Posamezna številka Din 1-—.
STE V. 64.
V LJUBLJANI, četrtek, 16. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
nr
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj
- in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen jšlltifen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18, C	'TELEFON	ŠTEV.	552.	>
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638»
V zagati.
Politika SDS je zabredla v težko za- j gato, iz katere ni zanjo izhoda. Vedno j je povdarjala ta stranka, da je politika j trde roke potrebna, ker da je le z njo j mogoče ukrotiti protidržavne elemente, 1 ki se zbirajo okoli St. Radiča. Govor j Pavle Radiča pa je postavil to trditev j na laž in pričela se je razvijati nova si- , tuacija. Kant vodi ta situacija, ni nobene- j ga dvoma, čeprav je zgrešeno misliti, da j bi doživeli rešitev že jutri. Toda dejstvo j je, da stopajo v aktivno politično delo radičevci in da je vedno manj mesta za j one, ki so živeli na račun radičevske pa- j sivnosti, Z drugimi besedami bi mogli reči tudi takole: Dokler so bili radičevci , kot glavni predsta vitel ji hrvatskega na- J roda v največji opoziciji, je rabil beograj- j siti režim za vsako ceno par hrvatskih j poslancev v svoji sredi, da je mogel na . ta način vsaj deloma vzdrževati fikci- j jo, da so za njegovo vlado ne samo St bi, ; temveč tudi Hrvati. V trenotku pa, ko . vstopajo v pozitivno politično borbo Hr- \ vati in ko postaja vedno večja možnost ! radikalno-radičevske koalicije, v tistem j trenotku postanejo tudi zasilni predstavniki hrvatskega naroda nepotrebni in veljavna beseda gre edinole hrvatskim zastopnikom.
SDS postaja nepotrebna in zato tudi i njena soudeležba v vladi. Ker pa ta j stranka ni nikdar črpala svoje sile iz ! naroda, temveč je bilo njeno življenje j odvisno od sodelovanja v vladi, zato se | naravno SDS z vsemi sredstvi trudi, da j bi svoje življenje v vladi čim najbolj po- j daljšala. Zato potvarja mladinsko časo- j pisje poročila o položaju, zato piše, da j morajo radičevci z dejanji dokazati, da so se preorientirali, zato skušajo dopovedati radikalom, da smejo stopiti v ožjo zvezo z radičevci le, če so ti padli na kolena in skesano priznali svojo popolno kapitulacijo.
Ker tega radičevci ne mislijo storiti, temveč vztrajajo na bistvenih svojih za- j htevah in celo zagovarjajo svojo prejšnjo j taktiko, skušajo mladini iz tega kovati za sebe političen kapital, češ, da je sporazum med radikali in radičevci nemogoč in da bo še naprej ostala koalicija j radikalov in sam. demokratov. Ce bi od- * ločevali v radikalni stranki samo naivni ’ politiki, ki bi imeli otroško veselje nad ! tem, da bi klicali radičevcem na kole- j na, potem bi imelo ndadinsko pisarenje j vsaj nekaj zmisla. Toda v radikalni j stranki imajo odločilno besedo oni dr- : žavniki, ki vedo, da so radičevci pre- j močni za kapitulacijo, ker jim nihče ne more vzeti narodnega zaupanja in da je zato nemogoče, da bi Pribičevič večno zastopal Hrvate. Zaradi tega je sporazum med radičevci in radikali le vpraša-uje časa, kakor je na drugi strani sklenjena stvar) da za SDS kljub sedanji reorganizacij vlade ni Ugodnega izhoda iz situacije.
_ ^,lia!\° pa le zašla v zagato tudi naša SLS. v trenutku, ko je bilo odločilne važnosti, da povdari svojo skupnost s Hrvati, da manifestira samo za pokrajinske posebne interese Slovenije in da pri tem ne pozabi povdariti svoje politične skupnosti s Srbi na način, kakor je to storil Pavle Radič, je smatrala SLS za višek politične prevdarnosti, da je povdarila na trd način samoslovenstvo in se tako odločila od Hrvatov, kakor tudi od Srbov,-Posledica tega je, da se sporazum sklepa danes samo med Hrvati in Srbi, da pa stoje Slovenci pred vratmi in da bodo morali sprejeti sporazum, pa naj bo ta za nje ugoden ali ne.
Atentat na carja Borisa.
Kralj neranjen, njegova spremljevalca težko ranjena.
Sofija, 16. aprila. Včeraj okoli 10. ure dopoldne je razbojniška tolpa v soteski Araba Konak med Sofijo in Orhanijo (50 km od Sofije) napadla avto, v katerem se je vračal kralj Boris s šetnje. Tolpa je pričela streljati in sta bila takoj ranjena kraljev telesni lovec in upravitelj botaničnega vrta Ilcev. Kralj sam se je vsedel na šoferjevo mesto in mu je uspelo vrniti se nazaj v Orhanijo. Takoj so bili poslani zasledovalni oddelki vojske. Med njimi in razbojniki je prišlo do hudega boja. Zmagali so vojaki in so se morali umakniti razbojniki v gore. Več razbojnikov je bilo težko ranjenih. Pri njih so našli gotove dokumente, iz lm te rdi se more sklepati, da je atentat političnega značaja in da so ga pripravili komunisti. Vlada Cankova si torej prizadeva, da bo atentat politično dobro izrabila. Kralj je nato nadaljeval pot proti Sofiji. — Ko se je zvedelo v Sofiji, da je ostal kralj neranjen, se je v zahvalo takoj vršila zahvalna služba božja. Vsi tuji diplomati so kralju čestitali.
VLADA CANKOVA SE PRIPRAVLJA.
Sofija, 16. aprila. Listi obširno poročajo o atentatu na kralja Borisa. Zlasti zanimiva je izjava kmeta Ivana Hleba-rova, ki je dejal, da je po napadu videl petorico ljudi, oboroženih s karabinkami in zavitih v kratke pelerine. Sumljivi in-dividui so izjavili, da so prišli iz inozemstva, da napravijo v Bolgariji red in da je v najbližnjem času pričakovati važnih dogodkov.
VTIS V SOFIJI.
Sofija, 16. aprila. O atentatu na kralja Borisa so se po mestu razširile najrazlič-
nejše verzije. Na sinočnji seji sobranja je ministrski predsednik Cankov poročal poslancem o napadu na kralja Bori-; sa in izrazil veliko veselje, da se je kralj 1 srečno rešil.
V mestu je po vesti o rešitvi kralja Borisa zavladala največja radost. Zaprte so bile vse delavnice in celo mesto je bilo v zastavah. V cerkvah se je vršilo blagodareuje, nato pa živahne manifestacije pred dvorom.
NOVI ATENTATI.
Sofijo, 16. aprila. Sinoči je bil v bližini Sofije ubit poslanec vladne večine Kosta Georgi jev, rezervni general. Ge-orgijev je bil po svetovni vojni najprej pomočnik šefa generalnega štaba, leta 1919 pa je postal načelnik vojnega ministrstva in na tem položaju bi moral izvršiti redukcijo v vojski. Kosta Georgi-jev je bil tudi predsednik odbora sobranja za notranjo politiko, i Sofija, 16. aprila. V vasi Ada je bil j ubit zemljoradniški poslanec Atka Efen-; dija. Radovedni smo, če bo tudi za ta uboj krivila bolgarska vlada zemljorad-j nike.
TEŽKI BOJI MED ČETAŠI IN VOJSKO V BOLGARIJI.
Sofija, 16. aprila. V vzhodni Bolgariji je prišlo včeraj pri selu Cima do spopadov med komiti in vojsko. Borba je trajala ves dan in je končala s porazom četnikov, ko je prišla iz Varne artiljerija. Podrobnosti o boju niso znane. Do krvavih spopadov je prišlo tudi pri Preva-diji, Huslinu in Kalifaru.
Rekonstrukcija vlade zopet odložena.
Sarajevo, 16. aprila. Njegovo Veličanstvo kralj je bil včeraj dopoldne na lovu in se je nato okoli 10. ure vrnil v Ilidže. Po kratkem počitku se je podal kralj na sprehod. Včeraj ob 10.40 dopoldne je dospel v Saiajevo z brzovlakom min. predsednik Pašič, ki se je takoj odpeljal v avtomobilu v kraljev dvorec. Njegovo Veličanstvo kralj je pridržal Pašiča na obedu, katerega se je udeležilo tudi več povabljenih gostov iz Sarajeva.
Po obedu je odšel kralj s Pašičem v svoj kabinet in imel ž njim daljši razgovor. Pašič je kralju poročal o političnem položaju. Rekonstrukcija vlade je odložena in se izvrši po pravoslavnih praznikih. Popoldne ob 2.40 je Pašič nadaljeval svoje potovanje v Dubrovnik in Cavtat, kjer bo' posetil svojo hčerko in zeta Račiča.
Aspiracije Italije.
ZADAR NAJ POSTANE IZHODNA TOČKA ZA ITALIJANSKO PRODIRANJE
NA BALKAN.
Beograd, 16. aprila. Na konferenci med našo kraljevino in Italijo v Firenci je prišlo zopet do nesporazuma v vprašanjih glede pristanišč in pomorske trgovine. Ker pa je sinoči dr. Ninčič odpotoval na Sušak, se bodo vsa ta sporna vprašanja reševala po Ninčičevem povratku v Beograd. Ta vprašanja so zelo važna in kočljiva ter bo morala o njih najbrž razpravljati sama vlada.
