plansko delo se sedaj nadaljuje. Trenutni poglavitni posel je postav-Ijanje plana stroškov. To je ogromno delo. Obstaja preko 90 vrst posameznih stroškov, stroški se pa »na-nirajo na okoli 25. stroškovnih mestih. Potrebno je torej planirati Preko 200 stroškovnih postavk, pni čemer je nujno povdariti, da je predvsem planiranje materialnih stroškov in planiranje osebnih dohodkov izredno obsežno, težavno in strokovno odgovorno. Pot do nekaterih planskih predvidevanj, ki je ^icer izraženo v eni sami številki, je zelo dolgotrajna in sestavljena 112 Stevnlnih komponent. Dalo bi šlo mnogo hitreje naprej, če bi planerji razpolagali z dokončnimi podatki in če ne bi bili nenehno soočeni z linrtemimi in zunanjimi zakasnitvami. Tako pa so prisiljeni v stalna spreminj anj a in dopolnjevanja. Popravki pa so vedno m v vsem zalo neprijetni. Planske kalkulacije, se, na primer, šele zdaj zaključujejo. Dolgo niso biti na razpolago vsi podatki za Molny hlačke in tetra. Komerciala je predlagala nove planske cene za acetatni kabel za cigaretne filtre in bombažni izčesek, to pa potegne za sabo vrsto sprememb. Smo v zelo dinamičnem gospodarskem obdobju in treba se je vedno znova prilagajati trenutni situaciji. Po drugi strani pa je, seveda, potrebna tudi ustrezna odgovornost do kvalitete planskega dela. S tem je mišljeno troje; da zaprošene osebe pravočasno »dostavijo relativne podatke, da poskrbe za njihovo čim večjo točnost in da so tudi planerji stalno v »kontrolnem stanju« ob prevzemanju podatkov. Veliko bolj ažurni bi tudi lahko bili, če bi bili tudi nekateri republiški 'in zvezni dokumenti, pa .tudi totemi dokumenti pravočasno sprejeti. Vzemimo kot primer le sindikalno listo! Ta je bila sprejeta šele sredi januarja. V njej je vrsta postavk, ki se tičejo planiranja osebnih dohodkov, nadomestil, pa tudi drugih osebnih »izdatkov. Planira se Sicer lahko na podlagi predloga, toda dokler ni dokument potrjen, so možne spremembe. Spremembe pa v sprejetem dokumentu so! Osebni dohodki to nadomestila so zelo pomembna vrsta stroškov. Pa je prav zdaj, v »planskem času«, na vidiku niz sprememb. Osebna oce- Pri sestavljanju predloga za investicijski program, smo izhajali iz potreb proizvodnje, ter potreb našega perspektivnega razvoja. V programu investicij smo se morali lotiti nekaterih obsežnejših nalog, ki imajo pomembno vlogo pri nadaljni ma je zvišala povprečno vrednost kategorije v posameznem oddelku, previdevajo se kadrovske spremembe to dopolnitve, na podlagi siste-mizacijskih zahtev se predvideva prekategorizacija nekaterih delovnih mest, pa še kaj. Planerji pač poskušamo v »okviru informacij »to možnosti upoštevati te spremembe, stoo pa vedno pod pritiskom občutka, da smo kakšno postavko spregledali ali zanemarili. »Seveda je v takih primerih zelo hvaležno spoznanje, da imajo posamezniki razvito plansko »vest« (odgovornost), da se spomnijo, da obvestijo planerje o neki zadevi, ki iima •vpliv na popolnejšo pravilnost plana. Skratka: težave so, vendar kljub gripi to ostalim oviram napredujemo. Napovedujem, da bomo v teku februarja obravnavali to sprejeti drugi del gospodarskega načrta. Prav zdaj — zadnje dni januarja — so v obravnavi na kolegiju »predloženi protiinflacijski programi ter zadnji predlog investicijskega plana. Ko bodo pripravljeni še planirani stroški, bomo šli pred zbore s finančnim delom plana. Zelja vseh je, da bo to čim prej, kajiti čaka nas obilica drugega dela, med drugim tudi izdelava perspektivnega plana 1976 — 1980, od katerega pričakujemo, da bo prelomnica naše sedanje prakse razvojnega programiranja. TONI LAZNIK, dipl. '0»ec. lizgradnjd »TOSAME«. Izgradnja skladišč je že nekaj let pereče vprašanje, vendar o izgradnji tega objekta ne moremo še naprej odlašati. Mislim, da so posledice zaradi neprimernega skladiščenja (Nadaljevanje na str.2) Investicijski program v letu 1975 surov in talko prepričljive, da se ne bo nihče našel v kolektivu, ki bi taki investicijii nasprotoval. Skoraj vse dosedanje rešervanje pridobivanja skladiščnih površin je bilo neučinkovito, saj se je v prostore, ki so bili predvideni za skladišča širila proizvodnja. Nagel porast proizvodnje v zadnjih letih narekuje rešitev vprašanja skladišč gotovih izdelkov din surovin. Skoraj je odveč ponavljati v kakšnih okoliščinah danes dela proizvodnja. Z ene strani prihajajo v predelavo poškodovane surovine zaradi neprimernega skladiščenja, kar ima za posledico visok procent odpadkov. Na drugi strani pa nimamo pogojev, da bi s operatrmuni plani usmerili proizvodnjo tako, da bi delali na zalogo, kar bi prodajni Službi omogočilo organizirati načrtnejšo prodajo. Polleg nujinih potreb po izgradnji skladiščnih prostorov se javlja neodložljiva potreba po izgradnji pro-lizvodnih prostorov, kjer naj bi se istočasno izvršila modernizacija tehnoloških postopkov. V Investicijskem programu je predvidena modernizacija tkalnice ovojev. Za to modernizacijo je pripravljen celoten elaborat. Z uvajanjem nove tehnologije v ta oddelek, se pojavlja zahteva po novih prostorih, kjer bo možno nove tehnološke postopke organizirati tako, da bodo izkoriščene vse prednosti, ki jih nova tehnologija nudi. Tako smo v predlogu plana investicij predvideli izgradnjo proizvodne hale, kjer bi organizirali tehnologijo tkanja obeh tkalnic. Pri tem je vprašanje onodenniza-oije tkalnice gaze tudi prisotno, saj imamo gotovo število strojev, ki jih bo potrebno zaradi dotrajanosti za- menjani. S preselitvijo tehnologije obeh tkalnic bodo sproščeni prostori služili nujnim potrebam konfekcije ter uvajanju nove tehnologije v prodizvodnjo. Vse postopke iz sedanje konfekcije bi lahko razporedili iv prostore sedanjih tkallnic, kjer bo dovolj prostora tudi za predvidene širitve. S tem predlogom bi rešili še eno bistvenih vprašanj na-daljnega razvaja. Vse sedanje prostore konfekcije bi preuredili v prepotrebne pisarniške prostore. Saj je sedanji način dela po posameznih službah Skoraj nemogoč in v kolikor se v tej smeri ne bo pristopilo k rešitvam prizadevno in hitro, se bo to hitro odražalo na našem poslovanju. V investicijskem programu je predvidena tudi izgradnja menze, kar je itudi pereče vprašanje že nekaj let. Ob tej priliki so omenjene investicije, ki so v glavnem usmerjene v izgradnjo objektov. Pri tem bi povdaril, da smo v tej izgradnji v občutni zakasnitvi in mislim, da je čas, da se lotimo reševanja postavljenih nalog tako, kot so naše možnosti, oziroma zahteve za uspešno poslovanje. Peterlin Franc dipl. ing. Kako potrebni so novi skladiščni prostori kaže tudi zgornja slika Novo v delitvi dohodka in osebnih dohodkov Več adi manj nam je že vsem znano, da sprejemamo nov samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Znano nam je tudi, da smo v sindikatih sprejeli novo »sindikalno listo 75.