Poštarina plačano. Posamezna stev. Din v Štev. 26. V Ljubljani, dne 25. junija 1926._Leto IX. lil] U _ L n L j 1 LL ! \ L i M l L Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina za tnremstvo: četrtletna 7 50 Din, polletno IS Din, celoletso SI) Din; za Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoleta. 43 Din. — Račun poštne hranilnice, poflruiulcc t LJubljani, št. 10.711. Iz naše zunanje politike Na Bledu so se minuli teden posvetovali Češkoslovaški, rumunski in naš zunanji minister, kako bi Češkoslovaška, Rumunska in •Jugoslavija čim najboljše skupno zastopale svoje koristi. Četudi vsi državniki zatrjujejo, da so za mir in rožlja s sabljo samo italijanski Musso-lini, vendar bi bilo prvo napačno iz tega sklepati, da nismo sredi neprestanih velikih nevarnosti. Danes čuti vse ljudstvo neposredno na svoji koži, če nas pritiskajo zunanji sovražniki. Naši delavci ne smejo za kruhom, izseljevanje radi dela je ovirano, neugodne [carine, pritisk Italije na morje, vse to čutimo vsi. Ako krvoločni bolgarski odbori pred jočmi svoje vlade pošiljajo oborožene čete preko meje v naše južne kraje, da tam koljejo žene in deco ter iztrebljujejo cele vasi, čuti to ves narod, ne le ker ga boli, da so trpeli rojaki, ampak tudi, ker moramo tja pošiljati [vojsko in orožnike. Ako je vsa Albanija polna prožja iz laških fabrik, vemo, kaj to pomeni. In zopet trpi ves narod v odporu proti tem izavratnim pripravam. Zunanja politika torej ne sme zanimati samo ministre. Pred vojno so se Dunajčani norčevali iz srbskih seljakov, češ, da natanko zasledujejo, kaj delata sultan v Carigradu in cesar na Dunaju, brati pa ne znajo No, srbski kmetje so se v velikem delu že naučili brati in pisati, novi rod bo gotovo na tri četrtine pismen. Seljak, ki se je zavedal, 'da v zunanji politiki gre za njegovo kri, njegovo svobodo in imetje, je med vojno dobro Vedel, zakaj se vojskuje, zato v naši vojski ni bilo izdajic in beguncev, v avstrijski pa je nazadnje šlo vse narazen. Z Avstrijo se kljub koroški rani glede na gospodarski značaj njenega prebivalstva še dosti dobro razumemo in bi se še lahko bolje, ako bi Avstrija opustila raznarodovanje koroških Slovencev, toda Madžari nočejo pozabiti, da so vojno izgubili, in neprestano kuhajo jezo in še mnogo hujšega proti nam. O navideznem prijateljstvu Italije mi pač ni Moramo torej pošteno priznati, da biti dober in z uspehi ovenčan zunanji minister v Jugoslaviji vsaj še nekaj let ne bo baš ahka stvar. Saj vemo, da je baš vlada gospoda Davidoviča, v kateri so v veliki meri soodločevali naši klerikalci, 1.) podpisala opatijski protokol, radi katerega smo izgubili dragoceno ozemlje pri Planini, 2.) podpisala tudi konvencije (pogodbe) z Italijo, o katerili se sedaj razpravlja v Narodni skupščini. S tem pa ni rečeno, da branim zunanjo politiko g. Ninčiča. Nasprotno, njena tajiu-stvenost ni dobra in mislim, da bi šlo tudi brez mnogobrojnili ponižanj. Gotovo vsakdo odobrava, da vzdržujemo zvezo s Češkoslovaško in da je naša solidarnost s Francijo nerazrušljiva. Obdani od bloka sovražnikov, ki jih podpira, žal, tudi Anglija, bomo s temi svojimi prijatelji vred morali misliti, da si skupno pridobimo še novih prijateljev. Tudi se mi zdi, ako žc moramo podpisati kaj slabega, da je bolje že radi bodočnosti odkrito reči: To je res slabo, a smo to iz važnih razlogov morali sprejeti. Zamorca prati, ni treba. V dosedanjih odnošajev. do sosedov v zunanji politiki nismo močni. Izkazalo se je, da spokorjenjc Radičevo ni prineslo ne pare manj izdatkov za vojsko in nc stotinkc obrc--sti manj pri obračunu naših dolgov v' Ameriki. Pač pa je država oslabljena, ker separatisti z državno močjo preganjajo državi zveste može. G. Ninčič in njegovi nasledniki bodo morali ves čas imeti pred očmi, da je država z močno in dosledno nacionalno 11 o t r-a n j o politiko tudi v z u 11 a 11 j i politiki najmočnejša. Glej Italijo! Ko jc zagrešila najbolj nekulturna nasilja, se ji je poklonila Anglija, Američani pa so ji zaračunali majhne obresti za dolgove. Krepko dosledno nacionalno upravljanje države bo v doglednem času postavilo Jugoslavijo na tako stališče, da si bo marsikdo premislil, delati ji krivico. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Za resnico in poštenje Politične stranke se ne sodijo po lepih besedah, ampak predvsem po dejanjih in uspehih, ki jih dosegajo s svojo politiko v korist ljudstva. Ni dovolj, da ima stranka samo lep program, treba je tudi, da svoj program izvršuje. Ako ne vodijo politike stranke ljudje, ki so ne samo nesebični, ampak v resnici tudi sposobni za izvrševanje svoje važne naloge, potem uspehov nikjer ni in ljudstvo trpi škodo. Dolžnost pametnih, razsodnih ljudi, ki streme po znosnih javnih razmerah, je v takem primeru, da temeljito obračunajo s takimi političnimi voditelji in njihovimi strankami ter jim pri prihodnjih volitvah ne izkažejo več zaupanja, ako hočejo, da sg bodo razmere zboljšale. Slovenci imamo 20 klerikalnih poslancev, 4 radičevske in 2 samostojna demokrata Dvajset poslancev v političnem življenju že nekaj pomeni, ako so vsi možje na svojem mestu. Skoro izključeno je, da bi mogla kaka stranka pridobiti v Sloveniji več poslanskih mandatov. Opažamo pa, da od teh 20 klerikalnih poslancev slovensko ljudstvo nima nobene koristi. Nad sedem let že klerikalci obljubujejo ljudstvu, kaj bodo vse storili zanj, ako jim treba nisati Onnrnril hi m rad da tn ktor.n'rbo še nadalje izkazovalo SVOje zaupanje, doti eba pisati. Opozonl bi pa lad, da na istoun sJej pa vednQ ostalo yse pri o5yu5all. meji dan in noč brusi nože proti nam Bolgarska, ki se na tihem oborožtijc z namenom, ponoviti 0110, kar je storila leta 1915., to je skočiti Jugoslaviji z nožem za vrat, ko bi bila ta'drugod zapletena. V to svrho se tudi trudi končno pridobiti Arnavte za Italijo, obetajoč jim v primeru zmage precejšen del naših južnih krajev. S svojo nesposobnostjo klerikalni voditelji doslej še niso ničesar koristnega dosegli, na nobeno svoje delo ne morejo pokazati, da bi še nadalje lahko zahtevali od ljudstva, naj jim verjame. Klerikalni voditelji so ljudsko zaupanje zlorabili s praznimi obljubami in čc danes ljudstvo trpi, so odgovorni za to klerikalni poslanci, ki teh obljub niso znali v svoji nesposobnosti uresničiti. Klerikalnega obljubovanja so se ljudje že precej naveličali in mnogi pametni možje so že pokazali klerikalnim obljubkarjem hrbet. Ljudstvo spoznava z vsakim dnem, da klerikalna politika ne vodi k pametnemu cilju, kajti, česar klerikalni poslanci v sedmih letih niso dosegli, tudi v naslednjih sedmih ne bodo. ko jih smatra žc vsakdo pri državnem vozu za peto kolo. Sicer pa se jc naše ljudstvo že v dosedanjih sedmih letih dovolj na-čakalo, da bi se izpolnile klerikalne obljube. Voditelji klerikalne stranke spoznavajo, da ljudstvo čim dalje manj verjame v njihove prazne besede. Boje se že močno ljudske sodbe, ki jih bo zadela pri prihodnjih volitvah. Da bi prikrili svoje grehe in odvrnili pozornost ljudstva od svojih političnih neuspehov, besno napadajo druge politične stranke, zlasti samostojne demokrate, kakor da bi bila poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko kriva če je vseli 20 klerikalnih poslancev nesposobnih za vsako resno politično delo, V svoji gonji proti samostojnim demokratom se poslužujejo nainesramnejših laxi in ne strašijo se niti talzitieiranja pisem, kakor se je