Italijani so, kakor povsem izgleda, obrnili svoje oko sedaj na Zader, pa si ne morejo izmisliti načina, kako bi Zader zopet oživili in preko njega izvedli ono politiko, katero so že večkrat poskusili. Na konferenci so Italijani zahtevali, da se popravi položaj Reke, pa jim
namera ni uspela. Obenem je s to na- j mero propadla tudi ideja ustvarjanja ' konzorcija in sličnih institucij na Reki. j Ako Italijanom ne bo uspelo osigurati j Reke, potem bodo pokazali isto svojo j tendenco pri Zadru. Zader bo potem po- J stala operacijska točka, iz katere bi Ita- I lijani poskušali prodirati naprej v Dal- | macijo ter potem še dalje — na Balkan.
KRALJICA MARIJA ODPOTOVALA V SARAJEVO.
Sarajevo, 16. aprila. Danes ob 10. uri dopoldne dospe v Sarajevo kraljica Marija. Ni še znano, ali prispe tudi prestolonaslednik. Ena garnitura dvornega vlaka je že sinoči krenila v Bosanski Brod.
In časopisje SDS ko tudi SLS je verna slika zagate, v katero sta zašli obe stranki. Na eni ko na drugi strani se položaj napačno slika in slovenski voli-lec mora postati v najkrajšem času enako neorientiran, kakor sta danes SDS in SLS. Njih strankarsko časopisje misli, da je za stranki rešitev, če nista v zagati sami, temveč ves slovenski narod.
Tega mnenja pa nikakor ne moremo deliti, temveč pravimo: če je v zagati SDS, če je v neprijetnem položaju SLS, potem nikakor ni treba, da bi bil v zagati še slovenski narod. Nasprotno je nujno potrebno, da se slovenski narod od napačne politike obeh strank poslovi in se tako obvaruje, da bi ž njima padel v zagato.
Da pa se to zgodi, je dolžnost ostalih slovenskih strank. Ni SDS slovenski narod in tudi SLS ni to. Nasprotno je dana drugim strankam vsa možnost, da tudi one nastopijo kot zastopnice slovenskega naroda. Toda treba je delati in pokazati aktivnost.
In ker je ta aktivnost danes važna za ves slovenski narod, ker ga reši iz zagate, v katero so ga skoraj spravile naše najmočnejše stranke, zato kličemo vsem drugim strankam, da izkoristijo položaj, da gredo na delo.
Naj ostanejo stranke v zagati, toda slovenski narod mora vun iz zagate!
POPOLNO SOGLASJE MED HRVATSKO ZAJEDNICO IN HSS.
Zagreb, 16. aprila. Včeraj je bilo kon-' čano zasedanje sveta Hrvatske Zajedni-ce, na katerem so razpravljali o terorju, ki ga vršijo oblasti nad seljaki. Režim hoče seljake prisiliti, da vstopijo v radikalno stranko ali pa v SDS. Seljakom se odvzemajo zemljišča, dana jim po agrarni reformi. Takoj pa se vrnejo kmetom ta zemljišča, kakor hitro se vpišejo v vladne stranke.
Na zasedanju so predvsem naglašali, da ni nobenih nesoglasij med Zajednico in HSS, zlasti v pogledu vstopa v vlado. V sedanji situaciji stojita Hrvatska Za-jeduica in HSS na stališču, da je z radikali zaenkrat vsako sodelovanje izključeno. V tem smislu so hoteli tudi izdati komunike za javnost, vendar so prišli do zaključka, da je potreba počakati najprej mnenja HSS, ako HSS ta komunike odobri.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Beograd, 16. aprila. Včeraj je zunanji minister prejel uradno poročilo o sestanku zunanjih ministrov Male antante, ki se bo vršil v dneh 9., 10. ali pa 11. maja po vsej verjetnosti v Bukarešti. Ni pa izključeno, da se bo ta sestanek vršil v Sinaji. Nekaj točk dnevnega reda se bo določilo naknadno v sporazumu s poedi-nimi zunanjimi ministri Male antante. Ta rok sestanka je določen radi tega, ker bodo 10. maja slavili rumunski narodni blagdan o priliki proglasitve neodvisnosti rumunske kraljevine.
DR. NINČIČ NA SUŠAKU.
Beograd, 16. aprila. Zunanji minister dr. Ninčič je sinoči odpotoval na Sušak, kjer namerava preživeti praznike.
PAINLEVE PREVZEL SESTAVO VLADE.
Parit, 15. aprila. Painleve se je končno udal pritisku svojih prijateljev in sprejel sestavo vlade. Zahteval pa je, da prevzame finančno ministrstvo Caillaux, ki velja kot prvi francoski finančni strokovnjak. V novo vlado vstopi najbrže tudi Briand. Veselje desničarskih krogov, da bi demisiji Herriota sledil razpad levičarskega bloka, je bilo torej pre-uranjeno. Vlada levice je še naprej zasi-gurana in pod Painlevčjein bo samo še bolj levičarska ko pod Herriotom. — Parlament je sprejel Herriotov zakonski načrt o povečanju bankovcev in povišanju državnih predujmov francoske vlade pri Narodni banki.
v	mmaamrvnau	»w	y»iflwwcaaž^sa<?3^'v^
Politične stranke v Romuniji.
V stari Rumuniji je obstojal dvostrankarski sistem. Konservativni stranki veleposestnikov je stala nasproti liberalna stranka, ki se je naslanjala predvsem na velefinanco in inteligenco. Ce je vodila katera stranka vladne posle slabo in je postalo javno mnenje nezadovoljno, potem je kralj poveril s sestavo vlade voditelja opozicije. Ta je razpisal potem nove volitve in ker je bil ves vladni aparat v njegovih rokah, je pri volitvah običajno tudi sijajno zmagal. Obenem s spremembo vlade se je izvršila tudi velika sprememba ; uradništva in vladajoča stranka je zasedla \ vsa mesta od prefekta pa do vaškega župana • s svojimi ljudmi.	j
Poskusi za ustanovitev tretje stranke so se , skoraj redno ponesrečili. Največji uspeh je imel v tem oziru leta 1901 Take Jonescu, ki je povzročil razkol v konservativni stranki in ustanovil takozvano konservativno-demo-kratično stranko. Njegov vpliv je stalno ra- ; stel in leta 1912 ga je poveril kralj s sestavo nove vlade, ki je pri prihodnjih volitvah tudi sijajno zmagala. Toda že leta 1914 je moral Take Jonescu odstopiti in pri prihodnjih volitvah je sffveda popolnoma propadel. Dvostrankarski sistem je s tem zopet propadel in boj je šel samo med konservativci in liberalci, ker je bila država prerevna, da bi si mogla privoščiti trojno uradniško gar- j nituro.
Stranke se v predvojni Rumuniji niso mnogo razlikovale. Programi so bili mnogo manj važni ko pa osebnosti in pa razne zveze. V splošnem pa se more reči, da so bili liberalci neznatno naprednejši ko konservativci. V zunanji politiki so bili konservativci bolj nemško orijentirani, dočim so bili liberaici frankofili. Take Jonescu pa je bil izrazit frankofil in v notranji politiki precej liberalen ter bil tudi za splošno volilno pravico.
Demokratizacija volilnega reda, dalje del-
ljoradniki in liberalci.
Za kmetske glasove se je zelo trudil gene-ral Avcrescu, kateremu se morajo kmetje ■zahvaliti, da je prišlo vsaj do delne izvedbe , agrarne reforme. Ker je bil general Averescu f zelo popularen, je mogel ustanoviti tudi svojo ‘ stranko, takozvano Ljudsko stranko. Stranka ; se rekrutira predvsem iz kmetskih slojev, ima pa tudi precej pristašev v inteligenčnih krogih. Ljudska stranka je protirevolucijo-naraa, monarhistična in je za zmerno izvedbo agrarne reforme.
Zagovorniki radikalne agrarne reforme so zemljoradniki. So na razrednem bojnem stališču in imajo na kmetske množice velik upliv. So po programu monarhisti in so dobro ; organizirani. Njihovi voditelji so spretni, j Zemljoradniki so, kakor že omenjeno, glavni j dediči nekdanje konservativne stranke.
Veliko slabše je organizirana narodno-de- j mokratska stranka, ki jo vodi profesor Jorga. :: Ta stranka je povsem lculturno-politična in se za gospodarska vprašanja zelo malo zanima. : Pred kratkim se je združila z ljudsko stranko j v nacijonalno ljudsko stranko.
Poskusi starih rumunskih strank, da bi se razširile v novih pokrajinah ter pomnožile i svoje vrste s »prečani« se niso posrečili. Na Sedmograškem je še vedno vodilna stranka »Rumunska nacijonalna stranka«. Pred uje-dinjenjem je bila to stranka vseh Rumunov,
j živečih na Madžarskem in v bojili za rumuii-; ske nacijonalne pravice si je pridobila veli-' kih zaslug. V ujedinjeni Rumuniji se bori zla-\ sti proti centralizmu in za ohranitev sednio-; graških posebnosti. Da se ohrani pred ocit-| kom nacijonalizma, je razširila svoje delovanje tudi na druge pokrajine, zlasti na Buko-j vino in Besarabijo. V stari Rumuniji je pa ; združila okoli sebe bivše pristaše stranke Take Jonesca. V nasprotju s sedmograško stranko pa so se bukovinski Rumuni priklopili liberalni stranki in njihov voditelj Nistor ! je član kabineta Bratianu. (Imajo svojo stran-; ko, ki se imenuje Unires.)
Od 10 milijonov prebivalcev Rumunije je okoli 4.7 milijonov Nerumunov, od katerih so Nemci najbolje organizirani. Židi bivše Madžarske so skoraj brez izjeme orijentirani v madžarskem duhu, dočim so Madžari le slabo organizirani. Kot iredentisti niso hoteli verovati, da ima sedanja Rumunija obstanek in zato se za politične dogodke sploh niso zanimali. V zadnjem času pa so se tudi oni pričeli živahno politično udejstvovali. Srbi v lianatu so s političnim delom komaj pričeli in isto velja tudi za ostale narodne manj- • šine.