« Iz sredstev javnega obveščanja nam je tudi znano, da bomo .imela po dva samoupravna sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov: 1. Samoupravni sporazum dejavnosti (tekstilna industrija) 2. Območni samoupravni sporazum (občina ali .več občin) Samoupravni sporazumi dejavnosti opredeljujejo, kaj je normalni pošlovni uspeh v samoupravni spo- razum vključenih udeležencev. Opredelitev normalnega poslovnega uspeha temeljli na doseženih rezultatih poslovanja udeležencev sporazuma (OZD, TOZD), na predvidenem razvoju dejavnosti in na upoštevanju družbeno ekonomske politike. Za normalni poslovni uspeh se določa tisti dohodek, ki zadošča: a) za oselbne dohodke, ki so dogovorjeni kot normalni, b) za sklad skupne porabe v višini sindikalne liste, c) za zakonske obveznosti in za samoupravno dogovorjene obveznosti, č) za poSkrnii sklad v višini, M ga določijo udeleženci v samouprav- nem sporazumu dejavnosti, d) za rezervna sredstva. Samoupravni sporazum dejavnosti opredeljuje tudi minimalni poslovni uspeh kod spodnjo mejo še uspešnega poslovanja in sicer za že prej navedene kriterije. Opisani poklici ali tipična delovna mesta, razdeljena v vrednostne skupine ovrednotene z indeksnimi vrednostmi v samoupravnih sporazumih dejavnosti — niso isto kot dosedanji kalkulatirvni osebni dohodki, temveč so inamenjeni, da preko internih aktov temeljnih organizacij združenega dela o delitvi sred-(Nadaljevanje na 8. strani) štev za _ osebne dohodke težimo k uvelijaviloanijiu ustavnega načela: za priblišinjo enako delo, približno enak osebni dohodek, oziroma k usklajevanju osebnlih dohodkov za enaka jn podobna opravila. Glede na to je funkcija poklicev ali tipičnih delovnih mest v samoupravnih sporazumih: primerjalna za udeležence samoupravnih sporazumov, izenačevalna za udeležence samoupravnih sporazumov, stimulativna (odprava uravnilovke). Indeksna razmerja tipičnih delovnih mast je zato treba pojmovati kot proces usklajevanja, ne pa kot pravico, ki se mora v celoti re-atairati že v letu 1975. S ^samoupravnimi sporazumi se udeleženci zavezujejo, da bodo nenehno razvijali take metode merjenja dela: da je možno ugotavljati delavni uspeh delavca po količini in kvaliteti, da je stimulirana produktivnost in ekonornčinost posamičnega in skujmega dela, da je osebni dohodek organizatorjev dela (vodij) predvsem odvisen od doseganja ekonomskih m planskih rezultatov dela ožje delovne enote in OZD. Udeleženci samoupravnega sporazuma za dejavnost lahko uporabijo tudli za interno delitev osebnih dohodkov analitično metodo vred- notenja delovnih mest iz samoupravnega sporazuma kot svojo metodo vrednot enja. Ce imajo za interno delitev drugačno analitično metodo (v vsakem Primeru gre za analitično metodo) vrednotenja delovnih mest od tiste, ki velja za medsebojno primerjavo v samoupravnem sporazumu indek-vrednotenih poklicev ali tipičnih delovnih mest pa lahko obdržijo pod pogojem, da vrednotenje delovnih mesit po njihovi (naši) metodi bistveno ne odstopa (ne več in no manj kot 10 %) od v samouprav-nem sporazumu indeksno ovrednotenih enakih ali podobnih poklicev ‘Oziroma, delovnih mest. V nasprotnem primeru morajo svojo analitično metodo vrednotenja delovnih mest ustrezno popraviti ali vzeti nnalitčno metodo iz samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazumi dejavnosti določijo tudii merilo za interno stimulacijo. Če v ta namen sporazum določa tudi odstotek, ta odstotek ne more biti omejen na zgornjo mejo temveč samo na spodnjo. . Za namen internega usklajevanja Lahko določijo udeleženci samoupravnega sporazuma tudi odbitke za neizpolnjene pogoje zahtevane izobrazbe, vendar se delavcu lah-Ko za odbitek zmanjša osebni dohodek le v primeru, če delavec ne opravlja zahtevaniih opravil v predvideni kvaliteti, obsegu in času. Ne- izpolnjevanje pogoja izobrazbe samo po sebi ne more biti razlog za delavčev neenakopravni položaj v delitvi osebnih dohodkov, ker delimo po delu. Sindikalna lista 75 je sedaj sprejeta. Za razliko od osnutka je zmjanšan regres za malico od 300 na 200 din. Razlika je tudi v nagrajevanju minulega dela. Pri že znani Lastviai 1 % do 12 % OD delavca je sedaj dostavljeno: Če — in dokler — samoupravni sporazum dejavnosti vrednoti delovno dobo kot edini kriterij, je tako. Tu je naša naloga, da se zavzamemo za način resničnega nagrajevanja minulega dela. Dokončno so sedaj določene nagrade za delovne jubileje s pojasnilom »da delavec, ki je že prekoračil enega takih jubilejev lahko dobi nagrado, vendar samo za en delovni jubilej. Tako sedaj ni ovir in nejasnosti, da ne bi zmogli takoj po potrditvi zaključnega računa v marcu mesecu te, že tako dolgo pričakovane nagrade izplačati. Anton Dolenc Delo, prizadevnost in večna dilema — najpravičnejša nagrada Tribuna samoupravljalcev V tej številki uvajamo v našem glasilu novo rubriko z naslovom »Tribuna samoupravljalcev«. S to ruibniko žalimo seznaniti kolektiv z mnenjli, predvsem neposrednih proz-vajalcev delavcev v naši tovarni o problemih, ki se pojavlj.ajo pri našem vsakdanjem delu ter samoupravnem življenju našega kolektiva. Naša želja je, da bi ta .rubrika postala barometer kolektiva do posameznih vprašanj im dilem, ki so sestavni del življenja im dela v naši OZD. Da bi o nekem problemu določili čim jasnejše stališče oz. mnenje, bomo v nadaijnlih objavah te rubrike zastavili večjemu številu delavcev dve enaki vprašanji na temo, ki bo v tistem mesecu najzamii-rrtivejša, bodisi dz gospodarskega področja v tovarni ali dz dela samoupravnih organov in samoupravnih odločitev. V tej številki se je uredniški odbor odločil, da bomo zastavili vpra- šanja o čedalje bolj perečem problemu, ki se pojavlja tako pri nas kot v celem svetu, to je inflaciji. Vprašanji sta bili zastavljeni takole: 1. Kako si razlagate besedo inflacija? 2. Ste mnenja, da mi v Tosami lahko vplivamo na inflacijska gibanja? Kako? OGOREVC IVANKA predsednik DS Pod besedo .inflacija razumem padanje ekonomske moči s čimer je povezano tudi razvrednotenje denarja ali po domače: veič bi radii pojedli kot pa smo sposobni ustvariti. 2. Za odpravo inflaoije v naši socialistični skupnosti kakor tudi v naši OZD je potrebno napeti vse sile od zgoraj navzdol, racionalno uporabljati materiale (npr. investicije nalagati tam, kjer se bodo Si-(Nadaljevamje na str. 4) gumo obrestovale). Predvsem bi morali strokovnjaki gospodarstva boi|je uporabljati svoje zmairtje. HABJAN MARA preddelavka za Molny hlačke 1. Inflacija je posledica slabega gospodari enja. 2. Za njeno odpravo je potrebno povečati delovno disciplino na vseh delovnih mestih. Kot samouprav-Ijalfca smatram, da dobimo gradivo prepozno in ga ne moremo preštudirati. Tako ne poznamo dovolj stvari o katerih odločamo. Žetim, da pridejo mlajši na površje, pri tem pa jim moramo pomagati, da lahko pokažejo kaj znajo. BOGDAN JUTERSEK predsednik OMR_________ _________ ,1. Do 'inflacije je prišlo zaradi tega, ker smo več pojedli kot pa naredili. Naše gospodarstvo je porabilo več kolt smo imeli. So pa tudi stvari, ki smo jih delali in smo pozneje ugotovili, da nam niso bile potrebne. 