pokazalo zadnje čase. ko jc dr. Ku-lovec objavil v «Slovencu» neko potvorjeno pismo dr. Žerjava. . Klerikalci se ne bore proti pohticnnn nasprotnikom na ta način, da bi pokazali na lastno delo v prid slovenskega ljudstva, s čimer bi mogli najbolje utrditi omajano zaupanje svojih nekdanjih volilcev. anipaK z lažmi o vseli, ki ne trobijo v njihov klerikalni rog. ... Tako stranka, ki ima v političnem boju kot orožje laž in obrekovanje in ki nc mote živeti od lastnega dela, mora pri prvih volit* vah propasti. Laž in obrekovanje imata namreč kratke noge. Ni ga pametnega človeka, ki bi inoeel ■verjeti, da sta dr. Žerjav in dr. Pivko kriva vsega zla v naši državi, ker se mora vsakdo vprašati, kaj je vendar delalo ves čas dvajset klerikalnih poslancev, da niso preprečili tega zla? Klerikalna gonja proti dr. Žerjavu in doktorju Pivku izvira od tod, ker se klerikalci dobro zavedajo, da je ljudstvo začelo spoznavati, kako prav so imeli samostojni demokrati z obema svojima poslancema na čelu, ko so svarili naše ljudstvo, naj ne zaupajo 'klerikalnim voditeljem, ker ne more klerikalna politika ničesar dobrega prinesti. Na eni strani je v Sloveniji 20 klerikalnih poslancev, na drugi sta 2 samostojno-demo-kratska poslanca. Kolika razlika! In vendar se klerikalci tresejo pred tema dvema samostojnima demokratoma, ker dobro vedo, da zmagujeta resnica ter pravica in da se vrste SDS zaradi brezplodne klerikalne politike, ki je razočarala že tudi najbolj zabite ljudi, m nože z nepremagljivo silo. Popolnoma razumljivi so besni klerikalni napadi na dr. Žerjava._ Boje se ga in prav imajo, da se ga boje. Čim bolj bodo lagali o njem in ga obrekovali, tem bolj se ga lahko boje, ker se bodo na ta način čim prej odprle oči tudi najbolj zakrknjenim pristašem klerikalne stranke, kolika je nesposobnost njihovih voditeljev, ako se morejo v političnem boju posluževati samo še takega nemoralnega orožja. Čim bolj bodo lagali, tem prej bodo razkrinkani. SDS pa na njenem zmagovitem potu nihče ne bo ustavil, vsi lažniki in obrekovalci bodo ostali ob strani, ker bo ljudstvo obračunalo z njimi ter se združilo pod praporom edino nra-vih načel enakosti, bratstva, svobode, resnice in pravega dela za ljudske koristi, ki jim je bila SDS vedno zvesta. Sodba ljudstva bo obsodba klerikalnega laganja in obrekovanja. Politični pregled Od sobote do torka je v Beogradu vladalo politično zatišje zaradi pravoslavnih binkošt-nih praznikov. Posamezni politični prvaki so ta odmor porabili za shode in agitacijo na deželi. Najživahnejši je kakor običajno bil tudi tokrat voditelj SDS Svetozar Pribičevič, ki je tekom treh dni priredil celo vrsto shodov v Bosni, kjer je omajal nekatere najmočnejše radikal-ske trdnjave kakor Višegrad, Fočo in Roga-tico. S tem potovanjem po Bosni je Pribičevič od avgusta lanskega leta opravil že 99 zborovanj, kar znači pač višek agitacijske delov-nosti. Sleherni njegov shod je bil enodušna manifestacija jugoslovenske ideje in dokaz mogočnega naraščanja Samostojne demokratske stranke. V sredo se je v Beogradu zopet sestala Narodna skupščina in je politično življenje vnovič nekoliko oživelo. Važne so stvari, ki bi jih skupščina še morala rešiti, preden se poda na poletne počitnice. Med prvimi bi vsekakor moral biti zakon o izenačenju davkov, toda žal, vladna večina (radikali in radičevci) odlaga vse nujne in potrebne stvari in spravlja na dnevni red konvencije (pogodbe) z Italijo, ki bodo samo škodovale našim narodnim in gospodarskim interesom ter se proti njim že nekaj dni dviga val ogorčenja v vseh naših pokrajinah. Pa radikali in radičevci se presneto malo brigajo za razpoloženje ljudstva. Njim je glavna stvar, da svoj razmajani vladni voz tiščijo dalje. Zato pa tudi postaja ne-volja proti njim vedno bolj očitna in se tako v radikalski kakor tudi v radičevski stranki pojavljajo znaki naglega razkroja. * Radikali so si posebno hudo v laseh. Paši-čevi ožji pristaši so začeli ostro nastopati proti drugim skupinam v radikalski stranki, posebno pa proti dr. Ninčiču in še nekaterim ministrom. Kriza v radikalski stranki postajaj od dne do dne ostrejša. Pašič se najbrž že početkom julija povrne s počitnic, na kar je pričakovati • velike preobrate v. radikalski stranki. Ker so se radičevci tako ozko navezali na radikale, je z usodo radikalske stranke naravno vezana tudi njihova usoda. V strahu; pred novimi krizami je Stipa Radič v torek" nenadno prihitel z letovišča v Zagreb in se začel zopet mešati v politiko. V skrbeh je zaradi majanja vlade, v enaki meri pa tudi zaradi stalnega odpadanja pristašev, ki so do grla siti take «seljaške politike«, kakor jo vodijo radičevci. Narodna skupščina bo morda zasedala še teden dni, na kar sledijo parlamentarne počitnice, ki utegnejo že v prvih dneh roditi zanimive preokrete v političnem položaju. Na Bledu so, kakor smo že zadnjič pisali, zborovali od četrtka do sobote zunanji ministri držav Male antante (Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije). Podrobneje o tej konferenci in naši zunanji politiki govorimo v uvodniku, pristaviti pa imamo le, da je v sredo popoldne nenadno dospel v Beograd bolgarski zunanji minister Barov. Njegova posvetovanja z dr. Ninčičem in drugimi vladnimi možmi so naravno vzbudila senzacijo, ker doslej z Bolgarijo nismo bili v, nič kaj prijateljskih stikih, zdaj pa se navzlic nedavnim sporom obeta nekaj zbližanja. V Nemčiji so v nedeljo imeli zanimivo glasovanje. Prebivalstvo je sklepalo o tem, ali naj se bivšim nemškim knezom, med njimi tudi pobeglemu cesarju Viljemu II., izplačajo odškodnine za razlastitev njihovih imetij. Od! 40 milijonov glasovalnih upravičencev jih je 15 milijonov glasovalo proti vsaki odškodnini; in le pol milijona jih je glasovalo za kneze, dočim se ostali milijoni glasovanja niso ude- Anton Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Dalje.) XI. Češenjski graščak Fric je zasnoval tak satansko zlobni načrt proti To-niažku, da bi ga bil popolnoma uniči!, če bi ga ne rešil puščavnik Ferdinand. Od tistega časa, ko je bil med drugimi na veselici tudi češenjski graščak Fric v Zale-škem gradu, so se v srcu Fricovem razvne-nale čezdalje hujše strasti do zale Katinke. Dostikrat je presedel po cele ure v veliki sobani, pa koval najrazličnejše načrte, kako bi si osvojil srce njemu tako. v strasti priljubljene deklice. Pa če se je še tako trudil z raznovrstnimi mislimi, nikakor ni mogel priti do pravega. Koncem tedna pa mu je vendar prišlo nekaj takega v misli, da je od veselja plosknil z rokami. Sklonil se je skozi grajsko okno in se ozrl fia dvorišče; tam je oskrbnik Šimen baš nad-tiral grajske ljudi, ki so snažili dvorišče in ga posipali z drobnim peskom. «Šimen, pridi k menil« Oskrbnik je v naglici dal še nekaj navodil ljudem, nato pa odšel h gospodarju. Graščak nu je velel sesti, nato pa mu je govoril: «Ti, Šimen, če se ne motim, sem slišal jaz nekje o nekem dedcu Kurdežu.* Ali veš ti kaj * Bralci, ki ste brali mojo povest «Mošnikov stric», ste že tam zvedeli o Kurdežu; ta človek jc sleparii I.iudi s čarovnijami in nočenial razne podlosti. več o njem? Kje pa ima ta vražji dedec svojo luknjo?« «0, tega pa jaz dobro poznani. Svoj brlog ima v Škocijanski soseski, bom že našel njegovo bajto. Ali ga potrebujete še danes? Na večer ga bom najlaže dobil doma.