Sedanji rumunski parlament je izšel iz volitev, ki so se vršile od 1. do 11. marca leta 1922. Ker so vodili volitve liberalci, so si priborili tudi večino, dočim je prejšnja vlada , generala Avaresca doživela popolen po- i
Rumunski parlament je sedaj sestavljen ; sledeče:
Poslanska Senat
zbornica			
Stranka	mand.	mand.	
i	v %	v	%
j . Liberalci	227 01	112	66
! Kmetska stranka (Zaranisti)	44 11	10	6
! Nacij, stranka Sedmograške	27 9	11	7
j Besarabska kmetska stranka	22 6	14	8
j Bukovinska (Unires) stranka	16 5	8	5
j Ljudska stranka	12 3	3	2
i Nemška stranka	9 3	3	2
! Nacijonalni demokrati	3 1		
j Socijalisti	2		
j Besarabski Židi	1		
; Madžari J 11 m eri	1 5 1	3 4	9 2
razred, namreč zakupniki, ki so vzeli ogromne komplekse zemlje od posameznega lastnika v zakup in jih potem oddajali kmetom proti plačilu v naravi (pridelkih). Že to dejstvo nam dovolj razjasnjuje, kako ogromna je morala biti posest posameznega bogataša. Zemljišča pa, ki jih je dobil kmet po reformah leta 1864 v last, niso imela ne pašnikov in ne gozdov. Moral je skleniti z zakupnikom posebno pogodbo, po kateri je smel rabiti del zakupnikovega zemljišča, ki je bil določen za skupni pašnik. Za to pa se je moral kmet zavezati za najrazličnejše dajatve in storitve (del pridelkov na svojem zemljišču in pa delo na zakupnikovem zemljišču). Torej razmere niso bile veliko boljše, kakor pred reformo.
Kmet pa je pričel polagoma uvidevati, da ni pravilno, da se vsa ogromna žetev kopiči v rokah malega števila plemenitih postopačev, dočim si pridobi on sam s svojim napornim in nepretrganim delom komaj najpotrebnejše za preživljanje. Agrarno gibanje je rastlo vedno bolj, čim bolj se je kmet zavedal važnosti svojega dela. Temu gibanju se ni moglo upreti niti bojarsko plemstvo, če ni hotelo diktirati revolucije, ki bi jih razlastila in pognala po svetu. Seveda je trajalo precej dolgo, da je postal rumunski kmet popolen lastnik na svoji zemlji in ne- \ odvisen. To pridobitev mu je prinesla šele ] svetovna vojna. Leta 1919 so pričeli v Ru- ; muniji vsled naraščajočega gibanja med ! kmeti z izvedbo agrarne reforme. Ta je se- i daj končana; kmet je na svoji zemlji svoj gospod. Pred reformo je bila skoro polovica zemlje v Rumuniji še vedno v rokah nekaj izvoljencev modre krvi, sedaj zavzemajo veleposestva le še 10% celokupne površine, zemlje stare predvojne Rumunije. Na enak način je končana agrarna reforma tudi v ; pokrajinah, ki jih je dobila Rumunija po ! vojni. Sedaj je v Rumuniji približno 80% j vsega prebivalstva samostojno poljedelsko j ljudstvo; vsak, — sedaj popoln in neodvisen t — lastnik svojega zemljišča ima kompleks, ki popolnoma zadostuje za preživljanje dru-! žine.
~ <53. občni zbor angleške delavske stranke. Zbor je otvoril predsednik Clifford, ki je med drugim povdarjal, da je angleška delavska stranka druga največja stranka Anglije in ona stranka, ki je kot prva privedla evroj)-ske narode na pot skupnega sodelovanja. Položaj delavstva pa je še vedno slab. Veliki življenski stroški in velika brezposelnost so dokaz, da je kapitalističen sistem odpovedal. Nevarnost je, da izbruhnejo v industrijskih krajih nemiri. Nikakor pa noče delavska stranka doseči svojih ciljev revolucionarnim potoni, temveč potom evolucije. V debati so nekateri govorniki zelo ostro napadali Mac-donalda in njegovo vlado. Ostro so kritikovali (udi Da\vesov načrt, čegar edini efekt, da je v tem, da so postali nemški delavci sužnji mednarodnega kapitala. V daljšem in temperamentnem govoru se je branil Macdonald in zavračal vse očitke. Izjavil je, da ne bo delavska stranka nikdar več sprejela vlade, če ne bo sama razpolagala s potrebno večino. Nato je bila izglasovana s S19S proti 139 glasovi zaupnica vodstvu delavske stranke.
Prosveta.
Razdelitev mandatov ne odgovarja št.evilu oddanih glasov. Kmetska stranka je dobila na primer 20% vseh oddanih glasov, toda le 11% mandatov v poslanski zbornici in 5% v senatu.
Kako bo šel razvoj političnih strank Kumu-nije v bodoče? Dejstvo je, da so konservativci odigrali in da so stopili na njih mesto liberalci, ki to ime vedno manj zaslužijo. V gospodarskem oziru so liberalci proti svobodni trgovini in za zaščito carine, v notranji politiki so netolerantni in nasprotni vsem demokratičnim zahtevam. Le v enem oziru so ostali zvesti programu starih rumunskih liberalcev: v tem, da so brezpogojni centralisti.
Proti liberalcem nastopa vsa opozicija kompaktno in ves boj gre za tem, da postane naslednik liberalcev opozicijonalni blok. Katera opozicijonalna stranka pa bo igrala vodilno vlogo v opozicijonalnem bloku, je danes še negotovo, največ šans pa imajo zaenkrat gotovo zemljoradniki.
Ni pa niti izključeno, da pride do kompromisa med kmetijsko stranko in nacijonalno stranko in da zavlada v Rumuniji tako zopet dvostrankarski sistem, ki ima poleg vseh svojih nedostatkov tudi marsikaj dobrega.
Težave angleške zunanje politike.
Najbrž bodo v doglednem času tudi za An-glijo minili časi, ko je odločala s peščico ljudi o življenju in smrti milijonov. Angleške kolonije, ki so podlaga moči in blagostanja britskega kraljestva, povzročajo angleškim politikom čimdalje večje skrbi. Popustljivost in uvidevnost angleških diplomatov skoro da je premajhna, da zavzame pravilno in naj: ugodnejše .stališče napram novemu duhu, ki veje iz vseh kolonij. Casi popolne in brezobzirne gospodarske eksploatacije in polnenja žepov angleških lordov in trgovcev se nagibajo proti zatonu. Tudi najbolj tlačene kolonije že zahtevajo večjo ali manjšo avtonomijo in te zahteve postajajo vedno pomembnejše ter povzročajo londonskim diplomatom ne-
male skrbi.	...
Hudo razočaranje so doživeli Angleži v Egiplu in to baš v trenutku, ko so si bili sve-sti svoje zmage proti egiptovskemu nacijo-nalizmu. Volitve v parlament so prinesle sicer oslabljenje ekstremne nacionalistične, Angliji sovražne stranke, toda parlament je s svojimi prvimi koraki v nacijonalističnem smislu egiptovsko vlado tako oplašil, da ga je po deseturnem zasedanju razpustila in raz-
pisala nove volitve. Napetost med Anglijo in Egiptom se je precej povečala in ponnrjenje odvisi v veliki meri od tega, kako se bodo izjavili egiptovski volilci pri novih volitvah.
Da se nekoliko izbriše neprijetni utis tako neugodnih poročil iz Egipta, tolažijo angleški politiki Angleže z ugodnejšimi razmerami v Indiji. Poročila od tam pravijo, da se je odpor proti Angležem močno polegel in da kažejo že tudi ekstremne protiangleške stranke voljo, sodelovati v vladi. Avtonomija in naciionalna vlada pa je seveda še nadalje po-stulat indijskih strank; pomirjenje pa je bržkone le začasno, če ne samo navidezno, kajti indijske stranke se doslednjo branijo dati vladi oziroma Angležem vsakrsno možnost ostrejšega nastopa, pa naj si bo tudi proti teroristom. Tako je zakonodajna skupščina v Delhiju odklonila zakon, po katerem bi se teroriste v Bengaliji sodilo strožje, kot po dosedanjih postavah, dasiravno tudi naj-ekstremnejši angleški nasprotniki priznavajo pogubnost komplota. To in pa splošno pasivno zadržanje precejšnjega dela indijskega prebivalstva zelo zmanjšuje nade Angležev, da indijska tla niso več tako vroča.
Agrarna reforma v Romuniji
Kakor so trajale dolgo v novejšo dobo srednjeveške fevdalne razmere v Rumuniji, tako hitro se je posrečilo tej državi izvesti najnovejši postulat delavnega razreda, agrarno reformo. Tekom petih let je bila agrarna reforma docela končana in to z zadovoljivim rezultatom.
Prvi pričetek agrarnega gibanja v Rumu-niji pada daleč nazaj, v leto 1864. Tedaj so pričeli tamkaj z odkupom fevdalnih pravic na korist kmeta delavca, ki ni bil niti svoboden, niti gospodar svoje zemlje. Rumunija je poznala do tedaj in še precej dolgo skoro izključno veleposestva. V rokah malega števila bogatašev, ki so znali samo dobro živeti brez vsakega dela, je bila nakopičena vsa rodovitna zemlja. Ti so oddajali posa-
mezna zemljišča manjšega obsega kmetom v obdelovanje; zato pa je moral kmet robo-tati na gospodarjevem zemljišču. Reforma , 1864 je dala kmetom oni del zemlje, ki so jo obdelovali zase v popolno lastnino (seveda brez odškodnine bogatašem). Toda še vedno je prevladalo veleposestvo, kait‘ odstotek prave kmetske zemlje je bil le majhen.