2. Proces odpravljanja (inflacije bo dolgotrajen, predvsem bo potreba prevzgojiti ljudi na posameznih delovnih mestih. Nujno je uvesti di-sdipiino in čut odgovornosti. Do sedaj še nihče ni dajal odgovor za slabo izvršene ali napačno prikazane stvari. VOLKAR IVAN — kjučavničar 1 Inflacija nastane zaradi slabega gospodarjenja. Ugotavljamo, da nastajajo motnje pri izvajanju ustave in Titovega pisma. Nač manj pomembni niso zunanji vplivi oz. uvoz inflacije iz drugih držav. Naftna im energetska kriza sta inflacijo samo potencirali._________________—„--- 2. Za zajezitev inflacije je potrebno denar racionalno investirati bolj kakor do sedaj, čim manj uvažati, rast osebnih dohodkov ne sme presegati rasti povišanja cen. Prav tako je treba dvigniti zavest delavcev in samoupravnih organov, povečati čut odgovornosti in disciplino (za vse) ter izboljšati organizacijo proizvodnje. ŽAGAR MAJDA — filtri 1. Inflacija, to je slabo gospodarjenje. 2. Odpravili jo bomo s rtem, da bomo boljše gospodarili, da se bo bolniška zmanjšala saj vemo, da niso vsi bolni in da je bdlmiško lahko dobiti. Prav tako je potrebno pravilno razvrščanje delavcev na ust- rezna delovna mesta. Potrebno nam je več medsebojnega zaupanja dn sodelovanja. Osebni interesi se morajo podrediti skupnosti. Ob tej priložnosti bom povedala 'tudi /to, da nas ne pustijo maloati v garderobah ampak le v bifeju, kar ne velja za popoldansko to 'nočno (izmeno. Ti dve izmeni pa sta prikrajšani za toplo malico. Nepravočasna dobava materiala povzroča začasne zastoje. V tovarni občutimo pomanjkanje u-streznih kadrov. Ko bomo vse te probleme rešili, ,bo tudi pri celotnem kolektivu čutiti večje zadovoljstvo to večji elan do dela, kar bo pripomoglo v borbi proti inflaciji. RODE ZINKA — mikalnica 1. Inflacija je posledica slabega gospodarjenja z materialom, kadri itd. 2. Stroji so izkoriščeni do konca (v mikalnici), lahko pa prispevamo z večjo disciplino i(čim manj odhodov z delovnega mesta). Tudi pri odpadkih bi se dalo pomagati, vendar je to odvisno od kakovosti materiala. Pojavlja se premajhna odgovornost (rezervne dele dobimo z zamudo, zaradi tega stroji stojijo). Mnenje delavcev je potrebno bolj upoštevati predvsem zaradi tega, ker se oni najbolj razumejo na stroje, pri katerih delajo to vedo kaj je dosežen maksimum. Mnenja zbrala: M. Hafner, Furlan Delo DS v letu 1974 Pristojnosti to odločanja DS so še vedno velika, čeprav smo v našem STATUTU zapisali, da o važnejših stvareh odločajo oziroma sklepajo posamezne organizacijske enote. Tako smo v preteklem letu na sejah DS obravnavali to sklepali o zelo važnih točkah dnevnega rada. Cez celo leto se je zvrstilo pred nami veliko število samoupravnih sporazumov to dogovorov, ki smo jih dajali zborom v obravnavo to potrditev. Iz tega lahko sklepamo, da naša ureditev vse bolj temelji na dogovarjanju to enotnimi kriterij ami za določane panoge gospodarstva. Nadalje smo večkrat obravnavali predloge o nakupu osnovnih sredstev in razne opreme to v tej zvezi sprejeli tudi ustrezne sklepe. Obravnavali to potrdili smo tudi zaključni račun to periodične obračune. To pa je tudi naj primerneje, posebno če se ugotovi, da ostane kaj za delitev. Po dolgotrajnem delu to pripravah, smo v preteklem letu končno potrdili tudi stimulativno nagrajevanje, kar je vplivalo tudi na povečanje osebnih dohodkov. Zvrstile so se tekom leta 'tudi nekatere organizacijske spremembe, tako glede ustanovitve in ocenitve novih delovnih mest. Še bi lahko naštevala posamezne točke in probleme s katerimi smo se srečevali člani DS. Problem jo včasih nastal zato, ker predlog ni bil dovolj strokovno pripravljen. Torej naloge to odločitve niso lahke, mislim pa, da z bolj enotnimi stališči to pravilnim gledanjem na gospodarstvo podjetja kot celoto, je tudi reševanje mnogo lažje. Na koncu naj dodam še moje o-sebno mnenje. Zadnje čase me zelo moti na sejah DS oz. boli, če se posamezni člani oglasijo le, kadar gre za njihove osebne interese. V tem primeru ne zastopajo svojih sodelavcev, temveč le sebe. I. Ogorevc Predsednica DS: Ivanka Ogorevc Kako do večje uspešnosti Da bi bila delavna organizacija uspešnejša, moramo v njej zgraditi potrebne razmere, ki omogočajo hitrejši napredek. Najvažnejša področja, katerim je potrebno posvetiti pozornost to jih ustrezno urediti, so predvsem: 1) Deflovna organizacija mora pospešiti inovacijsko dejavnost. Kako in s čim? a) V delovni organizaciji je potrebno zlomiti odpore proti spremembam. Spremembe morajo posta-(Nadaijavanje na str. 5) tl normalno dejjetrvo dm jih je treba jermartii kot dobre šanse, a ne kot nevarnost. ImOvitaeiijsfei detiavmosti je potrebno vseakoal pomagati in jo trajno gojiiti. b V delovni organiizaciji mora želja vseli članov kolektiva po napredku postati navada, ravno talko pa morajo biti vsi prežati z voljo in zanosom da vztrajajo pri stalnem najprediku na vseh področjih. Zavedati se je treba, da je sposobnost za inovacije funkcija vseh živih ljudi, ne le nekih znanstvenih institucij. c) Inovacije so možne povsod. Tako na področju sedajnosti, kot na področju bodočnosti podjetja. Ti dve. področji se ne smeta ponašati, ^a.iti delavci, ki izvajajo naloge so številnejši in dajejo osnovni ton delu s tistim, ki kreirajo bodočnost. V končni fazi bodo namreč zopet oni tisti, ki bodo realizirali nove Projekte. d) Prava inovacija razkrije vedno Posle in nove 'možnosti teh postov. To pomeni, da ne smemo razvijati samo nove proizvode, ampak istočasno treba razvijati celotni sklop Posla, ki ga sestavljajo proizvodnja, tehnologij a, proizvodni proces, tržišča in končno, kar je zalo važno, 'tudi finančna plat procesa. e) V vsaki delavni organizaciji je običajno zelo malo ljudi sposobnih za gradnjo bodočnosti. Zaradi lega je treba paziti na investicijska sredstva, ki jih je vedno malo, da se plasirajo tam, kjer bo uspeh največji. To pa je zopet stvar vseh čla-uotv delovnega kolektiva. f) Inovacije moramo obravnavati kot ekonomsko kategorijo in ne znanstveno disciplino. Inovacije Pomenijo ustvarjanje novega bogastva in znanja, ki se preverja na trgu in ne v laboratorijih. g) Samoupravljanje je iz delovnih organizacij izločilo »KOMANDI-RANJE«. Jasno pa je, da maramo to z nečim nadomestiti. Pravi nadomestek je v povečani odgovornosti vseh za uspeh delovne organizacije ■v celoti in njenih delih in proces u-čenja oziroma znanja. Vsak član kolektiva mora biti večni učenec. Le tako se je mogoče zaščititi pred skritimi spremembamii znanosti in tehnologije v svetu in tako zagotovili svoj lastni obstoj. 