« Graščak je bil zelo zadovoljen s Šimnovim odgovorom. Preden je odjezdil, sta z grašča-kom še izpila vrč vina na dober uspeh. Solnce se je nagibalo k zatonu, ko se je odpravil oskrbnik Šimen iskat Kurdeža. Med potjo je Šimen premišljeval: «Čemu neki potrebuje naš Fric tega Kurdeža?« Toliko mu je bilo znano o tem človeku, da se peča z vsemi mogočimi rečmi, največ s takimi, ki niso baš poštenega značaja. Čarovnik Kurdež, kakor so ga imenovali naši lahkoverni ljudje, je isti večer sedel pred svojo kočo, ko je k njemu prispel oskrbnik Šimen. Kurdež je bil gospodar male lesene koče; pri sebi je imel tudi svojo sestro Micono, ki mu je gospodinjila. Ta njegova sestra je bila v svojih mladih letih v službi pri raznih gospodih v Ljubljani. Domačini-vozniki, ki so jo poznali, so pogostoma v raznih gostilnah o njej pripovedovali: «Ta Micona ima lahko denar in se gosposko nosi, ker je dodobra oskubila marsikaterega ljubljanskega ,škrica'. Ko pa je prišla v leta, se kavalirji niso več brigali zanjo. Zato se je Micona s 45 leti poslovila od prijaznega ljubljanskega mesta in odšla k svojemu bratu gospodinjit. Obadva, brat in sestra, sta dobro živela. Brat je hodil okoli kmetov in z raznimi čarovnijami sleparii kmetske kakor tudi gosposke ljudi. Zlasti so se zatekali k nietnu zaljub- ljenci, katerim je pomagal gladiti pot na zvi« jačen ali sleparski način. V tistem času so se med gosposke ljudi v našem kraju šteli samo: graščaki. Tako je torej imel Kurdež za tiste; čase z zelo veljavnimi ljudmi poznanje. Pa tudi sestra Kurdežova je imela velik ugled med ljudmi; to pa zaradi tega, kar je posojala domačinom denar proti oderuškim obrestim. Ko je tako sedel Kurdež zunaj na tratini, je ugledal jezdeca Šimna, ki je jezdil proti njegovi koči. Šimen je povedal, po kaj ga pošilja njegov gospodar, in je ozdjezdil nazaj. Prav vroč poletni dan je bil, ko je Kurdež popoldne prispel v češenjski grad. Grajski hlapci z oskrbnikom Šimnoin so se baš pod košato lipo krepčali. Vedno šaljivi grajski hlapec Jok je rekel svojim tovarišem: «Fantje, ali ni ta čarovnik Kurdež podoben tistemu, ki je za našim Jezusom Kristusom žeblje nosil? Sam zlodej vedi, kaj bosta danes skuhala z našim gospodom?« Oskrbnik Šimen je ravno pil, ko je Jok to govoril. Ko je postavil nazaj vrč na kamenito mizo, jc izpregovoril. «Veš, Jok, po tega starega lisjaka sem šel jaz sinoči, kakor vsi veste. Naš gospod je prav brez uma, odkar je videl tisto zaleško gospodično. Dal je poklicati semkaj tega Kurdeža, da mu bo pomagal do nje.» «Ne vem, kako bo to šlo,« je odgovarjal Jok, «kakor sem zvedel, ima ta naša grajska gospodična že izbranega ženina.« «To pa rečem, da ie s samim vragom v zvezi ta Kurdež-» ležili. Ker pa je za uspeh glasovanja potrebna polovica glasov vseh vpisanih volilcev, to je 20 milijonov, je torej ljudsko glasovanje ostalo brezuspešno. Neudeležba ostalih volilnih upravičencev pač končno pomeni, da je v Nemčiji še precej kneževskega malilfovanja in če-ščenja. V Franciji so ves teden imeli krizo vlade, o kateri smo pisali že zadnjič. V sredo zvečer je končno prišlo do rešitve s tem, da je stari izkušeni politik Briand sestavil svojo deseto vlado, ki napram prejšnjim glede osebnosti ni mnogo izpremenjena, je pa seveda drugo vprašanje, kako dolgo se bo ta vlada obdržala na krmilu. BOROVNICA je znana zaradi romantičnega Pekla, ki privabi nedeljo za nedeljo številne izletnike. Posebno velik obisk se pričakuje dne 41. julija t. 1., ko bo slavilo Sokolskd društvo svojo petnajstletnico. POLJANKSA DOLINA. Tukajšnje Sokolsko društvo bo uprizorilo v nedeljo 27. t. m. ob štirih popoldne v svojem domu v Gorenji vasi Meškovo dramo , ki je prav dobro uspela. Toliko je bilo sporeda, da je bil konce šele v kasni polnočni uri, tako da je šlo skoro malo tesno s prosto zabavo, ki se je zaključila v prav dobrem razpoloženju. — Lansko leto smo dobili hodnik za pešce, ki vodi od postaje skoro do mesta. Mučna je bila pot ua kolodvor zlasti v blatnem času. Pred posojilnico se bo povečal trg s tem, da se dozidava škarpa ob vodi, kjer se bo zravnal svet. Tako se bo oživel tudi ta del pod kostanji. Želeti bi le bilo, da bi se prestavila nekatera gnojišča, katera so ob cesti, iu se okrenila proti Doblieki. HRASTNIK. <-Sloveuec» je prinesel pretekli teden zopet nekaj dopisov iz naše doline, ki so prav lažnivi. Poroča, da stavi okrajni zastop laški nasproti šoli škarpo, in se jezi, da ni tam zaposlil reducirancev. K tej laži naslednje: Delo je prevzel stavbenik g. Ročak, ki ima seveda svoje stalne delavce, zlasti zidarje, vendar so med vsemi delavci pri tem delu le trije njegovi, vsi drugi so pa reduciranci in zlasti stari upokojenci. Mi smo mnenja, da so taki -stari možje s 4 ali 5 dinarji mesečne pokojnine najpotrebnejši podpore, kajti ti ne morejo po svetu za kruhom, dočim je mlademu reducirancu še s* et o"dprt, če ga že res ne more zaposlovati TPD, kar seveda tudi mi iz srca želimo. Sicer bi pa bili reduciranci, ako bi se bili javili, gotovo k delu tudi sprejeti. Pripomnimo, da stavi Dolska električna zadruga nov daljnovod in da sta demokrata gg. Gnus iu Doliušek dosegla pri podjetniku, da bo zaposlil poleg svojih, tudi reduciranega monterja g. S. Vidite, klerikalci, takšni so demokrat-je, če jih ne gledate skozi lažnivi «rešpetlin», ampak z zdravimi, poštenimi očmi. Pa je pisal zopet «Slovenec>, da bo dobil g. Roš za šoli prodano njivo 1,600.000 Din. Bržčas ga je pa vendar nekdo opozoril, da je ta laž vsekakor predebela in da je čas sajenja buč minul; preklical je, češ, zmotili smo se, cene so mišljene v krona h. Pripomnimo, da je cSloveneo še v kronah lagal, tudi toliko kron ne bo dobil g. Roš, če se odkupi njegova njiva. Ena laž za drugo se dokazuje «krščaiiskim> dopisnikom ;Slovenca>. TR150VLJE. Te dni je umrla gdč. Berta Kajt-nova, hči paznika Trboveljske premogokopne družbe, v starosti 18 let. Pokojna je bila od mladih let pri sokolskem naraščaju, nato pa pri gojenkah trboveljskega Sokola. Zadnja tri leta se je učila v Ljubljani, kjer si je nakopala za-vratno bolezen sušico, ki jo je po osemmesečnem bolovanju pokopala. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo dopoldne, se je udeležilo korporativno z zastavo vse trboveljsko članstvo. Blag ji spomin! SV. ŠTEFAN PRI DOLU. V predzadnji številki «Domovine» smo čitali, da si želi blagajnik g. Bantan pomožnega blagajnika na občinske stroške. Davkoplačevalci, ki smo že itak preobremenjeni z raznimi davki, mu svetujemo, naj rajši odloži delo, če ga ne zmore, saj se bo med 25 občinskimi odborniki gotovo našel kateri, ki bo isto delo vodil brezplačno. Nikakor ne pristanemo na to, da bi se nam nalagala nova bremena. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH, Ker se raznašajo razne govorice glede stroškov za napravo sejmišča v znesku preko 6000 Din, kar bi bilo vsekako pretirano, se priporoča Go- «Res je to, Šimen, da Kurdež nima ene pravične dlake na sebi.» Zgovorni Jok in Širnen bi bila še dalje govorila o Kurdežu, pa se je oglasil graščak iz okna: «Hej, fantje, na delo, na delo, danes ni nedelja 1» Hlapci z oskrbnikom vred so se hitro porazgubili iz prijetne hladne sence vsak na svojo stran. Šele proti večeru je odhajal Kurdež iz grada. Grajski hlapec Jok, ki je na dvorišču baš napajal živino, je sam s seboj govoril: «Sam zlodej vedi, kaj neki sta sklenila ta dva, naš graščak, pa ta Kurdež.» Dostikrat na večer je jezdil Rihtarjev Tomažek z lepim vrancem tia svoj dom k svojim domačim. Brezskrbni in vedno veseli Tomažek se niti najmanj ni nadejal, da bi ga na teli pohodil kdo zasledoval. Niti sanjalo se mu ni, v kako zlobno past ga misli vloviti zlobni Kurdež. Ko je jezdil Tomažek neko jasno mesečno noč nazaj proti gradu, je v gozdu pred selom .Vidmom zaslišal obupne ženske klice na po-maganje. Pogumni Tomažek je kot blisk skočil raz konja in ga pustil samega na poti, sam pa je hitel proti kraju, odkoder so prihajali glasovi. Ob svetli mesečini je videl Tomažek žensko srednjih let vso razmršenih las, ki je sedela na tleh. Naš jezdec na prvi hip ni spoznal, da je to slaboglasna Knrdežova sestra Micona. Ko je ta vražja ženska videla Tomažka v svoji bližini, je v največje jezdečevo začudenje začela vpiti: «Ljubi moj brat in milostljivi gospod graščak češenjski, pomagaj ta mi, po-magajta mi! Ta nesramnik me hoče... me hoče...» Jezdec se je čudil obnašanju ženske; imel jo je za blazno. Toda njegovo začudenje je trajalo komaj nekaj minut in stvar se je zasukala v čisto drugo smer. Kakor bi od daleč pritekla, tako sta se delala upehana češenjski graščak Fric in Kurdež, ko sta se pojavila pred Tomažkom. Oba hkrati sta začela kričati nad njim: «Aha, ptiček, ti si! Te že poznava! Fej, sram te bodi, ker ne pustiš že priletnih žensk na miru! In tak nesramnik misli, da bo postal grajski zet. To bo zvedel še nocoj zaleški graščak in vsi na gradu.» «Ti, Micona,» je izpregovoril medtem Kurdež, «boš šla pa z nama za pričo, da se ta nesramnik ne bo mogel lagati!» V tako zamotanem položaju pa še ni bil Tomažek. Kakor bi se pod njim majala in odmikala zemlja. V glavi se mu je začelo kar vrteti. Spoznal je jasno, v kako santansko past se je ujel. Zmagoslavno kakor sam peklenski poglavar je spregovoril češenjski Fric. «Le odjezdi, grajski zet, proti gradu, pa sporoči, da tudi mi pridemo za teboj!» Tomažek je mislil baš nekaj odgovoriti, ko se je pojavil v največje začudenje vseh puščavnik Ferdinand. «Lopovi grdi, nesramni, izginite mi takoj z mesta! Zapomnite si dobro, da je božja moč večja od peklenske! Z vama, Kurdež in Fric, bom že še obračunal. Tako bom vaju razkrinkal med ljudmi, da se vaju bo že od daleč izogibal vsak pošten človek. Posebno pa ti, Fric, zastarani grešnik, začni drugo življenje!» Frica, Kurdeža in Micono so te besede zelo poparile. Niso se pač nadejali tako nepričakovanega prihoda puščavnika Ferdinanda. Ne da bi skušali kak napad, so se vsi trije hitro izgubili v temen gozd. «Prosim vas, oče Ferdinand, pojdite nocoj z menoj na grad, kajti pred češenjskim gra-ščakom in Kurdežom ne boste varni svojega življenja.» «Sinko moj, tega se ne bojim, toda s teboj grem zaradi tvojega poštenega imena!» Tomažek je ujel konja in ga vodil za povodec. V lepi jasni noči sta stopala polagoma proti gradu. Ko sta šla po strmem bobovniškem klancu, sta naletela na Lukeža-Pukeža, ki je sedel na kupu hlodov, brenkal na citre in pel: Ta stara je godva na kitaro, ta mvada pa na klavir. Se jima je kuharca smejava kja kuhova krompir. Znanci so si veselo stisnili roke. V kratkem razgovoru je Lukež zvedel za Tomažkov dogodek. «Vesta, prijatelja, že jutri bodo ljudje daleč okoli zvedeli, kak čarovnik je ta Kurdež. Tako zna čarati vsak lopov in rokovnjač!* tDalje prih.) mirnejših, ne poznamo politične mržnje in jeze. Seveda «miroljubnb klerikalni dopisnik je začel s sejan je.11 razdora in jeze. Napadel je vse naročnike «Domovine>. Priporočamo mu, da nelia s tem škodljivim delom in hujskanjem ter poroča le stvarne reči, kar nas bo zanimalo. Fara-nom najtopleje priporočam «Domovino», ki je za nas poučna, piše le resnico in se izogiba nestvarnega napadanja in hujskanja. — Šentviean. PODČETRTEK. Dne 13. t. m. je priredilo prosvetno društvo cSotla» igri ^Zarjaveli ženina in «Damoklejev meč». Obisk je bil zelo obilen. Pred igro in po njej je nastopil mešani pevski zbor. V prvi vrsti gre polivala režiserju naduči-telju g. Lovrecu, ki se je res potrudil, da so igralci dosegli svoj cilj. Istolako je izreči zahvalo predsedniku g. Brlisku ter g. Gobcu. Videl sem že mnogo iger tudi drugod, toda nikjer nisem bil tako zadovoljen kakor baš tukaj. Marsikje sem opazil nekako površnost v igranju, česar pa tukaj ne morem reči. Takoj sem spoznal, da je režija v dobrih rokah. Pri igri «Zarjaveli ženin» je Milka najbolje doigrala svojo vlogo; tudi njena mama je bila dobra. Kar se pa tiče moških vlog, sta najbolje odrezala Jereb in Lojze, pa tudi Amrožu je dobro šlo. Jurij je precej ugajal. «Damoklejev meč> je zbudil mnogo smeha; nasmejali smo se prav od srca. Sarafina je zelo dobro igrala; le tu in tam se je opazila malenkostna raziresenost. Njena mamica je igrala izvrstno. Zelo dobro je rešil svojo vlogo g. mojster; njemu se je vse smejalo. Ivan Peresuik je imel malo vlogo, toda rešil jo je častno po mojem okusu. Izreči pa moram tudi Gregcu polivalo in zahvalo za njegov humor, ki je povzročil mnogo smeha. S tem je vloga dosegla svoj cilj. — Gledalec. FRANKOVCI - LOPERČICE PRI ORMOŽU. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo praznovalo 27. t. m. na dan proslave humskega pa-trona Janeza Krstnika svojo loletnico in bo na ta dan priredilo veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom pri g. Jakobu Verbovčaku v Pušin-cih. Na prireditvi bo svirala godba. V raznih šotorih bodo čvrste devojke nudile okrepčila. Če ne bo vreme nagajalo, bo proslava gotovo lepa in zabavna. Prijazno vabljeni. rn. SV. B0LFENK PRI SREDIŠČU. V nedeljo 27. t. m. se bo vršila na vrtu g. M. Haložana v Vodroncih proslava 251etnice bralnega društva «Lipa» z vrtno veselico in ljudsko tombolo s številnimi krasnimi dobitki. Srečke po 3 Din. Sodeluje središka sokolska godba. Torej v ne- deljo pridite vsi, stari in mladi, v Vodrance. Za okusna jedila in dobra vina preskrbljeno. V primeru slabega .vremena bo prireditev 29. t. m. na sv. Petra in Pavla. Na veselo svidenje! SV. BARBARA V HALOZAH. Drugod v Sloveniji še vera n? peša tako, kakor menda pri nas, kajti drugod se še ponašajo s starinskimi' cerkvicami, dočim 30 pri nas porušili najstarejšo cerkvico ,v Halozah, polno nad 500 let starih* krasnih fresk. Iz tega kamenja se bo na istem prostoru, kjer so se zbirali naši pradedje k molitvi, zidal — Orlovski Dom, a z ostanki ruševin se bo baje tlakovala cesta, "ki vodi od župnišča do farne cerkve. BUČE. Od zanesljivih ljudi sem čul, da me gotove osebe po Pristavi in pri Sv. Emi nesramno obrekujejo in celo govorijo, da ni dopis <; Radovedni smo, kaj se vidi našemu g. župniku v. Zibiki nepotrebno, da bi bilo treba odpraviti. Verjamemo, da mu marsikaj ni po godu, pa za sedaj naj še potrpi, ko bodo pa na svetu samo Orli, potem bo lahko delal, kar bo hotel. Na shodu je govoril g. dr. Ogrizek, ki se je ob pri- spodarskemu klubu odbornikov občine Sv. Krištof, da zadevo preišče in ugotovi, kaj je na stvari resnice. Ako se govorice izkažejo za istinite, naj stori potrebne korake, da se slične zadeve v škodo občine enkrat za vselej odpravijo. REČICA PRI LAŠKEM. Občani so s cestnim odborom občine Sv. Krištof skrajno nezadovoljni. Občinski odbor je svoječasno sklenil, da se oddajo dela na javni dražbi, kar se ne izvršuje. V interesu občine je treba napraviti red. SV. LENART NAD LAŠKEM. Naša knjižnica počasi napreduje. Žal, da g. nadučitelj Petje, ki bi bil prvi poklican, da nas vodi do izobrazbe, ne sodeluje. Ker napadi g. župnika s prižnice na našo knjižnico že presedajo, smo se strnili vsi