Ta reforma, ki je nikakor ne smemo pripisovati dobrosrčnosti rumunskega plemstva, kmetom pravzaprav ni veliko pomagala. Postali so sicer lastniki majhnih zemljišč, ki so zadostovala za najskromnejše preživljanje male kmetske družinice, ki pa niso odpravila kmetske odvisnosti od prejšnjih lastnikov oziromfa njihovih zastopnikov. Med kmeti in lastniki zemljišč je bil en posredovalen
Politične vesti.
z=Glasilo nemških demokratov o Hindeu-
burgovi kandidaturi. V uvodniku »Mit allem Rešpekt« piše »Berliner Tageblatt zelo odločno proti kandidaturi Hindenburga in pravi med drugim sledeče: »Ne zamerjamo staremu možu. Živi v veri, da služi domovini in ne more sprevideti, da je storil s svojo kandidaturo najhujšim sovražnikom Nemčije neprecenljivo zaslugo. Odkod mu naj tudi pride to spoznanje? Iz krogov, ki ga obdajajo, gotovo ne in enako tudi ne iz časopisov, ki jih čita. V njegovih vrstah se je še pred kratkim povdarjalo, da nima Hindenburg nobenega političnega zmisla, da mu je politika španska vas. V kadetnicah, na dvorišču kasarne, v manevrih in tudi na bojnem polju ne dozoreva politično spoznanje. Starčku so govorili, da bo njegova izvolitev uvod k okrepitvi Nemčije. Zakaj ne bi stari general tega veroval? Ce bo izvoljen kot simbol vstajajoče Nemčije, kakor mu govore, tedaj bi moral svet vendar z občudovanjem priznati, da nemška zastava zopet ponosno vihra. Toda svet, ki računa z realnostmi, nima zmisla za teatralične geste, ki navdušujejo stare generale in , naivne rodoljube. Z ozirom na kandidaturo desničarskih strank sta na svetu samo dva i tabora: eden, ki prijateljsko žaluje nad nemško neumnostjo in drugi, ki se smeji tej neumnosti. Uspeh Hindenburgov«? kandidature bi pokopal vse možnosti za nemške pridobitve in Nemčija bi padla zopet v močvirje, iz ka-terena je bila po vojaškem porazu izkopana od republikanskih strank. Oprostljivo je, če se tega ne zaveda od dobre volje zapeljani stan general, ki misli, da bo izvojeval ™ago za Nemčijo, če prodre kot predsedn. kandidat. Toda zmagovalec ne bi bil on, temveč zopet maršal Foch. ki stoji ko leta 1918 v zasedi v gozdu Villers-Cotterets. Ne zamerimo starčku, ki se ne zaveda, kako je izrabljan, toda zamerimo onim, ki s kandidaturo špekulirajo, pa čeprav se zavedajo njenih nevarmli posledic. Nočemo, da bi se imenoval Hindenburg nekoč »Katastrofalni predsednik Nemčije« in zato kličemo v boj za republikanskega kandidata vsi, ki mislijo na bodočnost Nemčije.«
_ Vo odstopu Hcrriota. Francosko časopisje levice obžaluje sicer demisijo Herri-ota, povdarja pa, da ni še padla zadnja beseda. »L’ Ouevre« pravi: »Ni mesta za iyigrobnico kabinetu Herriot, ker še m umrl. Naj se imenuje novo ministrstvo kakorkoli,.vendar ie to gotovo, da ne bo moglo vladati, če bo proti njemu levica. »Quotidien« piše: »Senat je vrgel vlado, ker je državi dobro sluzila.' >L’ Ere NouveUe« upa, da bo rešil predsednik republike sedanji zamotan politični položaj v zmislu nadaljevanja one potitiKe, za katero se je narod izrekel na zadnjih vo-litvah. — Angleško časopisje piše v splosnem simpatično o Herriotu in pravi da je padec Herriota samo posledica slabe finančne politike, ki so jo vodili njegovi predniki. Herrioi
IVI SU JU	O	A	.	^	||
je imel pogum, da je povedal resnico Aa Francijo ni, druge rešitve, kakor v tem, da se državni izdatki zmanjšajo, davki pa zvijajo. To je sicer nepopularno, toda upati je, da bo patrijotizem Francozov enako pozi tvo valen za finančno rešitev Francije, kakor je bil svoje dni za rešitev Francije. — rrea-sodnik Coolidgc se je izrazil o Hernotu, ko je slišal o njegovi demisiji z največjini prizna, niem Njegova liberalna politika zasluzi vse priznanje. Herriot sme biti ponosen na svoje zasluge, da je l)awesov "»črt postal de -stvo. Popolnoma upravičen je bil Heinot, če je odklonil odgovornost za sedanjo finančno krizo, ki je krivda njegovih prednikov. S tem je predsednik Coolidge jasno izrazil svojo nezaupanje Poincareju.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 16. aprila: Vdova Rošlinka. Red C. Petek, 17. aprila: Pepeluli. Red F.
Sobota, 18. aprila: Lizistrata. Red A.
Nedelja, 19. aprila: Vdova Rošlinka. Izven. Pendeljek, 20. aprila: Misel. Red D.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 16. aprila: Don Juan. Red K.
Petek, 17. aprila: Zaprlo.
Sobota, 18. aprila: Boheme. Gostuje g. Maja de Strozzi. Red. B.
Nedelja, 19. aprila: Don Pasquale. Izven. Pondeljek, 20. aprila: Zaprto.
Spored koncerta bratov Milana Jovanovič (gosli) in Dušana Jovanovič (klavir) obsega
sledeče točke: Glazunov: Koncert v a-molu (gosli). Brahms: Rapsodija. Cervantes: Grau Senora. Pick Mangiagalli: La danse d’01af (klavir). Palmgren: Romanca, Elgar: La ca-pricieuse, Suk: Chant d’amur (gosli s sprem-ljevanjem klavirja). Loreili: La folia (gosli s spremijevanjem klavirja). Scott: Lotusland, l)ebussy: Golli \vogs cake vvalk, Bridge: Fi-reflies (klavir). Beethoven: Romanca v g-du-1'u. Suk: Appasionato. Saint-Saens: Rondo capricioso (gosli s spremljevanjem klavirja. — Koncert se vrši v petek 17. ob 8. uri v Unionu in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigami.
Na velikem koncertu Zveze slov. pevskih zborov dne 3. maja t. 1. popoldne v Unionu nastopi 12 do 14 pevskih zborov iz vse Slovenije. Vsi moški zbori bodo skupno peli novo, učinkovito E. Adamičevo »Zdravico«.
Nova daljša skladba E. Adamiča za mešani zbor na narodno besedilo »Vragov«^ nevesta« bo objavljena v junijski številki »Zborov«. Prvo izvajanje bo doživela na jesenskem koncertu pevskega društva »Ljub-ljanski Zvon«.
Književnost.
Oskar Wilde: Slika Dorian Graja, roman, i/ angleščine prevedel Stanko Vurnik. Splošna knjižnica št. 50. V Ljubljani 1924. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne. 304 strani. Cena broš. Din 36.—, vez. Din. 44.—. V predgovoru tega romana se zrcali značaj tega znamenitega angleškega pisatelja Oskarja Wildeja. Njegovi spisi se odlikujejo večinoma po jedrnatem, paradoksalnem stilu. Prvi stavek v predgovoru se glasi: ^Umetnik je stvarnik lepih stvari.« Nadalje: »Misel in jezik sta umetnika instrumenta v umetnosti ali »Umetnost zrcali gledalca, ne življenje , ali »Kadar se kritiki ne strinjajo, je umetnik v soglasju s seboj« itd. Roman »Slika Dorian Graya< je eden najbolj tipičnih spisov tega avtorja. Je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svojem jedrnatem, a izšrpnem risanju značajev in d<> godkov, po svoji globoki miselnosti, po svoji napetosti, ki veže bralca in slednjič, kakor rečeno — po paradoksalnem stilu. Snov romana ni le izredno mikavna in originalna, nego nudi bralcu tudi obilo prilike za rae-mišljevanje, tako, da postaja ta knjiga zanimiva iz raznih vidikov, raz katere so bralci navajeni uživati kako umetniško delo. Zato smo prepričani, da bo ta roman, izdan v vernem in gladko tekočem slovenskem prevodu našel mnogoštevilno bralcev, take, ki uživajo čtivo vsled njegove pripovedne zanimivosti in osupljajoče originalnosti, in take, ki iščejo plemenita zrna, raztresena po kakem umotvoru. Nizka cena bo še v posebni meri omogočila nabavo te tudi na zunaj lepo opremljene knjige, ki se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni in v vseh drugi n knjigarnah. O priliki izdanja te knjige je vredno naglašati, da obhaja agilna založba >Splošne knjižnice« s to knjigo na sebi majhen, za naše knjigotržtvo pa značilen jubilej. Knjiga je 50. zvezek v pisani seriji te na splošno dobro vpeljane in povsod s simpatijo sprejete »Splošne knjižnice«. Tak pojav je prvi v naši književnosti, da je kaka knjižnična zbirka, katerih smo imeli mnogo v našem knjigotržtvu doživela v tako kratkem času za naše razmere že tako lepo število zvezkov. Trdno pričakujemo, da se to število v bodoče še izdatno pomnoži. Odvisno bo to v prvi vrsti od moralne in materijeln® podpore javnosti in jnarljivih odjemalcev, kakor tudi od vztrajnosti založbe, ki pa je v prvi vrsti odvisna od pravkar imenovanih faktorjev.
Dnevne vesti.
— Občinski odbor v Osilnici je od velikega župana dr. Balti ca razpuščen. Vzrok razpustitve je »upor« občinskih odbornikov. Za svobodomiselnost mladinov je razpust občinskega odbora karakterističen. Morda bi g. dr. V. K. priredil v kratkem predavanje o .»človeških pravicah, proklamiranih od francoske revolucije in mladinski politični praksi«. Snov bi bila hvaležna, čeprav na gotovi strani za predavanje ne bi bilo hvaležnosti.