2) Zelo hitro je treba razvijati tudi področje prognoze in planlira-uja. Na ta način se namreč izognemo skoraj vsem nepredvidenim dogodkom, ki zmanjšujejo našo učinkovitost. 3) Naslednje, kar moramo pospešeno raizvijatii, je področje ekomam-»ke analize in informatike v celoti Od 'tu se namreč črpajo dragoceni Podatki za vse akcije dolgoročnega m kratkoročnega značaja. 4) Brezkompromisno vztrajanje ua planski disciplini naj zamenja bivše »komandirje« iti tako razgiba ves kolektiv v zvezi uresničevanja postavi jenih ciljev. Le od doseženih rezultatov je odvisen ekonomski položaj posameznika in zato je v interesu vsakogar, da vzpodbuja sebe in vse k doseganju maksimalne učinkovitosti. Menim, da so navedeni postopki sorazmerno lahko uresničljivi in da so rezultati hitro vidni. VSled tega je nujno, da čimprej pristopimo k Ob koncu lanskega leta se je aktiv mladih delavcev v Tosami zbral na redni letni konferenci. Kljub dobri organizaciji in pravočasnem obveščanju ni bila pričakovano obiskana, kar je ponoven dokaz, da v Tosanii mladi niso zainteresirani za delo v okviru mladih delavcev. Takoj po 'izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil tov. Marjan Hafner smo slišali od referentov, blagajnika in predsednika poročila o delu v minulem letu. Iz poročil sodeč je AMD Tosa-me v 1974. letu kljub ma-loštejvilnnsti pokazal dovolj interesa do dejavnosti, ki v današnjem času za mladino najbolj aktualne. Maramo omeniti, da se je AMD Tosama poleg sodelovanja z drugimi družbeno-političriimli organizacijami v tovarni spoprijel z mnogimi nalogami. Lepo število mladih iz naše tovarne si je pridobilo novo znanje za delo v mlad. org. na raznih seminarjih in drugih srečanjih. Glavna vez med mladimi pa je bito športno udejstvovanje na raznih tekmovanjih in ostalih podobnih akcijah. Na podana poročila je na konferenci dal pripombe tudi tov. direktor, ki nas je seznanil o nadaljnih nalogah mladih v tovarni, omenil pa je, da je dosedanje delo pokazalo zadovoljive rezultate, ki naj bi bili v bodoče še boljši. Poleg tov. direktorja se je v razpravo vključile še mladinke in mladinci, ki so s svojimi predlogi pomagala in svetovali, kakšni naj bodo načrti bodočega dela mladih v tovarni. Prav tako pa je tudi stari predsednik tov. Marjan Svetlan omenil nekaj težav, ki so nas spremljale tekom leta in skušal s svo- takšnfi koncepciji poslovanja, ki jb morajo osvajati vsi člani kolektiva. Le tako bo prinesla zaželjene sadove. Prav to pa zahtevajo Od nas tudi sprejeti družbenopolitični dokumenti in nova ustava. Var: prof. R. Braet — Povzetek iz revije »Ekonomski anaiitičar« jiimi nasveti pomagati bodočemu odboru, da bi bilo njihovo delo plodnejše in da bi bilo med mladimi uresničenih čim več lepih načrtov. Prav gotovo se bomo mladi v naši organizaciji lahko rešili večnih težav, če bomo poskrbeli zama-sovnejše akcije, katerih do sedaj še ni bilo. Zaradi tega pa smo že na pripravah na omenjeno konferenco razmišljali o našem nadaljnjem delu in o množičnosti. Prepričani smo, da je ugotovitev, da bomo v nov odbor izvolili mladince in mladince iz vseh oddelkov v tovarni umesten, kar pa naj bi obenem povečalo interes nekaterim, ki bi bili pripravljeni delati v AMD. Nov odbor v sestavi: Kerč Janez (predsednik), Strehar Zvonka (tajnik), Jazbec Olga (blagajnik). Štrukelj Marjan (športni referent), Tomažič Stane (kulturni referent), Dorič Majda (družbenopoliitični referent) in člani: Brodar Mira, Janežič Joži, Sare Borisiava, Arnuš Marjana, Mav Pavle, Svetlin Stefan, Grošelj Mojca, Planinc Janez, Ocvirk Tončka, Veit Nuša, Ferlič Heda in Kerč Francka je bil soglasno izvoljen. Omenjeni odbor se bo v mandatni dobi dveh lat srečeval z raznimi problemi pri tem mu zaželimo veliko uspeha. Prepričani smo, da se v bodoče ne bo pokazala podobna slika, ki kaže maloštevilne mlade delavce, ampak naj bi se v prihodnje AMD Y Tosami pokazal v vidnejši in ma-sovnejši sliki, kar pa bo tudi odraz večjih uspehov pri delu. Ob koncu poročanja z letne konference AMD Tosama se mladi zahvaljujemo vsem družbeno-poditač-nim organizacijam v tovarni za dano pomoč pri izvajanju piana, ki naj bi bilo v bodoče ravno tako plodno. M. S. in K. J. J. Leskovec SINDIKALNI VESTI Letna konferenca mladih Tosame Jasnica II Dne 21. — 25. 12. 1974 se je v jasnliei pri Kočevju odvijal seminar za člane sindikata in člane osn. org. ZSMS v OZD in TOZD. Namen se-mimairja je bil pripraviti se na delo po načelih nove organizacije sindikata iin mladine. V referatu »Temeljna načela dela« nam je tov. Solinar nakazal osnovne smernice, katere so: — razrednost, neposrednost, demokratičnost, odgovornost, načrtnost, konkretnost in javnost dela. Vsaka temeljna OZD mora imeti najmanj eno temeljno organizacijo sindikata. Ce je OZD večja in če je delo izmensko se naj sestanki organizirajo po enotah. Poudarjeno je bilo, da je treba gradivo za sestanke pripraviti tako, da ga vsi razumejo. Tov. Jež nam je predaval o inovacijah in povdaril, da je leto 1975 proglašeno za leto (izumiteljstva, katerega cilj je vključevanje delavskega razreda v masovni zbor za patente. Povedal je tudi, da je Jugoslavija ena med zadnjimi državami po inovacijah, da pa se 95 % vseh izumov prijavi v gospodarsko močnih državah. Vzrok, da je Jugoslavija med zadnjimi, pa je iskal v tem, da pri nas novator 'oziroma .izumitelj ni bil priznan, pač pa smo raje kupovali Licence, ki so bile za prodajalca že stare. Na temo »Delegatski sistemi«, smo ugotovili, da sta bila odborni-ški in poslanski siStem posredna, zato samoupravnega sistema ni bilo mogoče izvajati. Izbrani so bili 'ljudje, ki so jih izvolili vsled tega, ker so bili poznanii. Načela del. Sistema so: — delavec v združenem delu ima pravico odločati o rezultatih svojega dela, — delovni ljudje uresničujejo svoje pravice v organizaciji združenega dela v katerem živijo, — odborniki zamenjajo z delegacijo, ki šteje 5 članov, — namesto političnih preglasovanj se bo moralo uveljaviti načelo: dogovarjanja, sporazumevanja in vskiajevanja. O delu mladine z osnovno orga-nizacijo Sindikata pa smo bili mnenja, da morata biti ti dve organizaciji tesno povezani, ker sta po področjih dela neločljivi in morata usklajevati svoje interese in j ib povezav aiti. Prepričana sem, da je seminar v celoti uspel, da se bodoči odbori zavedajo svojih nalog, ki si jih je zadala organizacija sindikata in mladine. K. |F. F. Kerč., udeleženka seminarja v Jasnici Športno poročilo 1974 V letu 1974 smo ustanovili 9 športnih sekdij, ki so jih vodili po-veirjimikd. Vsaka sekcij je naredila svoj finančni plan za tekoče leto. Ta sa-edsttva so bila potrebna