Davorin Zunkovi6. O naših liaravnih strelovodih. V obf:e sc eudimo, da je Araerikanec Benjamin Franklin leta 1750 strelovod iznašel; o tem, da je češki župnik Prokop Diviš v Primeticih na Moravskem že. strelovod nekaj let preje sestavil, se že manje govori; da so pa stari Egipčani, Indi in Hebrej- ci že tudi železne in bakrene strelovode imeli, pa skoro nikomur ni več znano, čeravno to potrju.ie.io različni stari viri. To so pa bili zgolj umetni strelovodi. 0 naravnih se pa sploli že dolgo voo ne govori, in se nioramo čuditi, kako je mogoče, da se je na te že skoro popolnoma pozabilo. V prejšnjih časih je imel sloven- ski kmet pri hiši, • pri parni, pri kozolcu tudi svoj strelovod. To pa ni bila kaka umetna rec, temveč posadil ,je tik oraenjenih.zgradb kako visoko rasteče ¦clrevo, pred vsem lipo, topol, smreko, jelko, mecesen ali lirast; bukve nikdar, ker^ v to drevo še od pamtiveka ni nikolj strela vdarila. Namerava sirela v kako tako poslopje vdariti, polem trešei v drevo, ker je znatno višje, kakor zgradba. V to svrho se je posadilo kar začetkom dvoje takih dreves. Je strela eno tako strelovodno drevo unieila, kar se je na Spoclnje Stajerskem baje tekoiTi)35 do 40 let priiično enkrat pripetilo. potem je prevzelo ostalo drevo to službo.iin na mesto uničene- ga strelovoda se je zopet novo drevesce zasadilo. Takim potom je bila strelovodna 1 varnost vedno zajamčena. Se v mojih mladih letili sem slišal veelcrat opazko, da je to in ono posestvo manj vredno, ker nirna proti streli priskrbljenih nikakih priprav. In kako je to danps? Danes nima kmet ni pnega ni drugega strelovoda.: k večjemu si; da svojo hišo , ali svoj kozolec zavarovati; da pa v kritičnem položaju nastalo skodo sanio deloma vrnjeno dobi. na to ne misli. in še manj, da strela lahko tudi njega ali njegove svojce pogubi. Svetujcmo toraj našiin kmetom,. naj.se pobrigajo povsod za naravne strelovodo, .posebiio pa se zato, ker so ti neprestano zanpsljjivi, umetni pa nikdar. Bati se je narareč vedno, da je umetna strelovodna priprava kje prekinjena, za kar nihče ne ve, in potem je še nevarnejša, ker sicer1 zračno eloktriko vleče na se, ali ni veft sposobna je od.vodi.ti v podzemeljske vodotirno plasti. Naj bi se predvsp.m naše učltel.istvo na doželi pobrigalo za to, da dobi vsak hram, vsaka klet, vsak kozolec svo.in strelovodna drevesa. Treba je samo raladine lega učiti; treba je opozoriti na iipsrečne slučaje, kojihje žalibog povsod dosti na razpolago, 3!i dobra re6 se bo že ukoreninila/Razun tega se mora ,še omeniti, kako ])ri.ietna'je pri hiši v letni vročini liladna lipina senca, katera tudi neznosno ogretje stanovanja prepreči. Kako lepo bi,pa sploh bilo, ako !)i stala ])ri vsaki slovenski hisi visoka lipa kot znak, da tu ]>rcbiva, oni rod, koji ljubi in fiasti najugled- nejše slovansko drevo! Razun lipe bi [>a ne priporočal \; naših krajili drngili dreves proti streli saditi, posebno pa topola ne, ker je to drevo jako nefiisto in goji vsako vrslo nirčes. Ker je pa lepih lipovih drevesc navadno težko dol)iti, bi bilo umestno. fto bl se ufiiteljstvo za to pobrigalo in si male lipne drevcsnice napravilo. Za naSe bolj vlažne kraje se posebno priporoča pestenjc velikoperesiiP lipe (tilia grandifolia), ker pri nas ta vrsta izborno odgaja. * , Na tak nafiin strnemo ob enem koristno. prijetno innarodno ugledno reč. Tn ko bomo enkrat zopet vsi pod svojo lipo složno sedeli, bomo s tem tudi svelu po!;aznli, da se ne.bo.jirno np strele izpod neba in sovrn;v-,i!.ov na /amlji So manj.