— Priporočilo za uradniški kongres. —
Uredništvo »Našega glasu« je prevzel g. Ant. Adamič. Dosedanja urednica g. Alojzija Šte-bijeva je uredništvo odložila s prvim aprilom. Nobenega dvoma ni, da je uredniška sprememba posledica teroristične akcije mladinov, ker je »Naš glas« pod uredništvom Štebijeve odločno branil neodvisnost urad-ništva. Zato se je morala g. Štebijeva umakniti. Obžalujemo uradništvo, da v sedanjih razmerah ne more nasprotovati političnim teroristom. Ne razumemo pa, da nemladin-ske politične stranke ne branijo uradniške neodvisnosti z večjo odločnostjo. Protesti v časopisju ne zadostujejo, zlasti še, ko imajo politične stranke vse drugačna sredstva na razpolago. Upamo pa, da uradniški kongres mladinskega terorizma ne bo pozabil, temveč ga primerno kvitiral.
— Oficirskim vojnim vdovam bo izplačalo ministrstvo socialne politike za pravoslavno veliko noč po 1000 dinarjev podpore. Lepo je to, da se socialno ministrstvo briga za vojne vdove, ni pa lepo, da se briga samo za oficirske vdove in vrhu tega samo za srbi-janske. Tudi v prečanskih krajih so vojne vdove vse pomoči potrebne in ni lepo, da je socialno ministrstvo te vdove sedaj v veliki noči ravno tako prezrlo ko ob lanskem božiču. Je pa to, tudi nepravično, ker je ravno v prečanskih krajih invalidski davek največji. Kaj pravita k temu gg. narodna poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav, ki z navdušenjem podpirata sedanjo vlado, ki celo med vojnimi vdovami dela razliko med prečanskimi in srbijanskimi vdovami?
— Profesor Ladislav Mlakar v Ptuju je dobil na velikonočno soboto brzojavko, da je premeščen v Prokuplje pri Nišu. Ni treba posebej povdarjati, da ni prof. Mlakar za to premestitev niti prosil in niti si je želel, temveč da je bil premeščen iz političnih vzrokov, ker je pristaš SLS. Reakcionarni »Slovenski Narod« to premestitev seveda pozdravlja in si skuša pomagati s sofizmom, da je taka premestitev potrebna, ker kam da bomo dali višek našega uradništva, če nam bodo južni kraji države zaprti. Prav iskreno bi želeli, da bi bil na Mlakarjevem mestu dotični urednik »Slovenskega Naroda«, ki odobrava politično persekucijo uradnikov.
— Numerus clausus na učiteljiščih. Prosvetno ministrstvo silno skrbi nadprodukcija dijaštva. To nadprodukcijo hoče prosvetno , ministrstvo omejiti na sila enostaven način. ! Tako se namerava prepovedati sprejem gojenk v prvi letnik privatnih učiteljišč, dočim se na državnih uvede numerus clausus. Namero prosvetnega ministrstva moramo naj-odločnejše odkloniti. Numerus clausus je vseskozi reakcionarna odredba, ki nima drugega namena, kakor da zasigura bogatim slojem vso možnost naobrazbe, dočim jemlje revnim slojem možnost naobrazbe. Numerus clausus pa je dalje tudi protiven določbam ustave, ki izrecno povdarja, da gre vsem državljanom pravica do brezplačnega pouka. Namera prosvetnega ministrstva pa je končno tudi brezmiselna. Z njo ne bo niti naj-manje zmanjšana brezposelnost, temveč doseženo bo samo to, da bo kulturna stopnja padla. Je čisto jasno, da pride neprimerno lažje do kruha tisti, ki ima nekaj naobrazbe, kakor pa tisti, ki je brez nje. Nikakor ni res, da bi moral tisti, ki je dovršil učiteljišče biti edinole učitelj, temveč ga nasprotno njegova izobrazba usposablja tudi za druge službe. Ce pa je brez vsake naobrazbe, potem
je v resnici le za fizično delo in v slučaju brezposelnosti v njegovi stroki brez vsakega upanja, da si zasluži kruh. Zato proč z omejevanjem ljudske naobrazbe in proč z reakcionarno uvedbo numerusa claususa!
— Kralj v Sarajevu. Nj. Vel. kralj je prisostvoval predvčerajšnjim s celim spremstvom veliki paradi sarajevske garnizije, ki je izvrstno uspela. Po paradi se je odpeljal kralj v pirotehnični zavod. Tu si je ogledal vse stroje in naprave. Pri tem se je zelo pri-
-jazno razgovarjal tudi z delavci. Ogledal si je tudi spomenik kralja Petra Osvoboditelja, ki so ga delavci sami zgradili, nakar se je vrnil v Ilidže. Spotoma se je ustavil v selu Dobri, kjer si je ogledal tamkajšnjo šolo in starodavno cerkev, ki je bila leta 1914. ob izbruhu vojne demolirana. Daroval je za popravo te cerkve 50.000 Din.
— Upokojitve bivših avstroogrskili oficirjev. Temeljem zakonske odredbe o ureditvi položaja bivših avstroogrskili oficirjev, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, so upokojeni med drugimi: generalštabih podpolkovnik Rihard Škubec in konjeniški major Rudolf Polc ter večje število nižjih činov. Z istim ukazom je upokojenih tudi več bivših črnogorskih oficirjev.
— Iz poštne službe. Z zlato svetinjo za marljivo službovanje so bili odlikovani sledeči poštni uradniki v Celju: upravnik Anton Mirnik, Anton Boc, Karl Mlakar in Roza Korošec. Ivo Gams je pomaknjen iz 4. skupine
II. kategorije v 3. skupino. — Premeščeni sta od pošte Celje Marija Rabič v Mežico in Ana Kupec v Ljubno, pripravnik zvanične kategorije Ciril Polc pa k pošti v Ljubno pri Planini. Upokojen je Jernej Vovk, podčinovnik zvanične kategorije pri pošti Celje.
— Pariška dekorativna razstava. Posebno razsodišče v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu je prisodilo 3. nagrado za dekorativne načrte za pariško dekorativno razstavo dijaku tehnične srednje šole v Ljubljani Iku Marinšku. Prvi dve nagradi sta dobila dva Beograjčana.
— Zakon o avtorskem pravu. V prosvetnem ministrstvu je vzpostavljena posebna komisija v svrlio sestavitve načrta zakona o zaščiti avtorskega prava.
— Načrt invalidskega zakona. V ministrstvu socialne politike je sprejet načrt invalidskega zakona v definitivni redakciji. Z načrtom se bomo bavili še podrobneje. Za danes naj omenimo samo ugodnosti in podpore, ki jih predvideva elaborat. Po določilih čl. 8. »daje država« sledečo »zaščito in pomoč«.: IT Invalidom: 1. brezplačno lečenje,
2.	proteze in druga ortopedična pomožna sredstva, 3. strokovno naobrazbo, 4. olajšave za opremo delavnic, 5. posredovanje pri iskanju dela in služb, G. podpore in posojila za ustanovitev ali izboljšanje samostojnega pridobitnega položaja, 7. brezplačni prevoz,
8.	invalidnino, 9. pogrebne stroške, 10. dosmrtno preskrbo v invalidskih domovih v slučaju popolne nesposobnosti. II. Rodbinskim članom padlih, umrlih in izginulih vojaških oseb in umrlih invalidov: 1. proteze in drug aortopedična pomožna sredstva, 2. strokovno naobrazbo, 3. posredovanje pri iskanju dela in službe, 4. podpore in posojila za ustanovitev ali izboljšanje samostojnega pridobitnega položaja in 5. invalidnino.
III. Starišem, bratom in sestram: denarno podporo.
— Akcija zoper tuberkulozo in stanovanjsko vprašanje. Liga za pobijanje tuberkuloze in tuberkulozni dispanzer sta predložila ministru socialne politike predlog za pobijanje te strašne bolezni, ki se, posebno po mestih vedno bolj širi. Predlaga se namreč, da se sprejme v stanovanjski zakon določilo, glasom katerega naj ima vsaka rodbina, v kateri boleha kak član na tuberkulozi, pravico do ene sobe več, kakor bi ji pripadalo sicer po zakonu z ozirom na število njenih članov.
— Prvi tečaj ljudske higijenske šole pri-
redi državni higijenski zavod v Ljubljani od 22. aprila do 22. maja t. 1. Namen te šole je, razširiti in posplošiti zdravstveno kulturo med narodom. Tečaj obsega 28 učnih ur in je brezplačen. Predavali bodo zdravniki o splošni higijeni, higijeni žene in deteta, bakteriologiji, epidemiologiji, desinfekci-ji, o prvi pomoči, anatomiji in zdravstveni zakonodaji. Predavanja bodo pojasnjevale filmske, skioptične slike in razni preparati. Predavanja se bodo vršila trikrat tedensko po dve uri, in sicer vsak pondeljek od 7. do
9.	ure, sredo in petek od 6. do 8. ure zvečer v risalnici drž. višje realke v Ljubljani. V tečaj se lahko vpiše vsak državljan obeh spolov, ki je dovršil 18. leto. Udeleženci so stalni, ki zahajajo redno k vsem predavanjem in hospitanti, ki poslušajo le nekatera predavanja. Priglase sprejema predstojnih državnega higijenslcega zavoda, Zaloška cesta, splošna bolnica — vhod v mrtvašnico — od 9. do 12. in od 15. do 17. ure osebno ali pa pismeno. Na koncu tečaja dobe poslušalci na željo potrdilo o obisku šole.