za tekoče vodenje tekmovanj, nabavo o-preme, za plačilo športnih objektov, dmt. Sredstva so bila tudi namenjena za skupne stroške kateri so bili v letu 1974. NOGOMET: Nogometna sekcija se je delila na veliki in mali nogomet. V nogometni sekciji je bilo vključenih nad 20 članov našega kolektiva. V nogometni sekciji imamo malo aktivnih igralcev, toda kljub temu so zabeležili nekatere dobre rezultate. Odigrali smo 12 tekem in tudi tekmo OŽENJENI — NEOŽENJENI. Nabavili smo .tudi nekaj opreme. Po vsaki tekmi so bili pogoščeni z malico. Specifikacija stroškov je razvidna iz športne knjige, v kateri je razvidno za kakšne namene je bil porabljen denar. — planirani stroški za leto 1974 7.720,00 din Razlika + 2..546,05 din — porabljeno v letu 1974 5.173,95 din NAMIZNI TENIS: V namiznem tenisu smo dosegli zelo lep rezultat, saj smo bili na praznovanju 25. let Svilanita tretji. Med posamezniki pa smo Osvojili četrto mesto. Občinskega sindikalnega prvenstva se nismo udeležili. Kupili smo novo mizo in loparje. Sedaj imamo dve mizi, ki sta v osnovni šoli na Rojah. Tam lahko igra vsak član našega kolektiva namizni tenis, saj imamo na uporabi še tri mize, ki so last šole. Organizirali smo tovarniško prvenstvo in sicer za moške ter ženske posamezno. Obisk tekmovanja je bil zelo dober. —planirana sredstva za leto 1974 3.205,00 din — porabljena sredstva za leto 1974 3.403,30 din Razlika: — 198,30 din SMUČARSKA SEKCIJA: Udeležili smo se XVI. Teksitiliade v Škofji Loki in občinskega sindikalnega prvenstva. Velik uspeh smlo dosegli na tekstnlliadi, kjer je Ml Arnuš Franc med mlajšimi člani na sedmem mestu. V okviru smučarskih poletov v Planici smo organi- zirali ogled le-teh z avtobusom. Smučarske opreme nismo nabavili, kot je to običaj v skoraj vseh podjetjih. Temu problemu bo treba posvetiti več pozornosti v naslednjem letu. — planirana sredstva za leto 1974 6.670,00 din — porabljena sredstva za leto 1974 6.459,80 din Razlika: + 210,20 din SANKAŠKA SEKCIJA: Glede na to, da snežne razmere niso dopuščale izvesti tekmovanja v sankanju smo denar namenila za kritje stroškov za Planico 74. — planirana sredstva za leto 1974 1.200,00 din — porabljena sredstva za leto 1974 950,00 din Razlika: + 250,00 din STRELSKA SEKCIJA: (Strelska sekcija je zopet oživela, tako kakor smo si želeli. Udeležili so se večjih tekmovanj na katerih smo dosegali lepe uspehe. Po množičnosti je to tretja panoga v podjetju. Nabavili smo nove puške, ki smo jih nekoliko predelali. Tudi prostor za trening je zagotavljan tako, da je trening organiziran tedensko. Pni občinski strelski zvezi smo prijavljend kot strelci. (Nadaljevanje na str. 7) Pokalček — pUanirana sredstva za leto 1974 — porablijena sredstva za leito 1974 — nagrada in spomin za športni dosežek 6.000,00 din 4. Po delu šport ta razvedrilo 900,00 dan 699,00 din SKUPAJ Razlika: + 5.301,00 din SKUPNI STROŠKI: 1. Prijateljska srečanja z BPT Tržič 5.683,50 din 2. Tovarni iško prvenstvo TOSAMA 1974 5.755,30 din 3. Uporaba tetovadniice na Rodah 1,100,00 din 13.438,80 din — Skupaj planirana sredstva v letu 1974 52.121,00 din — Skupaj porabljena sredstva v letu 1974 48.217,85 din Ostanek za leto 1974 + 3.903,15 din IDROLC JANEZ Tovarniško prvenstvo v streljanju 1974 (planirana sredstva za leto 1974 9.381,00 din Porabljena sredstva za lato 1974 2.962,80 din RazlMk:a: + 6.418,20 din ODBOJKARSKA SEKCIJA: V letu 1974 je zaživela tudi od-tojrka. Organizirali smo si treninge v telovadnici in s tem povečali Množičnost, ki je do sedaj ni bilo. Via tej rekreaciji je bilo tudi po 30 elanov kolektiva. Iz te Skupine pa smo sestavili ekipo, ki je nastopila na raznih tekmovanjih. Na občinskem sindikalnem prvenstvu smo dosegli odlično tretje mesto. planirana sredstva za leto 1974 3.620,00 din porabi j ena sredstva za leto 1974 3.321,00 din Razlika: + 299,00 din KOŠARKARSKA SEKCIJA: V Tosami je bila prvič organizirana košarka v letu 1974. Organizi-toh amio treninge v teflovaidnioi. '-Mfek je bil zalo dober, saj veliko zanimanje med delavci v podjetju. Odigrali pa smo tudi eno tekmo. Nabavili smo opremo, brez katere na možno igrati tekem. planirana sredstva za leto 1974 4.000,00 din porabljena sredstva za leto 1974 1.903,00 din Razlika: + 2.096,70 din KEGLJAŠKA SEKCIJA: Kegljanje je pri nas najbolj organizirana športna dejavnost ta obenem tudi najbolj množična. Vse to Pa zahteva tudi velike stroške ta Sicer za uporabo kegljišča, za kate-£pga plačujemo komercialno ceno. Rezultate, ki jih dosegajo kegljači m kegjjačice, uvrščajo ekipo na najvidnejša mesta v občini ta tudi v Merilo slovenske tekstilne industrije. — planirana sredstva za leto 1974 10.325,00 din za leto 1974 10.325,00 din porabljena sredstva za leto 1974 9.905,90 dih Raaflika: + 419,10 din ŠAHOVSKA SEKCIJA: V šahu smo organizirali le tavar-prvenstvo, ki je bilo zelo slano obiskano. Sindikalnega prvenstva 86 nismo udeležili, saj smo prepozno P^eli dopis. V letu 1975, bo treba Posvetiti šahu veliko večjo pozornost ta zainteresirati ljudi za večjo "kovnost. Kupili smo šahovsko uro vi) kar pa je premalo. (Zračna puška) V okviru strelske sekcije Tosame je bilo v novembru 1974 organizirano tovarniško prvenstvo z zračno puško standardne izdelave. Tekmovanje je bilo v dvorani na Viru. Kot vsa prejšnja leta se je tudi letos tekmovanja udeležilo več moških (15) kot žensk (2). Ali je temu vzrok slaba propaganda? Glede na to, da je razmerje zaposlenih obratno z ozirom na udeležbo bo v prihodnje potrebno posvetiti večjo skrb organizacijskim pripravam pred samo izvedbo tekmovanja. REZULTATI Moški: 1. mesto Kovič Janez 157 krogov od 200 možnih 2. mesto Kramberger Stane 145 krogov od 200 možnih 3. mesto Cerar Ivan 138 krogov od 200 možnih 2 enske: 1. mesto Kovič Marjeta 70 krogov od 150 možnih 2. mesto Velit Nuša 29 krogov od 150 možnih KOVIC JANEZ ZAHVALA V odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam konfekcije za poklonjeno darilo in cvetje, obenem se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za obisk ta cvetje ob času moje bolezni. MLAKAR KATI Življenje in delo komercialnega predstavnika (II) Kupec je danes občutljiv. Zato težim za tem, da mu posredujem potrebne informadije o vsem, kar ga zanima. Reči moram, da sem v tem pogledu storil vse, 'kar je potrebno, da sem sam na tekočem s svežimi informacijami, ki jih posredujem kupcu. Konkretno: zagotovil sem sd možnost uporabe teleksa. Prav tako imam v stanovanju inštaliran avtomatiki sprejemnik, takozvan alibi nota, ki ima nalogo in sprejema vse želje in naročila vseh v času, ko sem odsoten. Za vse to se moram zahvaliti razumevanju vodstva naše tovarne in organom upravljanja. Seveda je >tu pomembna tudi moja intuicija in razmišljanje o delu, kako se približati kupcu in mu biti stalno