naprednjaki ne glede na politično prepričanje in storili bomo vse potrebno, da bo knjižnica prav lepo uspevala kakor v drugih krajih našega okraja. SV. MIKLAVŽ PRI LAŠKEM. «Domovina» se v našem kraju prav lepo širi. Nasprotniki se poslužujejo najnesramnejših sredstev proti širjenju našega lista. Dogode se celo primeri, da se list ne dostavi naročniku, temveč se napiše nanj pripomba f.Ne sprejmemo iu se pošlje nazaj. Takih sredstev se poslužujejo nekateri agitatorji SLS. Roka pravice jih bo v doglednem času zasačila. ŠT. VID PRI GROBELNEM. Iz raznih krajev prinaša «Domo.vina> stvarne dopise in opozorila. Tudi pri nas se je število zavednih kmetov pomnožilo. Dokaj lepo število «Domovine» pride redno v našo vas. Po vrsti zapuščajo klerikalno stranko, vedo?, da klerikalni poslanci, dvajset po številu, pomagajo ubogemu kmetu in obrtniku le z vednimi obljubami, a s svojim početjem iu slabo politiko povišujejo davke. Da se njih \rste manjšajo, gospodje klerikalci dobro vedo. Zaradi tega so povabili poslanca Žebota, da bi ljudstvo zopet pridobili in ga uverili, da le oni delajo in se potegujejo za kmeta, kar pa seveda ni res in sami to dobro vedo. Shod, ki se je vršil pred cerkvijo, je vodil tukajšnji župan. Zbralo se je nekaj njihovih pristašev, a večino so tvorili radovedneži, da slišijo glas našega vztrajnega Žebota. Ta drugega ni vedel povedali kakor napake dr. Pivka in dr. Žerjava. Najbrže je mislil na sebe, a pridjal je drugo ime. — Večina naših faranov je že sita komaudiranja nekega tukajšnjega občana. Do sedaj smo mislili, da omenjeni gospod res kaj doseže iu obljube izpolni, a kakor smo se prepričali, mu večkrat spodrsne. Nekateri se ga zelo boje in le zavoljo tega trobijo v njegov rog. Naša vas je ena naj- Ivan Albreht: Za sina Povest. (Dalje.) Medtem ko so ljudje ugibali, kaj in kako je s starim Podlipcem, se je Andreju posrečilo obuditi onesveščeno Julko, ki je strme gledala in mogla razumeti, kaj se je zgodilo. Šele zadovoljni obraz malega Tončka, ki je venomer ponavljal: «Mama, mama, oče so vstali!»'.jo je opogumil toliko, da je vprašala: «Za božjo voljo, kje pa sem?» , Stari Podlipec se je zadovoljno nasmehnil : «Nič se rie boj, Julka, med poštenimi ljudmi si!» Ko je čula glas tasta, o katerem je menila, da že zdavnaj hodi po nebeških poljanah, jo je streslo. «Povejte mi no vendar, oče, kakšni čudeži se gode pri nas?» Ležala je na postelji, še vsa omotena in zbegana. Njen sinček se je plazil ob stranici in veselo ploskal z rokami. Oče in sin sta sedela ža mizo. Medtem pa, ko se je ž, obraza starega Podlipca odražalo ono čudovito blazenstvo človeka, ki je po mnogih mukah in po težkem trpljenju spet enkrat resnično srečen, je bil Andrejev obraz prava slika tistega strašnega gorja, ki človeka tare, kadar ga v dnu duše tare zavest lastne krivde. Dast je bil očetovega nepojmljivega obujenja vesel, ga je le plašila misel, kaj poreče oče, ko se je tako odurno vedel napram njemu. Stari Podlipec je menda uganil misli svojega sina. «Kako je vse to čudno,» je začel. «Takrat, ko smo se sporekli —» «Ah, no —» ga je z mučnim izrazom prekinil Andrej. «Saj ne očitam,» ga je potolažil stari Podlipec, «takrat me je prijelo, pa sem naenkrat omahnil, vendar nisem izgubil zavesti. Vse sem vedel, slišal in razumel, pomagati si pa nisem mogel nič. Poslušal sem ljudi, kaj so vse govorili o meni! Joj, koliko so mi našteli dobrih lastnosti. Kar sam sebe sem bil vesel, ko sem poslušal. No, vmes je bilo seve slišati tudi marsikaj, zlasti kadar ni bilo nobenega domačega v hiši. Tedaj so jeli šušljati — vse sem jih požnal po glasu in jim že vsem povrnem njihovo skrb za našo družino, povrnem na tak način, da me pri moji resnični smrti, kadar pride, prav gotovo ne bodo več hvalili, pa tudi ne zabavljali zoper mene, še manj pa zoper vas, ki ostanete za menoj.» «Oče, nikar se ne jezite,» je z nežno skrbjo zaprosila Julka. «komai se zavem veselja zbog vašega prebujenja, pa me že muči strah in skrb, da se vam spet zgodi kaj sličnega ali pa še kaj hujšega —» «0 ne,» je branil vnuk, «zdaj bom jaz pazil na očeta, potem smo pa lahko vsi brez skrbi —» Vsi so se zasmejali Tončkovim besedam. Celo Andreju se je tako zjasnil obraz, da sta bila tega vesela Julka in stari Podlipec. «No, ta je moška,» je pritrdil zadnji in vzel vnuka na kolena. «Naj torej povem, kako se mi je godilo dalje! ... Ko tako poslušam govorjenje kropilcev in Julkin in tvoj jok, pa zlasti povpraševanje tega mojega dragega vnučka, ki me je venomer hodil klicat in tipat, sem se šele čisto jasno zavedel, kaj me čaka. Vse sem vedel: zdaj, zdaj napoči čas,-ko pridejo sosedje, me polože v krsto, jo za-bijejo ter me odneso. Strašna, nepopisna groza me je obhajala ob tej misli. Živ, zdrav —* £a me poneso in me zagrebejo v zemljo, jaz pa niti z enim udom ne morem ganiti in ne pokazati, da nisem mrlič. Na vso moč sem se trudil, da bi odprl oči. Nazadnje se mi je posrečilo, toda samo toliko, kolikor jih imajo mrliči prav pogosto odprte na mrtvaškem odru. Da bi bil pa premaknil oko samo, se mi nikakor ni hotelo posrečiti. — Naposled sem se bil že čisto vdal v božjo voljo. Tolažila me je misel, da moram morda umreti kot spravna žrtev za blagor svojega rodu .., liki občinskih volitev v Celju vezal z Nemci. Pre-mleval je stare stvari, katere danes ne vlečejo yeč. Posebno je napadal Orjuno. Iz njegovega govora so se ljudje naravnost norčevali. Mnogim je njegov govor tako presedal, da so raje odšli domov. Največjo zahvalo kot prireditelj shoda je žel g. Jože Založnik. Hvala Bogu, da imamo še 'dokaj razsodne mladine, ki se ne da premamiti od sladkih besed, ker ve, da za pravo izobrazbo je treba še kaj več. SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče umrlemu nadučitelju Ivanu Strelcu pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah opozarja cenjene čitatelje, da je omenjeni odbor v binkoštni številki objavil, da se bo vršila tozadevna ljudska slavnost 28. in 29. t. m. Slavnost se bo vršila po naslednjem redu: 1.) Dne 28. t. m. zvečer mirozov, umetni ogenj, nato pa slavnostni banket. 2.) Dne 29. t. m. ob pol desetih slovesna služba božja in nato odkritje ter blagoslovitev spominske plošče na tukajšnji šoli. 3.) Slavnostni govor. 4.) Popoldne ob pol treh Finžgarjeva ljudska igra v treh dejanjih «Veriga» (na novem šolskem odru). 