— Sprejem slepih otrok v dom slepih v Zemunu. Uprava doma slepih v Zemunu sprejme takoj 30 slepih dečkov v starosti od 12—16 let, 10 slepih dečkov in deklic v starosti od 7—12 let, 10 malih slepih otrok od 4.—7. leta Prošnje je vložiti na ministrstvo za socialno politiko, odsek za zaščitu dece i mladeži, v Beogradu. Prošnji je priložiti rojstni list, zdravniško spričevalo, da je otrok sicer zdrav in sposoben za poduk v obrti, potrdilo občine o premoženjskih razmerah starišev in sorodnikov in potrdilo o plačanem davku.
— Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov. Izšel je ponovni odlok ministrstva za narodno zdravje, da morajo vse privatne in samoupravne bolnice, ki uživajo državno subvencijo, sprejemati brezplačno na zdravljenje državne uradnike. Odlok se je ponovno izdal radi tega, ker so nekatere samoupravne bolnice odklanjale brezplačno zdravljenje državnih uradnikov, češ, da take bolnice niso državne institucije.
— Za sokolski dom v Skoplju. Za zgradbo sokolskega doma v Skoplju je predvidena loterija z jako lepimi dobitki, od katerih so trije dar Nj. Vel. kralja. Srečke je izdelala državna tiskarna ter so bile poslane predvčerajšnjim v Skoplje. Da se proda čim več teh srečk, so dobile oblasti naročilo, da pospešujejo njihovo razširjenje med ljudstvom.
— Nov uspeh v vojni aviatiki. V francoski vojni aviatiki je dosežen nov uspeh. Gre namreč za aeroplane brez pilota, ki se jih dirigira s pomočjo brezžičnega brzojava. Dne 13. t. m. so delali s takim aeroplanom na nekem aerodromu poizkuse, ki so imeli popolen uspeh. Aeroplan se je dvigal pravilno v višino in vsi aparati, celo fotogra-fični in avtomatični so funkcionirali. Poizkusom je prisostvovalo mnogo oficirjev z vojnim ministrom na čelu. Aeroplan je letal v višini 200 metrov.
— Velik pevski koncert »Zveze slov. pevskih zborov« dne 3. maja t. 1. popoldne ob
3.	v Unionu. Nastopi posamezno 14 pevskih društev iz Slovenije in pojo vsi moški »bori skupno (800 pevcev). Vstopnice od pondeljka dalje v Matični knjigarni.
— Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane, da se vrši redni občni zbor SPD v petek, dne 17. t. m. v salonu restavracije »pri Levu«, Gosposvetska cesta ob 8. uri zvečer. Razven običajnega dnevnega reda se vrše volitve Osrednjega odbora. Istotako se opozarja, da se vrši predsestanek za določitev kandidatne liste 16. t. m. ob 8. uri zvečer istotam.
_— Nenadna smrt komandanta vražje divizije. Na velikonočno soboto je storil v Zagrebu v kavarni istega imena nenadno smrt bivši avstroogrski »feldmaršallajtnant« Mi-haljevič, znan izza vojne kot poveljnik »vražje divizije«. Mož je nameraval iti na kolodvor, da se odpelje za praznike v svoj rojstni kraj Oštarije. Podal je nekemu svojemu prijatelju, bivšemu avstroogrskemu generalu Laxu roko. V istem trenutku pa se je
zgrudil mrtev na tla. Poklicani zdravnik ni mogel storiti druzega, kakor da je ugotovil smrt: »Komandanta vražje divizije je zadela kap.« -
— Najstarejši človek na svetu. Te dni se je mudil v Beogradu Turek Zoro-aga Vitlis. Mož je najstarejši človek na svetu. Služil je že 1. 1801. v tedaj še turškem Beogradu. Preživljal se je vedno le z delom svojih rok. Dolga leta živi v Carigradu kot težak. Kljub napornemu delu nosi svoje orjaško telo še vedno vzravnano. Zobe ima kakor bisere, zrasli so mu v tretje. Ko se je zadnjič oženil, mu je bilo 101 leto. Ena izmed njegovih žen živi še danes in je stara 68 let. Najstarejši sin ima 85 let. Turek potuje sedaj v Italijo, kamor ga je povabilo italijansko zdravniško društvo v svrho proučavanja.
— Orožniški pripravnik zabodel civilista. V čeraj smo poročali o tem, da je zabodel v Zagrebu na velikonočno nedeljo orožniški pripravnik Mile Bobič gostilniškega uslužbenca Vukovskega, ki mu ni storil pravzaprav ničesar žalega, z vojaškim bodalom ter ga smrtnonevarno ranil. V dopolnilo in ilustracijo pripominjamo, da je to, kakor poročajo hrvatski listi, že tretji slučaj v naši državi, da je ubil pijan žandarm v kavarni civilista, da pa ni bil dosedaj še noben žan-darm radi tega kaznovan.
— Originalen način samomora. Na Trebe-viču nad Sarajevom je izvršil 16 letni mladenič originalen samomor. Izkopal si je v gozdu grob, poiskal in nanosil kamenja is skal, sezidal nad seboj obok, zamašil vse špranje z ilovico, zažgal v svojem grobu
j večjo količino oglja, ki jo je polil, da je bila
! stvar bolj sigurna, še poprej z oljem, nakar je storil v nastalem dimu prostovoljno smrt. Čez nekaj dni je ušel kmetu Danijelu HoBti-ču njegov osliček v gozd na Trebeviču. Slučajno je stopil osel na grob mladeniča; obok se je podrl, osel je -padel v jamo na ruševine, si zlomil nogo in obležal. Tam ga je našel gospodar in tako je prišla vsa stvar na dan.
— Davčni eksekutor v »Volksoperi« na Dunaju. Dne 13. t. m. se je pojavil nenadoma med popoldansko predstavo v dunajski »Volksoperi« pred blagajno davčni eksekutor, ki je imel iztirjati J3,000.000 aK. Član opere Tisch je stopil pred eksekutorja ter preprečil izvršbo. Skliceval se je na to, da personal strada ter se dnevni inkaso sproti razdeli na račun plač. Ko ga je opozoril eksekutor na to, da je njegovo početje kaz-njivo, je dejal: »Nič ne de, mi stradamo ter se damo raje zapreti.« Slučajno navzoči dr. Stiedry je posredoval in dosegel, da je eksekucija izostala. Pogajanja med muziki in direkcijo radi plače za poletne mesece trajajo dalje in upati je, da pride že tekom prihodnjih dni do sporazuma. Do zaključka pogajanj se bo igralo dalje.
— Zverinski oče. Pred dnevi je prišla h kriminalnemu referentu sarajevske policijske direkcije mlada muslimanka. Pripeljala je seboj za roko svojo 9 letno hčerko. Izpovedala je, da se je izpozabil nad otrokom njen oče, 27 letni Mehmedalija Šehič. Deklica je izpovedala, da se je pohotni oče Že večkrat na nedovoljen način ž njo igral, vselej ji je dal denarja in sladkorčkov ter ji pri tem zagrozil, da jo bo »zbil«, če o tem materi kaj zine. Policija je perverznega možakarja aretovala, toda on taji. Vendar so ga pridržali v zaporu ter ga bodo izročili v kratkem državnemu pravdništvu.
— Ženski Lundru v Velikem Bečkereku. Preiskava zoper Julijo Relič, o kateri smo nedavno poročali, da je zastrupila iz dobička-željnosti dva svoja zakonska moža in svojega pastorka, se nadaljuje ter je spravila na dan zanimive podrobnosti. Nikolaj Relič, njen drugi mož, ji je zapustil vse svoje premoženje. Zapuščino je obremenil samo z lega-tom 50.000 Din v prid svojega 18 letnega sina iz prvega zakona, ki bi se mu imel izplačati, kadar bi se poročil. Mladenič je bil ravno pred maturo, nekega lepega dne pa je nenadoma umrl. Ljudski glas je govoril, da zdravi dečko ni umrl naravne smrti ia
32
Edgar Rice Burroughs:
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Potem je pobral Tarzan Tiba in ko je otrok začutil človeške roke mesto zverskih šap in zob, je začuden pogledal. Ko pa je spoznal Tarzana, se je oddahnil in začel otroško ihteti, oklenil se je svojega rešitelja, kot bi bil vražji beli bog vse prej, kot pa najbolj strašna prikazen džungle.
Ko je prišel Tarzan ž njim k izhodu jame, ni bilo o hijenah ne duha, ne sluha. Tiba je peljal k bližnjemu studencu, kjer se je napil, zadel dečka na ramo ter pričel teči proti džungli. Hotel je kar najhitreje prekiniti moteči Momayin jok, kajti pravilno •j« ’ Presodil, da je tatvina baluja vzrok njenega jadikovanja.
*
Ne lezi mrtev na dnu reke, je pravil Bukawai. Kaj razume ta dečko o čaranju? Kdo si upa trditi, da Bukawaieva čarovnija ni dobra? Bukawai vidi Momayinega sina. Daleč od tu se nahaja v veliki nevarnosti. Požurite se torej z desetimi kozami, žico ...
Dalje ni govoril, kajti odzgoraj ga je nekaj prekinilo, prav iz vej, pod katerimi so čepeli. Ko je pet črncev pogledalo navzgor, so skoraj popadali od strahu, ker je veliki vražji beli bog gledal prav nanje. A predno so mogli ubežati, so zagledali še drug obraz, obraz malega Tiba, ki se je smejal in bil zelo srečen.
Potem pa je skočil Tarzan brez strahu z deč- j kom na rami med nje in postavil fanta pred njegovo ;
mater. Momaya, Ibeto in Mbonga so obstopili malčka in ga skušali hkrati izpraševati. Naenkrat se je Momaya divje zdrznila, kajti dečko je pripovedoval, kaj mu je vse Bukawai nadrobil in še hotela vreči na krvoločnega starca, a bil je izginil. Ni mu bilo treba čarati, pa je vedel, da mu bo Momayina soseščina nevarna, ko bo dečko povedal svojo povest; tekel je po džungli, kolikor so mu dovolile stare noge, v smeri svojega doma, kamor mu gotovo črnci ne bodo upali slediti.