pri roki. Verjemite, da kupec tak odnos ceni, ter je vesel s takim delom. Ta ‘informacija, ki jo podajam je pomemlhna predvsem za to: delam predvsem na področju kjer sta v neposredni bližini locirani dve tovarni, ki proizvajata sanitetni material. Skupaj konkurenčno nastopata na tržišču in svoje ambicije ter želje kupcev lahko hitro realizirata. Tu je mišljena predvsem njihova ekspeditivnost. To potrjuje moje stalne zahteve, da je .potrebno material dostavljati še isti dan oz. najpozneje v naslednjem dnevu. Na tem delu tržišča je prisotna borba, ki ni v čast konkurenci, o čemer sem občasno dajal izčrpne informacije vodstvu naše tovarne dn nazadnje nastopanje z različnimi in povečanimi pritiski, pri katerih ne izbirajo sredstev za osvojitev tako pomembnega tržišča. V taki situaciji je moja vloga nezavidljiva ter tako živim v stalni napetosti in ne-sigumosti. Seveda z razumevanjem vodilnih v tovarni, katere sem vedno pravočasno obveščal o vseh težavah in problemih in o njihovem polnem razumevanju ter posluhu za reševanje konkretnih problemov, sem dosedaj uspel obdržati pozicfi-je, ki nam z ozirom na renome firme obj aktivno pripadajo. Pa še nekaj o privatnem življenju, ki ga nimam. Defllo zahteva stalno prisotnost na tržišču, le nekaj malega opravim ,s telefonskimi pogovori ter Urejanjem pošte in administrativnih del. Do sedaj sem bil prisiljen sam pregledovati finančni promet pri kupcih ter analitski pregled po artiklih in pri kupcih posamično kar je še posebej zahtevalo mnogo dela. Reči moram, da je to toliko dela, da ga oceni lahko samo tisti, ki je tako delo že opravljal. Kakorkoli že, sam sem vedno imel ta pregled, pa čeprav sem zaradi tega angažiral celotno družino. To nisem delal zaradi tega, ker bi to zahtevalo vodstvo tovarne temveč sem smatral, da mi lahko to pomaga pri mojem delu in to ne samo za nekakšna značilna razglabljanja temveč iz konkretnih zahtev kupcev, ki zahtevajo analitičen pregled zaradi planiranja v naslednjem letu. Kupec preprosto zahteva kompleten dn brezhiben servis — to je kupec, ki ve kaj hoče in na katerega se lahko vedno osloruimo kot na dobrega poslovnega partnerja. Naj spomnim še na nekoliko momentov, ki se pojavljajo v delokrogu dela komercialnega predstavnika. — Službeno potovanje je najožje povezano z mojiim privatnim življenjem in to preprosto zato, ker je narava dela taka in je nedeljiva od privatnega življenja. Za to je potreben denar, čas ta veliko potapljanja. Zal ne morem detajbieje razglabljati o tem. Upam, da sem s tem dovolj povedal. — Narava dela zahteva, da sem vedno primerno oblečen, da sem kavalir v vseh pogledih. — Istočasno sem šofer ta delavec. Zelo zelo nehvaležno delo, posebno v današnjem času, ko so zakonski predpisi dn kazni zelo zaostrene. Poudariti je treba, da je kitametaaža, posebno mestna finančni kr ah, posebno v zimskih pogojih, ko za plačani km v mestu komajda pokrivam nekaj več kot je vredno samo gorivo. — Narava dela mi ne dovoljuje koriščenja letnega odmora oziroma lahko koristim največ 7 do 8 dni dopusta skupaj. To pa zahteva dodatne napore pred in po prihodu z odmlora. Ne bi našteval kaj vse se je zgodilo oz. kaj se bo zgodilo. Vsi se moramo vesti tako, kot nam predpisujejo zaknoskd predpisi, samoupravni sporazumi ta tatemi akti. Na koncu bi prosil vse bralce, da moj članek sprejmejo dobronamerno. Moja želja je bila, da delovne ljudi Tosame seznanim z delom ta problemi delavnega mesta komercialnega predstavnika. Obenem apeliram ta pričakujem, da se bo tudi v bodoče še več pozornosti posvetilo reševanju posameznih vprašanj, ki so vezana na življenje ta delo predstavnika. Občutek imam, da smo drug drugemu preveč Odtujeni. Tek. ing. PRSTEC STJEPAN Zagreto Naš razgovor Tov. Podpeskar, vi ste »mlajši« član našega kolektiva, kako ste se vživeli v naš krog? Pri vsaki menjavi delovnega mesta je treba računati na določene spremembe, ki nastanejo pri tem. Človek se mora .vživeti v to. Delovno mesto v Tosami je moja tretja zaposlitev v različnih podjetjih. Lahko rečem, da sem se že vključil v kolektiv, za kar imajo precej zaslug tudi moji sodelavci. Opišite nam na kratko vaše vsakodnevno delo, na delovnem mestu vodje proizvodnje? Moje delo je zelo pestro. Poleg vsakdanjih protolemOv, ki nastajajo v proizvodnji se srečujem tudi z enkratnimi, ki jih skušam rešiti sam ali v povezavi z odgovornimi. Za še bolj uspešno opravljanje dela bi potreboval precej več podatkov, kot jih imamo trenutno na razpolago ta upam, da bomo do teh predvsem tekočih prišli le s čim hitrejšo vključitvijo elektronskega računalnika. Pri tem mislim na podatke iz proizvodnje, kot tudi iz ostalih sektorjev ta služb. (Nadalj. na 9. strani) dipl. ing. Jože Podpeskar Mnogo gradimo, moderniziramo delo, kako vi gledate na naš bodoči razvoj? Z niioderniizaaijio strojnega parka in gradnjo objektov realiziramo nabrite, ki smo si jih zastavili. Podjetje bi moralo imeti izčrpen dolgoročen program razvoja, ki vključuje Poleg naših tudi skupine interese. Le na osnovi enotnega programa je možno hitro in učinkovito realizirati zastavljene cilje. Preselili bomo trakotkalnico, nabavili nove trakotkalske stroje — bomo obstoječo tkalnico ovojev ukinili takoj, ali postopoma, oziroma jo bomo pustili v obratovanju? Iz elaborata je razvidno, da bomo nabavila nove igelne avtomate za izdelavo ovojev, ki bodo v celoti Pokrili sedanjo proizvodnjo na starih trakortkalstoih statvah. Mislim, da moramo staro tkalnico ovojev z izjemo Miilleir avtomatov ukiniti takoj, ko bodo stekli novi igelni avtomati. Kaj se bo zboljšalo z novimi — sodobnejšimi stroji — kvaliteta, kvantiteta — kakšne novosti bodo nastopile? Tudi prednosti novih sodobnih avt3omatov v primerjavi s sedanjo trakotkailinico, so razvidne iz elaborata, ki sta ga pripravila vodja investicij in vodja priprave dela v povezavi z ostalimi sodelavci. Gre Predvsem za večjo produktivnost npvih strojev, za znatno manjše število potrebnih delavcev, manjšo porabo proizvodnega prostora in spremenjeno tehnologijo tikanja ter po-Sbjev dela. Vsak dan se srečujete z delavci iz neposredne proizvodnje — kako se po vaši oceni neposredni proizvajalci vključujejo v samoupravno življenje, s področja pravic, kot tudi dolžnosti, seveda? Kot pri vsaki stvari je tudi pri vključevanju v samoupravno žiivlje-hje s področja pravic in dolžnosti to odvisno predvsem od zainteresiranosti posameznega člana, kolektiva in od vodstva podjetja, ki mora skrbeti, da so člani pravilno in pravočasno obveščeni. Kot vodja proizvodnje — kaj menite o obveščanju, ki ga imamo v našem kolektivu? Menim, da smo z ozvočenjem dobili sredstvo, s katerim lahko hit-r° in temeljito seznanjamo člane kolektiva. Poleg tega so vsi važnejši akti objavljeni na oglasni deski. Posamezni predlogi