5.) Po sporedu prosta zabava s srečo-lovom, šaljivo pošto, boj s konfeti, amerikanskim zaporom itd. v gostilniških prostorih g. Rola. Oba dneva svira znano godbeno društvo <:Mura». Dirigira g. Janko Cirič iz Gornje Radgone. Tujci, ki reflektirajo na vožnjo z avtom, naj se pravočasno javijo potom dopisnice na naslov: Zvonko Predan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. LOKA VEG PRI GRAČNICI. Kakor v drugih sosednjih krajih se je pričela buditi napredna misel SDS tudi pri nas. Precejšnje število nas je naročnikov na cDomovino», katero nestrpno pričakujemo vsak teden, ker prinaša mnogo stvarnega gradiva, da smo pravilno informirani, kaj se godi okrog nas. Za ^Slovenskega Gospodarja* se ne zmeni skoro nihče, ker mora biti vsakdo, ki ima malo možgan v glavi, prepričan, da prinaša same obljube že celili osem let, ne stori pa njegova SLS v prid ljudstva ničesar, čeprav ima 20 poslancev za težke dijete v Beogradu. Toda ti poslanci niso samo ničesar dobrega storili za slovensko ljudstvo, temveč še škodovali so mu s svojo nespretno politiko, ki je zakrivila povečanje davkov. Na isti način gospodarijo naši odborniki SLS v občini Loka. Davke in občinske do-klade plačujemo ogromne, ceste si pa moramo .vzdrževati sami, sicer bi bil vozovni promet nemogoč. S klerikalno stranko moramo čimprej obračunati, kar bo naša in naših potomcev rešitev. Le to sem prosil Boga, naj mi ugasne življenja luč preje, predno me zabijejo v krsto.» «U, oče, nikar no, mene kar mraz poliva, ko vas slišim. Le kako je bilo to mogoče!?» je vzkliknila Julka in se dvignila na postelji. «Tudi jaz ne vem, kako to pride,» je pripomnil oče Podlipec. «Sicer sem že slišal o podobnih dogodkih," vendar nisem mogel prav verjeti. Šele zdaj, ko sem izkusil sam, verujem, privoščil pa niti svojemu najhujšemu sovražniku ne bi kaj takega ...» * Slučaji navidezne smrti niso ravno preveč redki. V prejšnjih časih se je cclo dogajalo, da so take «mrliče» pokopavali. Nesrečnež, ki se je v grobu prebudil, se je seve zaradi pomanjkanja zraka zadušil. Ako se jc tudi prebudil tako naglo, da so še pogrcbci bili na pokopališču, ter jel rjuti, je bilo to brez uspeha, ker je navzočim strah in praznoverje jemalo razsodnost, da niso znali in mogli pravočasno pomagati. — Dokaz, da so cesto pokopali navidezno mrtvega kot resničnega mrliča, nudijo večkrat prekopi starih grob, kjer se dobe okostja, ki leže — na zobeh mesto na hrbtu. Zato so se ponekod ohranili izza nekdaj še prav zanimivi običaji. Tako n. pr. v nekem kraju na [Češkem (blizu nemške meje) mrliča, preden ga pokopljejo, posade, ga kličejo in tresejo ter ga naposled vržejo čez kak zid (škarpo). Šele potem, ako se ne ©Klasi, ga pokopljejo. (Dalje nri.) cDomovina* mora v vsako hišo, da bo odpirala oči nepoučenim ljudem. BELTINCI. Po prevratu je zasijalo solnce svobode tudi v naše kraje, ko je prekoračila Muro vojska kralja Matjaža in raztrgala stoletne verige. Oddahnili smo se, ker smo vedeli, da smo bratje. Vedeli smo, da bodo naši bratje znali tudi ceniti naše kraje in primerno podpirali razvoj ter napredek našega kraja. Mnogo smo pridobili in napredovali. Pridobili smo, da omenjam samo najvažnejše, železnico, ki silno pospešuje gospodarski razvoj Prekmurja. Toda ob napravi te koristne in neobhodno potrebne železnice se je mnogo zakrivilo. Prvotno nameravano gradnjo železnice, da bi postaja Beltinci bila res v Beltincih in ne v dva kilometra oddaljenih Bratoncih, so brez dvoma preprečili ljudje, ki nimajo zmisla za napredek in razvoj naših domačih krajev. To so nekateri domačini, ki bi sicer radi videli blagostanje svojih krajev, a delajo in govorijo proti vsakemu koristnemu početju. Tako je tudi z elektriko v Beltincih, kjer pretežna večina prebivalstva željno pričakuje elektriko. Samo nekateri, in to nahujskani od nerazsodnih ljudi, se protivijo. Seveda tega nasprotovanja ne morejo zmiselno utemeljiti. Gospodarske koristi bi pač lahko narekovale tem nasprotnikom, da nam je elektrika potrebna. Saj je znano, da so Beltinci kulturno in narodno najbolj prebujeni in z večjimi mestnimi hišami napravijo vtis trga ali malega mesta. Gospodom nasprotnikom elektrike priporočamo ob tej priliki samo toliko: Manj govorite ter več mislite in če govorite, prej premislite! IVANJKOVCI. Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo 27. t. m. veliko ljudsko tombolo. Glavni dobitki: plemensko tele, sod vina, vreča moke. Tudi ostali dobitki so lepi. Po tomboli prosta zabava s plesom. Začetek ob 4. uri. Pred tombolo bodo uprizorili otroci sve-tinjske šole v proslavo Vidovega dne igro «Šivilja Klara*. Na sporedu so tudi druge točke. Začetek Gb 2. uri. Čisti dobiček tombole se bo uporabil v izpopolujenje gasilskih priprav, Vidovdanske proslave pa za ubožne otroke. Poizkusite srečo in razveselite malčke! ŠALOVCI V PREKMURJU. (Lep pogreb tovariša gasilca.) Dne 15. t. m. smo položili k večnemu počitku na šalovskem pokopališču tovariša gasilca Ludovika Štefanca, enega najdelavnejšili in najvestnejšili gasilcev, ki je šele 28 let star za večno zatisnil svoje blage oči. Njegovega pogreba se je udeležilo poleg številnega drugega občinstva 95 gasilcev iz gasilske župe križevske. Zastopanih je bilo šest gasilnih društev te župe. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. V imenu gasilstva se je tovariš Viljem Županek, župni in društveni tajnik, ob grobu z lepimi besedami poslovil od pokojnega tovariša. Bodi mu rodna žemljica lahka! j GOSPODARSTVO Kmetijski pouk BOLEZEN NA LETOŠNJEM FIŽOLU. Vrtni in njivski fižol trpita letos v svojem razvoju. Ne le da je mnogo zrnja že v zemlji segnilo med kalenjem, ampak je tudi ves na-daljni razvoj mladih rastlin prizadst. Mnogo mladih rastlin je bolnih po steblu in listnih pecljih, tako da se že sedaj suše. Ostale rastline pa ne kažejo nobene prave rasti. Zanikarne so in prebledele. Manjka jim tiste zdrave barve in rasti, ki je značilna pri zdravem fižolu. Neugodno letošnje vreme — hladno in deževno — je največ krivo, da fižol tako slepo raste in da je tako zanikam. Tak fižol tudi veliko preje podleže raznim boleznim, kakor pa fižol, ki so mu vremenski vplivi ugodni. Ako nam je fižolovo zrnje že v zemlji segnilo, temu ni krivo zgolj mokro in hladno vreme, ampak nakaženo, slabo in bolehno seme Fižolovo seme je imelo kal slabosti ali bolezni že v sebi, da je med kalenjem podleglo. Neugodno vreme je k temu le še bolj pripomoglo Fižolovo seme bo treba zanaprej bolj skrbno odbirati. Na zrnju lahko poznamo, ali je zdravo ali ne, in sicer po barvi. Zdravo zrnje je značilne, enakomerne barve, dočim je slabo zrnje poznati na raznih pegicah in pegah, ki se ločijo od zdrave barve. Doslej smo se premalo brigali za take »malenkosti", zanaprej bo treba pa tudi na take stvari bolj skrbno paziti, kajti bolno seme — in naj ima tudi samo eno kal na sebi — ne more dati zdravih rastlin. Mogoče, da je ponekod tudi zemlja že okužena po trosih fižo-lovih bolezni, dn jredo ldijoče rastline po zlu Vsekako bonv ' Joče previdno ravnali, če bomo namakali l:/.o;ovo seme po eno uro dolgo v enoodstotni raztopini modre galice in sode (na 100 1 vode 1 kg galice in 1 kg sode). Fižol trpi danes na raznih glivičnih boleznih, ki ga lahko napadajo od prve mladosti naprej. Letos opazujemo že na mladih steblih temnorjave in črne, podolgovate in zajedene lise, ki se pozneje lahko rezširijo po celi rastlini in nazadnje po stročju, če rastlin prej ne ugonobč. Ta bolezen se prenaša po semenu. Nazadnje se pokaže na stročju. Imenujemo jo pega v ost fižolovega stročja (kozavost) ali pa tudi listna pegavost na fižolu (Sleosporium Lindemuthianum). Ta bolezen je pri nas najbolj znana in najbolj razširjena. Danes nimamo proti tej bolezni nobenega boljšega sredstva kakor je škropljenje z enoodstotno raztopino modre galice (na 100 1 \ odo 1 kg modre galice in ll/, kg apna). Svetujem našim čitateljem, da se nemudoma pobrigajo za to pomoč! Varujmo fižol pred nadaljnimi napadi po eni in drugi bolezni ! PREGLEDOVANJE ŽITNEGA POLJA IN ODBIRANJE ŽITNIH RASTLIN. Za kmctovalca je velika razlika, če pridela na oralu njive samo 800 kg ali pa če pridela 1200 kg pšenice in še več. To se močno pozna pri gospodarstvu, zlasti na tako malih kmetijah kakor so naše. Naše prilike niso tako slabe, da bi ne bilo mogoče priti do takih pridelkov. Izglede za to imamo. Naša zemlja in naše podnebje sta dosti ugodna. Ali treba je tudi dobrega dela, da pridemo boli splošno do takih pridelkov. Tega pa manjka še v enem