Tudi Tarzan je na splošno presenečenje črncev izginil. Tedaj je Momay pogledala na Rabbo K ego. Vaški čarovnik je nekaj videl v njenih očeh, kar ni nič dobrega pomenilo in se je umaknil.
Toraj moj Tibo leži mrtev na dnu reke, kaj ne? je kričala ženska. In daleč od tod je sam in v veliki nevarnosti, kaj ne? Car!!! Momayin prezir v tej besedi bi bil v čast vsaki svetovni igralki. Puhel čar! je kričala. Momaya te bo naučila po svoje čarati, in pograbila je odlomljeno vejo in udrihnila Rabbo Kego po čepinji. Tuleč je mož pobegnil. Momaya pa ga je udrihala na celi poti skozi vrata in po vaški cesti, vojščaki, žene in otroci, ki so imeli srečo in gledali prizor, so se tatinsko smejali, kajti vsi so se bali Rabbe Kege — bati se pravi sovražiti.
Tako se je zgodilo, da je Tarzan svojim lenim sovražnikom v enem dnevu prištel še dva delavna, ki sta vse noči kovala naklepe proti vražjemu belemu bogu, ki jih je izročil prokletstvu zasmeha in prezira, a v njihove najbolj sovražne načrte sd je vedno mešal strah in groza, ki je nista mogla premagati.
Mladi lord Greystoke ni slutil, da sta kovala naklepe proti njemu, pa za to bi se ne bil niti zmenil četudi bi vedel. To noč je spal prav tako mimo, kol vsako drugo, čeprav ni imel strehe nad glavo iD varnih vrat. Spal je celo boljše, kot njegov imenitni sorodnik na Angleškem, ki se je pri dineju preobjedel rakov in pil preveč vina.
Bukawoiev konec.
Ko je bil Tarzan še deček, se je med drugim naučil tudi plesti vitke vrvi iz dolgih bilk džungel ske trave. Močne in trdne so bile vrvi Tarzana, ma lega tarmanganija. Tublat, njegov očem, bi vam bil to in še marsikaj druzega lahko pravil. Če bi ga bili podkupili s pestjo mastnih gosenic, bi se bil morda celo tako spozabil, da bi popisal kako sramoto, ki mu jih je bil Tarzan prav s to vrvjo tolikokrat napravil. A vsakokrat, če je mislil Tublat na vrv ali Tarzana, se je tako strašno razsrdil, da bi vi lahko kako neprijetnost doživeli, če bi ga poslušali iz bližine.
Kačja vrv se je tolikokrat nepričakovano ovila okoli Tublatovega vratu, tolikokrat so se drugi norčevali iz njega in tolikokrat, če se je najmanj nadejal, ga je spravil Tarzan iz ravnotežja, da se ni treba čuditi, če je bilo v njegovem besnem srcu prav malo ljubezni za belokožnega pastorka.
Doživel je celo trenotke, ko je Tublat nebogljeno visel na vrvi, ki ga je davila za vrat, mali Tarzan pa je skakal po bližnji veji, ga zmerjal in se mu pačil.
(Dalje prih.)
Mio se je začelo za stvar zanimati državno pravdništvo. Ekshumirali so njegovo truplo in kemična preiskava je dognala, da je bil dečko zastrupljen z arzenom. Nato so Reli-ievo aretirali. Kmalu so se spomnili, da je umrl tudi njen mož kar nenadoma. Ekshumirali so še njegovo truplo in tudi v tem truplu so ugotovili arzen. Nato so ekshumirali okostje njenega prvega moža, tudi glede tega so ugotovili, da je bil zastrupljen z arzenom. S tem pa se državno pravdništvo Se ni zadovoljilo; Odredilo je ekshumiranje pred leti umrlih dveh otrok obdolženke. Na splošno začudenje teh okostij ni bilo več t grobnici. Našli so v rodbinski grobnici mesto teh okostja dveh neznanih odrasl!h ljudi. Tudi ta okostja so poslali v kemično-analitični laboratorij v Beograd. Ko dobi sodišče rezultat analize, se sestavi obtožnica. Zadeva vzbuja v Velikem Bečkereku velikansko senzacijo.
— Ljubosumen stoleten starec. Delavec Hamid Rizman v čuidiču pri Visokem je bil eden izmed redkih ljudi, ki se lahko ponašajo s tem, da so se z 80 leti nanovo poročili. Tekojn 80 let njegovega življenja mu je pomrlo že več žen. Ostal je dolgo časa vdovec. Z 80 leti pa je sklenil zopet se poro-Jiti in poročil je 27 letno Fato. Skoro 20 let je živel Hamid s Fato srečno in zadovoljno. Toda po njegovem 100 rojstnem dnevu so začele njegove moči pojemati. Postajal je slabši in slabši, toda umreti ni mogel! — Njegovi sedaj 47 letni ženi je postala stvar preneumna. Naveličala se je sireči mu in neke mrzle zimske noči se je preselila k čednemu 27 letnemu fantu Edhemu Bogoviču. Bogovič ji je nudil vse, k?ar more nuditi 27 letni mladenič ljubezni željni 47 letni ženi. Seveda je bila Fata zelo, zelo srečna! Toda Hamid ni mogel pozabiti velike krivice, ki se mu je pripetila po njegovem mnenju. Nekega dne je krevsal na žandarmerijo ter prijavil zoper svojega mladega konkurenta ovadbo. Nato se je vrnil domov, živel še dva, tri dni ter — umrl! Pravijo, da sta ga umorila obup in ljubosumnost. Počilo mu je od žalosti srce. Sedaj se peča z zadevo okrožno sodišče v Sarajevu. Edhem Bogovič pa je postal legalni naslMiik Hamidov, zakaj takoj po njegovi smrti je zaljubljeno in ljubezni željno vdovico poročil.
— Preveč sc ga je »nabral«. Predvčerajšnjim zvečer je našel službujoči policijski stražnik na dvorišču Kamnarjeve gostilne na Zaloški cesti nezavestnega pijanca, ki je krvavel iz precej velike rane na desni strani glave. Ker je bil mož navidezno težko poškodovan, je opravil mož postave enkrat sa-
maritansko delo. Ni ga vlekel namreč v luknjo, marveč poklical je svojega kolego in spravila sta ga v bolnico. Ugotovilo se je, da je pijanček identičen s Tonetom Severjem, brezposelnim delavcem, brez stalnega bivališča. Mož je prišel, kakor pravijo, že hudo »trd« v omenjeno gostilno. Vinski duhovi so ga premagali in padel je vznak. Pri tem se je udaril in poškodoval na glavi ter obležal. »Usmiljeni« gostje so ga prinesli na dvorišče, kjer ga je našla sv. Hermandad.
— Dva nevarna Madžara se klatita baje po Sloveniji. To sta Kemiveša Geza, rojen leta 1879. v Nagykonji, po poklicu arhitekt in Kevago Stevan, pekovski pomočnik, rojen 1896. v Budimpešti. Obdolžena sta premišljenega umora in — vstaje. Zasledovana sta v policijskem dnevniku.
— Ura na dekliškem liceju že dalje časa »štrajka«. Želeti bi bilo, da se merodajni faktorji pobrigajo ter jo dajo popraviti.
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na ' Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gleda-; lišča v neposredni bližini Nunske cerkve).
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 15. aprila 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 63; Loterijska 2lA'% državna renla za vojno škodo bi. 161; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Mer-kantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 128; Prva hrv. štedionica, Zagreb den. 825, bi. 830; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 185, bi. 198; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 133; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 395, bi. 410; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 101, bi. 108; »Nihag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 51; »Stavbna družba* d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Produktna borza: Cerovi krlji, od 2 m dolžine, od 25 cm prem. naprej, fco nakl. postaja 8 vag. den. 18, bi. 18; bordonali 30/30, 10^ m ali 11 m dolž. fco meja den. 485; bukovo og-
lje, la, eksportno blago, fco meja 1 vag. den. 118, bi. 118; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja den. 25; pšenica Hard Winter 2, par. Ljubljana bi. 490; pšenica Rosafe, par Ljubljana bi. 480; otrobi pšenični, drobni juta vreče par. Ljubljana blago 195; koruza promptna par. Ljubljana blago 225; krompir rdečkast, fco štajerska postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. post. bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 110; bučne peške, nerešetane, rinfusa, fco hrv. post. bi. 560; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 310.
Zagrebška borza dne 15. aprila 1925.
Curih 11.925—12.025, Praga 182.50—185.50, Pariz 317.10—322.10. Newyork 61.34-62.39, London 295.10—298.10, Trst 252.70—255.70, Berlin 14.685—14.835, Dunaj 0.0864—0.0884. Valute: dolar 60.60—61.60.
Inozemske borze, i Curih, 15. aprila. Pred borza: Beograd 8.35 do 8.40, Pariz 26.475—26.525, Newyork 517.60 do 517.80, London 24.7625—24.77, Milan 21.17 i do 21.225, Praga 15.325—15.375. j — Trst, 15. aprila. Borza: Beograd 39.40 do 39.47, Newyork 24.40—24.44, London 116.85—116.95, Pariz 125.25-125.75, Curih j 472-473, Praga 72—72.50.
vedno na skladišču.
A. LAMPRET, Ljubljana
KREKOV TRG ŠT. 10. — TELEF. 247.