in novosti se na ta način lahko temeljito obdelajo in iz njih izluščijo pozitivni sklepi. Mislim, da so ljudje v podjetju do- bro obveščeni seveda, če imajo interes za to. Sestavljamo protiinflacijske programe — saj pravijo (v svetovnem merilu), da se obetajo slabi časi. Vsaka minuta zastoja proizvodnje je dragocena — imate v tej zvezi kakšne predloge? O zastojih v proizvodnji in koliko nas stane posamezna minuta sem že pisal kratek članek. Tudi program proti inflaciji smo izdelali. Treba bo torej začeti z izvajanjem tega programa. Menim, da mora vsak zaposleni skušati povečati samodisciplino in odgovornost. Vendar je treba pripomniti, da bo vse skupaj brez uspeha, če bomo ostali le pri lokalnem reševanju 'inflacije, ki je sicer svetovni pojav. Kako sodelujeta s svojimi sodelavci — vodji oddelkov, kako rešujete probleme in jih usklajujete z obstoječimi možnostmi? .. i' »p Menim, da je sodelovanje z vod-ji oddelkov zadovoljivo, čeprav vem, da bi se tudi na tem področju lahko še mnogo izboljšalo. S tem ho- Pravo in varstvo pri delu Dejavnosti in delo so v človekovi družbi normirani z načeli, M v obliki različnih predpisov usmerjiajo ljudi v za to družbo pravilno smer in obenem določajo, kaj je pravilno in kaj kršitev sprejetih načel. Varstvo pri delu je že po naravi problematika tako, da mora biti iz različnih vidikov ustrezno pravno urejeno Glede na veliko število vzrokov, ki lahko vplivajo na varnejše čem povedati, da nastale probleme skušam z njimi čim hitreje lin zadovoljivo rešiti. Pri reševanju nalog pa lahko nastajajo tudi novi problem bolj splošnega značaja katerih rešitev terja včasih tudi nekaj živcev. Kar dobro sva »obdelala« bodočnost pa malo sedanjosti naše organizacije združenega dela, pa se še malo povrniva v vaše življenje izven »tovarniške ograje«. Ker imam družino, popoldanski prosti čas posvetim predvsem njej. Poleg tega gradim hišo, ki ml vzame mnogo prostega časa. V lanskem in letošnjem šolskem letu sem prevzel poučevanje na Izredni srednji tehniški tekstilni šoli v Domžalah, ki jo organizira delavska univerza. Priprava im zbiranje podatkov, ki mi je istočasno tudi izpopolnjevanje v stroki, mi vzame precej časa, tako, da sem v zimskih in pomladanskih mesecih oh popoldnevih kar polno zaseden. Posebnega hobija zaenkrat še nimam, vendar mi vsako dobro opravljeno delo, ki ga sam izvršim v jirostem času, prinese nekaj zadovoljstva, ki si ga vsak želi. V. Berlec delo in na ustreznejše pogoje delovnega okolja, je razumljivo, da se v enem predpisu taka raznoterost ne da zajeti. Ni torej čudno, če zadeva varstvo pri delu neposredno ali posredno okoli 190 različnih predpisov od ustavnih določil, zakonov, pravilnikov do uredb ter pravil. Osnovni predpis s področja varstva pri delu je zakon o varstvu pri delu. Prvi tak akt je bil Temeljni zakon o varstvu pri delu, ki je bil sprejet pred 10 leti. Bil je to zvezni Varstvo pri delu IV predpis na podlagi katerega so republike spregale svoje republiške zakone. Po sprejetju nove ustave se je pokazala potreba po spremembi obstoječih zakonskih predpisov iz var-sitva pri delu. Skupščina SR Slovenije je naz boru združenega dela sredi oktobra lanskega leta sprejela nov zakon o varstvu pri delu .Sprejeti zakon prinaša nekatere novosti in spremembe glede na stari Te-meljnli in Republiški zakon o varstvu pri delu. Zakon je začel veljati dan po sprejetju, uskladitve v zvezi z novimi določili tega zakona, pa se morajo začeti izvajati do meseca maja letos. NOVOSTI ZAKONA O VARSTVU PRI DELU «•**.**' j ' 'A '"v .ur« dede na ustavna določila in s tem poglabljanja delavske samouprave subjekt varstva pri delu ni več organizacij a združenega dela temveč detovni človek. Zato delavci svoje pravice, obveznosti to odgovornosti v smislu organiziranja in delovanja varstva pri delu urejajo v posebnem samoupravnem sporazumu. Poleg samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, se varatov (postopki to načini za doseganje varnega dela, navodila za varno delo, različni seznami ipd.) ureja s pravilniki, programi to sklepi. Atesti to strokovne ocene za delovna to varstvena sredstva ter zgradbe so kot take z novim zakonom opuščene. Zato morajo organizacije združenega dela kot tudi odgovorne osebe upoštevati pri načrtovanju, pri projektiranju, konstruiranju to graditvi varstvene ukrepe to normative. O tem morajo izdati pismeno izjavo. To velja tudi za uvoz delovnih priprav to naprav ter sredstev to opreme za osebno varstvo. Pri tem velja omeniti, da morajo sedaj obvezno vsi proizvajalci delavnih naprav to priprav svoje izdelke opremiti z navodili o varni Uporabi, o vzdrževanju ter če je potrebno še o preizkušanju le teh. Pri opisu delovnih mest (akt o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji) morajo biti določene vrste to stopnje nevarnosti pri delu tudi naloge to odgovornosti v zvezi z varnim delom. Varstveni vzgoji daje tudi novi zakon dokajšen poudarek, saj je bilo na podlagi analiz ugotovljeno, da se na 100 nesreč pri delu pripeti 70 zaradi nepoznavanja nevarnosti to premajhne usposobljenosti ali neizvajanja pravil varstva pri delu. Preizkušanje znanja s področja varstva pri delu je ostalo še vnaprej predpisano s tem, da se je rok preizkušanja podaljšal z enega na dve lati. Vendar pa tošpakcija dela to dobo lahko skrajša, če se ji zdi zaradi nastopajočih nevarnosti dvoletni rok predolg. Medtem, ko je doslej morala organizacija združenega dela predhodno sporočiti inšpekciji dela o začetku dela večjih objektov ali ob uvajanju novih tehnoloških postopkov, pa mora sedaj obvestiti inšpekcijo tudi, če namerava začeti z nevarnejšimi ali škodljivimi dali. Organizacija združenega dela mora ob težji aili kolektivni nesreči pri delu o dogodku obvestiti obvezno ne le pristojno inšpekcijo dela, ampak tudi organe javne varnosti. Dobršen del zakona zadeva inšpekcijo dela in vsklajuje njene delavnosti z dejavnostmi določenimi s podpisano mednarodno Konvencijo o tošpekicji dela v industriji v trgovini. Inšpekcija dela bo odslej nadzo-roval-a ne samo izvajanje varstva piti delu, ampak tudi izvajanje zakona o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu. Po drugi strani pa inšpekcija dela ni več samo nadzorni organ, ampak daje tudi obvestila to tehnične nasvete o izvajanju predpisov s področju varstva pri delu. Išpektor dela mora, če prepove delo na določenem mestu o tem med drugim obvestiti takoj tudi organ samoupravne delavske kontrole v tej organizaciji združenega dela. V kazenskih določbah je za neizvajanje predhodnega varstva pri delu (pri načrtovanju, projektiranju itd.) uvedena nova kategorija prestopkov, kd jih prejšnja varstvena zakonodaja ni poznala, to sicer: gospodarski postopek. Mandatna kazen, ki jo je doslej .izrekel inšpektor