in drugem pogledu. Potrebno je, da se začnemo za taka in enaka vprašanja malo bolj zanimati in da jih vstrajno zasledujemo. Prav sedaj je čas, da pregledamo naše žitno polje in da se zanimamo za stanje in razvoj žita po svojih njivah pa tudi na njivah naših sosedov. Poglejmo, kakega klasja je naša in druga pšenica in kje tiči vzrok tej razliki. Poglejte posamezne rastline, kako izgledajo, in primerjajte njih klasje! Kake razlike se vidijo na posameznih klasih! Pomnimo, da prenašajo materne rastline svoje lastnosti tudi na svoj zarod. Rastline, ki imajo lepše, daljše in težje klasje, prenašajo te svoje lastnosti tudi na svoje potomce, ki izrastejo iz tega semena. Če imajo danes po naprednih deželah bolj rodovitne žitne vrste, kakor jih imamo pri nas, je pripisati poglavitno temu dejstvu, da so znali žitno seme bolj skrbno pridelovati iti bolj skrbno odbirati. Tudi pri nas je to mogoče! Treba le, da se za stvar zavzamemo in da začnemo tudi pri nas žitno seme bolj skrbno odbirati. Pogled na naše žitno polje nam kaže, kako različno so razvite rastline, ki rastejo ena poleg druge. Če takega semena nič .ne ločimo, je naravno,. da imamo vsako leto tako mcšanico klasja na njivi. Ako bi se naši gospodarji poprijel! bolj skrbnega odbiranja žita, bi imeli kmalu bolj zenačeno in več vredno žito, nc le zunaj na njivi, ampak tudi po svojih žitnicah in kaščah. Razen tega bi imeli pa tudi več pridelka, kar je glavno za poljedelca. Začnimo se za to vprašanje zanimati! Preglejmo naše žitno polje in skuša.imo žc letos skrbeti za najboljše semensko blago, ki ga je moč dobiti. Najlepše klasje odberemo lahko ža ob žetvi ali pa pozneje, kt • -i snopje v kozolca, Skrbimo pa tudi za to, tia s pomočjo dobri'-.. strojev čistilnikov odbereino najboljše zrnje za. prihodnjo setev. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ameriških tržiščih so te dni cene zopet popustile, pri nas pa se po zadnjem precejšnjem skoku sedaj drže prilično nespremenjene. Poročila o stanju posevkov iz raznih krajev so zopet ugodnejša. Iz krajev, kjer se žetev že pričenja, ni čuti pritožb. V Sloveniji dozoreva ječmen, ki ga ponekod že pričenjajo žeti. Na novosadski blagovni borzi so bile te dni naslednje cene za 100 kg na debelo: pšenica 330 do 337 Din 50 p, turščica 152 Dm 50 p do 155 Din, oves 195 Din, moka «0» 525 do 530 Din. FIŽOL se je trgoval na novosadski borzi po 152 Din 50 p do 170 Din (beli iz Bačke). ŽIVINA. Cene goveji živini se nikakor ne popravijo. temveč še kažejo mestoma nagibanje k oslabitvi. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je goveja živina za malenkost pocenila, nasprotno pa so se podražile svinje. Za kilogram žive teže so bile v Zagrebu naslednje cene: voli, prvovrstni 9 do 10 Din (najboljši po 10 Din 50 p), drugovrstni 7 do 8 Din, tretjevrsini 5 Din 50 p do 6 Din 50 p, biki 5 do 8 Din, krave, prvovrstne 7 Din 50 p do 8 Din, drugovrstne 5 do 6 Din, tretjevrstne 3 do 4 Din, teleta 6 do 8 Din (zaklana po 8 do 12 Din), svinje, pitane 12 do 13 Din, nepitane 10 do 11 Din 50 p. Kratke vesti == Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 23. t. m. v devizah: 100 avstrijskih Šilingov za 797 Din 40 p do 801 Din 40 p, 100 nemških mark za 1346 Din 30 p do 1350 Din 80 p, 100 italijanskih lir za 203 Din 9 p do 204 Diu 29 p, 1 dolar za 56 Din 37 p do 56 Din 67 p, 100 češkoslovaških kron za 167 Din 30 p "do 168 Din 30 p. = Otvoritev letošnjega Ljubljanskega vele-sejina bo 26. t. m. Med številnimi odličnimi ino-»emskimi gosti sta k otvoritvi prijavljena tudi avstrijski poslanik na našem dvoru g. Hofinger in poljski poslanik na našem dvoru g. Okenski. = Izdaja kontrolnih listov za prevoz vina naj se olajša. Iz Ptuja nam pišejo: Sedaj morajo .vinogradniki dajati prijave več kilometrov daleč na finančne oddelke. Če vino vozijo, morajo zopet hoditi daleč po kontrolni list. Vinogradi so oddaljeni od stMnega bivališča vinogradnikov često po 10 do 20 km in oddelek finančne straže še .tudi po 5 in več kilometrov, tako da vinogradnik zamudi en dan, preden more dobiti kontrolni list. Ta zadeva bi se lahko uredila tako, da bi smel vinogradnik dobiti kontrolni Jist na sedežu svojega bivališča in da bi si finančni oddelki potem med seboj posredovali prijave. Uradi so za ljudstvo tukaj in jim morajo iti čimbolj na roko, ne pa da se delajo težkoče, ki se lah! eo odstranijo. Pozivamo finančno delegacijo, da to vprašanje primerno uredi. = Peronospora in oidium sta dve najhujši bolezni vinske trte. V zadnjem času se je začela peronospora v vinogradih ie pojavljati in sledila ji bo v kratkem tudi plesnoba, ker je vlažno vreme za razvoj obeh bolezni izredno ugodno. Proti peronospori (paležu) moramo čimprej trte poškropiti v tretjič, če ne prej, na vsak način koj, ko trta odcvete. Za to škropljenje vzemimo močnejšo, dvoodstotno galico s primerno množino (2 in pol do 3 kg) ugašenega apna. Koliko apna je vzeti, doženemo najbolj zaneslijvo s fenolfta-leinovim preskusnim papirjem. Pri tem škropljenju poškropimo zlasti dobro tudi grozdičke, kajti sedaj pride čas, ko začne peronospora napadati grozdje in tega se je pri letošnjem mokrem vremenu posebno bati. Listje škropimo pa predvsem od spodnje strani, ker le od te strani peronospora list okuži. Da zavarujemo grozdje tudi proti plesnobi (oidiju), pridenimo škropivu .i-t-i.foirb-i -1-jt': J:; deli) suii« £a. Kak»,> .'i.iniV1 došfača-.-n iu*-a---B«"očiJa? učmkuie suiiko]>-jw >ti plesupbi "jaku -dobro.: Posebno i.eiVs ie njšgoVa vrednost' tein' večja, ker žvepla zaradi "Hladnega in', deževnega vremena z''uspehoiii sploh iie more:iu. labiti. Žveplefli prah. to je v najfinejšo moko zmleto žveplo, učinkuje proti plesnobi le tedaj, če je več dni prav vroče in suho vreme; takega vremena pa letos še nismo imeli. Bodimo torej oprezni in marljivi pri zatiranju peronospore in oidija, sicer nam pri letošnjem slabem vremenu preti katastrofa. — B. Skallcky. = Nabirajte gobe! Pišejo nam: Pri nas se nabiranje gob še premalo uvažuje. Jurčki (golo-banje) so najbolj primerni za sušenje, ker se najlaže prodajo. Suhe gube so vsako leto zelo važna izvozna postavka. K nabiranju gob je treba navajati že otroke. Gobe se najbolje sušijo na solncu. Ako je zaradi slabega vremena sušenje zunaj preprečeno, se položi papir, oziroma lepenka na peč ali štedilnik in šele na papir se denejo tanko narezane gobe. Tako ostanejo gobe po sušenju bele. Skrbno posušene in t-.tr:i2/;o na;vz«ne gobe se lahko vedno dražje prodajo kakor navadno sušene in rjavo blago. Nazadovanje, , odnostio valovanje italijanske valute povzroča tudi nazadovanje in nestalnost cen su-; 'nh gob iu po cenah gob v Italiji se ravnajo tudi ! ceile našim gobajn. Zaradi tega se priporoča nabiralcem gob, cfa blaga ne zadržujejo, ampak ga redno sproti prodajajo, da ne utrpijo zaradi nazadovanja cen škode pri prodaji. = Sadna razstava in sadni sejem v Ptuju se bosta vršila 2., 3. in 4. oktobra t. 1. v Društvenem domu. Prireditev se je sklenila v svrho pridobitve kupcev za odlično naše sadje. Kdor ima kaj sadja lepih plemenitih vrst, naj se prijavi za razstavo. Prijave sprejema podružnica Sadjarskega ;n vrtnarskega društva v Ptuju. = Vinska razstava v Ptuju se bo priredila meseca januarja ali februarja prihodnjega leta. Ptujski okraj slovi daleč okoli po dobri vinski kapljici, saj ima krasne vinske lege v Slovenskih goricah in Halozah. Mi moramo dobiti kupce za naš vinski