X Prodaja lesa se bo vršila dne 5. maja t. 1.-pri Sumski upravi v Srednjem pri Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom nn vpo-gled.
j X Prevoz 25 vagonov iz Bara v Zeleniko
I se bo oddal pri direkciji državnih železnic
v Sarajevu potom ofertalne licitacije dne 5. maja t. I. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
: Dve leti je stara in vendar ni bila rojena. Birokracija ne cvete nikjer tako lepo kakor v nasledstvenih državah stare Avstrije. Na Češkem se je pripetilo te dni sledeče: Neki arhitekt katoliškega veroizpo-vedanja je poročil v Pragi, torej na češkoslovaških tleh neko Židinjo. Zakonski par se je dogovoril, da naj ostanejo otroci iz tega zakona brez konfesije; to je po češkoslovaškem pravu mogoče. Zakonca sta se preselila na Dunaj. Tam se jima je rodila deklica, in tedaj so se pričele sitnosti. Otrok naj bi bil vpisan po volji roditeljev v rojstno matrikulo kot brez konfesije. Dunajski magistrat pa se je temu uprl, zakaj na Dunaju velja stari avstrijski zakon, ki ne pozna otrok brez konfesije. Za otroka je treba najti kako konfesijo, brez konfesije ni vpisa v matrikulo, ni uradnega potrdila o rojstvu. Roditelji so se upirali, sklicujoč se na češkoslovaško državljanstvo, ki jim daje pravico, da puste otroka brez konfesije. Dunajski magistral je vztrajal pri svojem sklepu. Roditelji so prijavili vsklic in medtem, ko čakajo akti nekje na rešenje, je postal otrok zdrav, čil in čvrst, star že dve leti. Te dni so hoteli roditelji peljati deklico v Prago, da jo vidita stari oče in stara mati. Za potovanje je bilo treba potnega lista, v potnem listu pa je moral biti otrok naveden. Za to na-j vedbo je zahtevalo' češkoslovaško poslaništvo > na Dunaju potrdilo o rojstvu otroka, rojstni < ali krstni list. Takega dokumenta pa ni bilo mogoče dobiti, »kajti dunajski magistrat se je vendar protivil vzeti rojstvo otroka na znanje. Končno je bilo poslaništvo vendar tako uvidevno, da se je zadovoljilo s potrdilom sanatorija, v katerem je bil otrok rojen ter je otroka v potnem listu navedlo.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Vladimir Svetek. Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani.
Jack London:
(60)
Burni doživljaji.
Koman z lužnega morfa.
Dočim je on posvečal vedno več časa plantažam, je oskrbovala Joana hišo in mnogo-brojne domače posle ter krepko vzdrževala red v hiši, poslužujoč se pri tem mornarske discipline in metode. Delovne razmere na Berande so se zboljšale. Martha je odpeljala petdeset črncev, katerih čas je potekel, in baš ti so bili najslabši ljudje na plantaži — ljudje, ki jih je bil najel Billy in ki so služili pet let ter preživeli one stare strahotne čase, ko so bili prvotne lastnike na Berande prepodili črnci. Novo najeti delavci, ki so bili ukročeni že pod novim vodstvom, so obetali mnogo več. Joana se je domenila s Shel-donoin, da jih bosta vladala s krepko roko, hkrati pa z dosledno pravičnostjo: na ta način sta upala, da jih odtegneta slabemu vplivu onih starih delavcev, ki so še ostali.
— Mislim, da bi bilo dobro, če bi danes popoldan odkazali četam delo blizu hiše — je izjavila nekega dne pri zajtrku. — Dala sem očistiti hišo, vi pa poskrbite, da očistijo barake. Zdi se mi, da precej kradejo ti ljudje.
— Misel je dobra — je pritrdil Sheldon. — Pogledali bomo njihove skrinje. Nedavno sem
pogrešil par srajc in tudi krtačka za zobe je izginila. —
— Meni pa sta izginili dve škatljici patron — je pristavila — da ne omenim robcev, brisač, prtov in najboljšega para copat. Ne gre mi v glavo, kaj bodo počeli z Vašo zobno krtačko. Kmalu nam pokradejo še kroglje od biljarda. —
— Ena je že izginila par tednov pred vašim prihodom — je dejal smeje. — Danes popoldan pregledamo njihove Skrinje. —
Popoldan sta imela polne roke dela. Hodila sta oborožena od barake do barake, v spremstvu paznikov in šestih črncev, ki so menjaje in po vrsti klicali imena posameznih tovarišev. Vsak črnec je prinesel ključ od svoje škrinje in na to je smel gledati, kako so iztresli njeno vsebino na tla.
Našli so ogromen in bogat plen. Med drugim par ducatov nožev za rezanje sladkornega trsa; to orožje ima "rezilo britve in je tako veliko in močno, da lahko z enim sunkom odreže človeško glavo. Dalje so odkrili brisačo, prtiče, srajce in copate, izgubljeno biljardno kroglo; vse pogrešane in pozabljene malenkosti, ki so izginile že pred mnogimi meseci, so prišle na dan. Najbolj pa ju je presenetila množina streljiva — naboji za Lee-Metfordsove puške, za Wincliesterovke, za Marlinovke, za revolverje kalibra 32 do
45, patrone za puške-ptičarice, Joanini škatlji z naboji, kalibra 38, dalje velike patrone za stare Sniderovke z Malaite, steklenice s črnim smodnikom, kosi dinamita, par čevljev, vžigalne vrvice in škatljice z vžigalicami za dinamit. Največ pa so našli v kolibi, kjer je bival Gogoomy in pet novincev iz Port Adamsa. V njihovih skrinjah ni bilo ničesar in ta okoliščina je vzbudila Sheldonovo sumnjo. Zato je velel razkopati ilovnata tla. Najpreje so izkopali dve \Vinchesterki, ki sta bili zaviti v rogoznice, dobro namazani' z oljem, brez rje in popolnoma novi. Sheldon jih ni poznal. Z Berande niso bile. Tudi štirideset steklenic črnega smodnika, ki so jih našli pod ogelnim stebrom hiše, ni bilo domačega izvora. Dalje se tudi ni mogel spomniti, da bi bil kdaj pogrešil osem škatljic z vžigalicami za dinamit. Veliki Coltor revolver, ki so ga tudi našli, je spoznal kotslast Hughie Drum-monda, Joana pa je ugotovila, da je bil drugi revolver, kaliber dvaintrideset, tvrdka Ivor in Johnson last Natapua, Iti je bil že prvi teden po prihodu na Berande javil to izgubo. — Ker nabojev ni bilo poleg, je zahteval Sheldon, da razkopljejo tla na vse strani in njihov trud je bil poplačilu s tem, da so našli petdeset funtov težko cinasto posodo od moke. S plamtečimi očmi je gledal Gogomy, ko je izkladal Sheldon iz posode sto zavojev
za obe Winchesterki in prav toliko zavojev najraznovrstnejših patron raznega izvora in ! kalibra.
j To nedovoljeno blago in ukradeno premo-! ženje so nagromadili v urejene kupčke na J zadnji strani verande v bungalowu. Nekaj i korakov pred stopnjicami so postavili okrog : štirideset krivcev in za njimi je stalo v vrstah ! par sto črncev s plantaže. Nad stopnjicamr i sta sedela Joana in Sheldon, na stopnjicah pa ■ so stali pazniki posameznih oddelkov. Pokli-
i cala sta krivce druzega za drugim ter jih izpraševala. Toda dognati nista mogla nič gotovega. Lagali so očito in vztrajno. In če sta jih zalotila pri eni laži, so jo pojasnjevali z . neštetimi drugimi. Neki črnec, je veselo pripovedoval, da je našel enajst kosov dinamita na obrežju. Črnec Kapua, pri katerem so našli Matnpuov revolver, je pojasnil, da ga je dobil od Lervumia. Ko sta pozvala Lervumia kot pričo, je dejal, da ga je dobil od Nonija. In Noni ga je prejel od Sulefatoia. Sulefatoi od Hoka, Hoka od Ngava in Ngava je zaključil krog z izjavo, da ga je dobil od Kapua. Kapua, ki mu je bila na ta način že drugič dokazana krivda, je prav pridno in podrobno pripovedoval, kako ga je dobil od Lervumia, ta je zopet našteval natančno vse potankosti, kf\ko ga je dobil od Nonija in od Nonija do leifata je šla povest zopet v krogu nazaj.
Sm
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 3'—, vsaka nadaljna beseda
SOpara.
Suhe mavrohe X-	ali	smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar smeren. Pouudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Instrukcije
Iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokoSalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Dopisovanja
i duhovito damo želi gospod. Ponudbe pod »Roman« na upravništvo »Narodnega Dnevnika«.
Vdovec srednjih let se želi seznaniti z
vdovo
ati pa mladenko radi ponovne ženitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« na upravo »Narodnega Dnevnika«.
Knjigovodja
perfekten bilancist z bankovno in trgovinsko naobrazbo, s poznanjem srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, agilen, vesten in marljiv, z najboljšimi referencami, želi orgovarjajočega vodilnega mesta v večjem podjetju ali trgovini. Cenj. ponudbe pod »1925« na upravo lista.
Službo išče
akademično naobražen 25leten gospod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo«.
Vnanja
z dvema mladima, veselima gospodičnama v svrho skupnih okoliških izletov iščeta dva mlajša, samostojna gospoda. Cenjene ponudbe, fe le mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na upravo lista pod »Kastor in Pollux«.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Najbolj«
Hvalni »troj I« sdlno ta
* Josip Petelinc-a
mamka
Oritzner in Adler
u rodbino, obrt la Industrijo
Ljubljana SSSKSE
taktMntH« bratpblM. VeCletna IMavnlca sa popravila ^
** T«Ufo»*H	Us	in»U
Oglejte si
tvrdke TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu tudi na obroke.
GAHAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3’—.	Razpošilja društvo:
VRTNARSKA. ŠOtA" v KRANJU.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič.
m
p Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. šl. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Stalaže
za specerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladiMu »Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta.
Iščem
10.000 Din ielim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din in obresti. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo«.