dela na licu mesta lahko samo odgovorni osebi, je razširjena na delavce- neposredne pro-dzvajaJlce (50 dto) to osebe, ki nadzorujejo ali vodijo dalo (100 din). Mandatno se kaznuje delavec, ki ne uporablja pri delu namensko sredstva to opremo za osebno varstvo pri delu ali, če namerno odstrani iz delovne priprave varovalno napravo. Oseba, ki nadzoruje ali vodi delo se mandatno kaznuje če: — dopusti, da se dela, ki bi se morala opravljati pod nadzorstvom, 'opravljajo brez njega, ali se ne opravljajo tako kot je navedeno v navodilih oziroma predpisih; — ne zagotovi uporabe predpisanih sredstev ta opreme za osebno varstvo pri delu; — ne poskrbi za brezhibnost ta namensko uporabo delovnih naprav ta priprav; — če dopusti, da delavec dela v vinjenem stanju. F. V. KRSTA NI BILO Lepo vreme v višinah je izvabi- žarki lomili v milijone mavričnih lo mnogo ljubiteljev gora na en- kristalov snega tam daleč in Visoko. kratno doživetje. Krasen pogled na Tradicija je tradicija. Deset zre- skatoate vilkane, kjer so se sončni lih mož, ki dosledno izvajajo pra- »Družinski« posnetek z »mačkovega« srečanja vilriLk druge decemberske sobote, je Po velikih naporih in krvavih praskah qprav!illo svoje poslanstvo. Od tod naprej pa se je aktiviziral naš kuhar »IVAČIČ«. Serveda pri takih dobrinah mora odvečno maščobo ftopitl samo prlistni cviček. Dolgo to težko smo čakali, da je bila mi-dobrot, nad vrati pa simbol žrtve, kakor to predvideva prav.il-nik, iki ureja prebavo. Letos smo predvidevali poveča-pje članstva, a žal, novincev ni bito Ne vem kaj je bil vzrok, da se nista udeležila slovesnosti — ali sta »oopate« doma, da nista dobila do-voljenija jala pa sta se zbala krstnih ceremonij. Pa kaj hočemo, mi smo 86 kljub temu dobro imeli, saj smo samofinančna družba brez vseh dotacij. I>ragi bralci, prepričan sem, da ■veste za kaj gre. Zaradi obzimosrti ^ želodčne posledice sem bolj diskreten, tako piše v pravilniku. Z objavljene slike pa si predstavljajte kako m kaj je. V Ljubljanskem dnevnilku je nekaj dni prej pisalo, da se čudijo v Domžalah ta pritožujejo, kam zginjajo te nežne stvari. Pa ml nismo krivi za vse kar piše v časopisu in odgovarjamo le za svojo žrtev. iZ. C, P. s. Tistim »nevednežem« v Tosami, ki niso uganili, da se članek nanaša na »mačkov bal« naj povemo naslednje: Skupina planinskih zanesenjakov organizira vrsto let takore-koč tradicionalno srečanje na Veliki planini pod že omenjenim imenom. Seveda vsakdo ne more na ta »bal«, zato se ob takih priložnostih sprejema nove člane, ki si za bodoče pridobijo pravioo do udeležbe. Kot je iz spisa razvidno na zadnjem »balu« do povečanja članstva ni prišlo ker povabljenih novincev na »krst« ni bilo. Uredništvo Tosame KADROVSKE vesti Od 12. 2. do 11. 3. 1975 ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO Filtri 28. 2. Lončar Viktor, 16. 2. Us Danica, 6. 3. Udčakar Francka, 14. 2. Taiiič Dragoslava, 4. 3. Fuks Kazimir, 25. 2. Piirc Danijela, 17. 2. Murdč Ivo. Tkalnica ovojev 13. 2. Rožič Vera, 12. 2. Sankovič Zdravka, 19. 2. Zabret Tilka, 14. 2. Bolhar Valči, 22. 2. Košir Ani. Avtomatska Konfekcija 6- 3. Mira Brodar, 16. 2. Cerar ■torca, 14. 2. Hančič Tinka, 28. 2. Pivec Frančiška, 27. 2. Prašnikar Ma-fjta, 15. 2. Rus Angelca, 17. 2. Star-■to* Valentina, 13. 2. Zore Ttaca, ‘3. 2. Zupan Francka, 20. 2. Merku-™ Marjan, 1. 3. Podmiiijšak Pepi, to. 2. Flis Marija, 22. 2. Cerar Marta tj- 2. Berk Matilda, 8. 3. Vodlan Francka. 1 3. Mejak Tilka, 12. 2. Jesenko Tatjana, 12. 2. Cerar Valentina, 20. 2. Grudnik Joži, 5. 3. Modlic Zlatko. Pripravljalnica 24. 2. Rems Janez, 9. 3. Brodar Franc, 25. 2. Prelovšek Feldcita, 22. 2. Lisjak Marjeta. Uprava Mikalnica x 2L 2. Kocjančič Joži, 26. 2. Klop-"to Francka, 7. 3. Pečnik Joži, 22. 2. Poster Ivanka, 11. 3. Šuštar Pepca, 22. 2. Cerar Majda, 19. 2. Mohar Ljuba, 23. 2. Štrukelj Marija Belilnica 26. 2. Zajc Albina, 24. 2. Gorjup tirane. 14. 2. Hanzlovski Tine, 21. 2. Bajec Slavko, 23. 2. 2avbi Marija. Tehnični sektor 3. 3. Vidergar Adrijana, 6. 2. Pavlič Pepca, 22. 2. Videmšek Marjeta EPS sektor 4. 3. Laiznik Anton dipl. oec. Računovodski sektor 22. 2. Juteršek Zofka, 6. 3. Juvan Marija, 20. 2. Miš Albina, 22. 2. Pečnik Marija. Komercialni sektor II. 3. Jovičič Boško, 16. 2. Vojska Pavla, 16. 2. Slapar Maksa, 10. 3. Dečman Albin, 4. 3. Radež Peter. Pomožni obrati 6. 3. Kosirnik Franc, 22. 2. Vidmar Jože, 16. 2. Pavlič Ivan, 27. 2. Stare Anton. Odšli iz podjetja Klemenc Dragica — sporazumno Mazovec Kristina — upokojena. Prišli v podjetje: Podmuljišak Marija to Slevec Mihaela v mikalnico, Brodar Francka to Baloh Zorislava k fEtrom. Rodili so se: Cerar Ivanki — sto. ZAHVALA Ob tragični lizgubi našega moža ta očeta Karla Jutrška se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji TOSAME, vsem sodelavkam iz konfekcije to pevskemu zboru, ter vsem, ki ste ga spre mili na zadnji poti. Žalujoči: družine Jutršek, Debevc, Grčar ta Oralžem. Ddb, dne 20. I. 1975 ZAHVALA Ob nenadni smrti moje ljube mame, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkallmice ovojev najtap-loje zahvaljuijem za ovetje, izraženo sožalje ter za sočutje in pozornost. Lepo se zahvaljujem tudi, vsem, ki ste jo spremili na njeni prerani zadnji poti. Obenem se prav prisrčno zahvaljujem tudi -oktetu TOSAMA za gan-lljive žalostinke. ZALOKAR ANICA ZAHVALA Ob smrti najine drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v mikalnici in pripravflj alnici, za izraze sožalja in poklonjeno cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi pevskemu zboru Tosama. Merkužič Stane in sestra Ani Ročno delo je oblika dela, katere je pri nas vedno manj DOPISUJTE V NASE GLASILO Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Dušan Boršt-nar—OOZK, Viljem Dolenc — IOOO Sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, J anez Kerč — MA - Tosama, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare - fotograf, Pavel Furlan odgovorni urednik. Naklada: 1000 izvodov. Tisk: »Papirkonfekoija« Krško Nagradna križanka © ^ HEnŠKA REKA PISATELJ- ICA SEIDEL PRIPRAVA ZA smSMJE TRIETJE ŠTEVILO A/AT/SNj- /zvonov MLADA KRAVICA ZOZEIEHO SREDOZ. DREVO POKRA]. V VIETNAMU S1KS -V\“ VM" / itmm 0§L]!W/ VOD/KZA BARVILA m h UUCNA proetuii 'A HRtma KOPTU \ OKRA S MOBSKRf DNA KMEČKA GRČA i /* SORODU!- CA POLTRDI KLORID RPDO MURNIK POSODA ZA ODPAD mm BPBlCfl KUV GRSM ČRKA JUŽHI SADEŽ SIR REKA V AFRIKI SESTAVA v. v. P0D0LQ.PI-SČ£H H AS/P Vo/jP HEPRIJEDO ČUSTVO- VZDCREK z/senmo- werja ADAMIČ REŽISER KURILNO cmsm OLLKVAS BLAGA STAR SRE SRN/K SMETA (ttalj) REŠITVE omjnv TOSAOIN NABIRRI. ?0QM]EK SREBRO GORA ČAROVNIC POPER KUgJlM- NRmvf) 1 1 **] mm sm SUM HLOAm OZN/IM IflRCUPTlH SR&SRO noSamE DELCEV 60CE bisour MEDVEŠČEK EMIL s VRSTA TilPCi /Z6UBLJCR GENU mu juti AVSTRIJA n J \