pridelek, ker ne moremo in ne smemo vsega doma popiti, da ne postanemo pijanci in veliki siromaki. * Kralj zopet ozdravel. Iz Beograda poročajo, da je kralj, ki je bil bolan na lahni influenci, zopet ozdravel. Kakor se zatrjuje, bo ostal v Beogradu, dokler se v Narodni skupščini ne bodo sprejele beograjske konvencije, nato pa bo odšel na Bled. * Visoka starost. Pišejo nam: V Hrastniku je praznoval v sredo 901etnico svojega rojstva g. Jakob Rainer, oče učiteljev Jakoba in Josipa, postajenačelnika v Rajhenburgu Feliksa in trgovca Franceta v Mariboru. Jubilant je bil rojen v Šmartnem pri Litiji, služil je sedem let pri vojni mornarici, bil komorni sluga pri knezu Windiscli-gratzu, pozneje več let pri Južni železnici, kjer je kot čuvaj preprečil več nesreč in dobil zato priznanja. Zlasti kot mornar je prišel mnogo po svetu ter se naučil raznih jezikov; še danes jih govori pet. G. Rainerju, ki je v Hrastniku splošno priljubljen in splošno znan v slovenskih že-lezničarskih krogih, čestitamo k njegovemu zdravju in njegovi živahnosti, pa mu kličemo: Ako ne več, vsaj še deset let, da bo stotak dopolnjen! * Iz Vodnikove družbe. Število članov Vodnikove družbe stalno narašča in je sedaj že prekoračilo 9000, vendar pa mnogi poverjeniki kljub opetovanim pozivom še vedno niso izpolnili svoje dolžnosti. Pozivamo jih, naj v najkrajšem času zbero v svojem okolišu člane ter pošljejo bloke družbenemu vodstvu. * Shod SDS v Jarenini. Pišejo nam: Na Petrovo 29. t. m. bo imela Samostojna demokratska stranka shod v Jarenini, in sicer po zgodnji maši na prostem pri vaški lipi. Pravilno je, da nam pridejo vodilne osebnosti SDS poročat, saj je dobila ta stranka pri zadnjih skupščinskih volitvah v Jarenini lepo število glasov. Pa tudi pripadniki drugih strank so dobro došli. Bomo se dobrovoljno pogovorili o tem in onem, kar je treba popraviti na političnem in gospodarskem nebu, pa si bomo kmalu boljši prijatelji. Gotovo se na našem shodu ne smejo pripetiti sirovosti, da bi jih moralo pozneje lečiti sodišče, kakor se je v sramoto Jarenine pripetilo na nedavnem shodu SLS. Sirovo in robato postopanje ni vredno človeka in najsi je prizadeti potem pripadnik te ali one stranke. Psovati in suvati zna vsak pobalin, a dostojni in pošteni ljudje se razgovar-jajo dostojno in pošteno. Tako naj bo na našem shodu. Naša stranka ne sovraži nikogar in vabi na svoj shod vse, ki ste dobre in blage volje. Na shod pridejo, kakor slišimo, tudi pristaši in ne-pristaši iz sosednjih krajev. Pozdravljeni vsi! * Razstava obrtnih vajenskih del v škofji Loki se bo otvorila 29. t. m. in bo trajala pri- bližno 14 dni. Prirejena bo v prostorih deške osnovne šole. Kdor se zanima za napredek našega obrtnega naraščaja, je vabljen, da si to našo prireditev vseh strok obrtništva ogleda. * Modrost pafiMVai ,. v ^lamine. Pišejo nam: Med Ptujem in jjfcsdivčtM se gradi električni daljnovod visoke kap- osti in se vrše pogajanja zaradi postavitve iisenih drogov. Er1iu ali dva taka droga bi se fe. -h r>. sf- Judi na zemljišču radičevskega poslanca g. Kelemine, toda ta temu nasprotuje, češ, da bi bili leseni drogovi prepojeni z elektriko (?), pogubljivi za njegovo živino. To resnično dogodbico priobčujemo zato, da javnost dozna, kako podpirajo radičevci in z njimi spojeni samostojneži napredek ter blagostanje ljudstva. Vi, g. Kelemina, pa se zavedajte, da bomo dobili električno luč kljub Vašemu prizadevanju, da bi ostali šo dalje — v temi. * Najdaljši dan v letu je bil 22. t. m. in je trajal 15 ur in 39 minut. Odslej postajajo dnevi zopet krajši, vendar se dan do konca tega meseca skrajša le za tri minute, tako da bo dan 30. t. m. dolg 15 ur 36 minut. Z 22. t. m. ob 5 30 se je pričelo poletje, ki traja do 23. septembra. Letošnja pomlad ni bila nič prijazna. Upajmo, da nam bo poletje naklonilo več solnca. * Zanimanje za praški sokolski zlet v mariborski oblasti je prav veliko. Doslej se je priglasilo iz krajev, ki spadajo pod mariborsko sokolsko župo, nad 320 udeležencev, od teh iz Maribora 120. * Invalidski kongres na Cetinju se je vršil v ponedeljek. Zastopani so bili na zborovanju invalidi iz vse države. Izvoljena je bila dosedanja uprava Udruženja invalidov. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja vlado zaradi njenega postopanja proti invalidom. Resolucija zahteva revizijo invalidskega zakona, ki je skrajno nepravičen invalidom. * Jugoslovenski romarji ne smejo v Ameriko. V nedeljo je bil v Chicagu v Zedinjenih državah slovesno otvorjen evharistični kongres. Ob tej priliki je prispelo v Chicago nad milijon ljudi iz vseh krajev sveta. Ameriška oblastva za nadzorstvo priseljencev so v newyorškem pristanišču zavrnila veliko število romarjev, češ, da nimajo dovolj garancij, da bodo ti romarji po končanem kongresu zopet zapustili Zedinjene države. Od 77 romarjev iz Jugoslavije so oblastva dovolila potovanje v Chicago samo 13 osebam. Jugoslovenski poslanik je zaman posredoval pri ameriški vladi. 64 romarjev se bo zaradi tega moralo vrniti domov. * Kaj vse se na prižnici označuje za božjo kazen. Pišejo nam: Nedavno me je nanesla pot fli07i Semič,- kjer sem tudi prenočil. Naslednjega dne, v nedeljo -em se podal kot veren kristjan 1 prvi sv. maši. Takoj ob vstopu duhovnika oa ppžnieo sem dobil vtis, da se mož preveč spi: šča v stvari, ki ne spadajo v cerkev. Vpletel ji. v pridigo tudi tri smrtne žrtve, ki so jih zahtevale na binkoštno nedeljo Kamniške planine, rekoč: sGlejte. taki ?ol Hodijo ob praznikih na hribe in so brez sv. maše, pa jih je Bog kaznoval. Bog kaznuje take, ki delajo ob nedeljah.* Čudno, da ni povedal še to, da je Bog kaznoval pred leti tudi zidarje, ki so znotraj cerkev belili, kajti eden njih je padel 6 m globoko zaradi slabo postavljenega odra. Omenjeni delavec je vedno delal v hiši božji, a se je vseeno ponesrečil. ■Torej, gg. duhovniki, ne iščite božje kazni tam, kjer je ni. Cerkev sem si ogledal od znotraj in zunaj. Nič kaj dobrega vtisa ne naredi na tujca, da je pokopališče okoli cerkve zelo zanemarjeno. Tudi v cerkvi vpije vse po omelu. Skrbite torej za red v hiši božji. Popotnik. * Veliko zanimanje rlada za ljubljanski vcle-sejcm po vsej Sloveniji. Razstavljalcev je letos več, kakor jih je bilo lani, tako da bo izbira blaga res pestra. Tudi bo letcs v obratu več kmetijskih strojev kakor lani, kar bo zlasti zanimalo aše kmetovalce. Zelo zanimivi bosta Higijenska razstava in razstava «Slovenska žena.i Naj nihče i;e zamudi, ogledati si letošnjo .velesejmsko prireditev, saj bo vožnja polovična z velesejmsko legitimacijo. Otvoril se bo velesejem v soboto * Demonstracije proti pogodbam sklenjenim /, Italijo. Za zadnjo nedeljo je bila v Zagrebu sklicana javna skupščina proti odobritvi z Italijo sklenjenih pogodb, ki so skrajno neugodne za na^o državo. Skupščino je policija prepovedala. Na Id je poslanec dr. Bazala sklical zaupno zborovanje po § 2 društvenega zakona. Tudi to zborovanje je policija prepovedala. Radi tega je (jrišlo v Zagrebu do burnih demonstracij proti ialiji in proti policiji. Več oseb, zlasti visoko-»oičev, je bilo aretiranih. Enake demonstracije to -e/vršile v torek v Ljubljani, kjer je policija (•)>■'< v,- brez povoda navalila na demonstrante in to^-^zgnala s pendreki. * 3r~pržavna meščanska šola pri Sv. Lenartu v 'Slovenskih goricah. Vpisovanje v I. razred za šolsko leto 1926./1927. se bo vršilo v ravnateljevi pisarni od 29. t. m. do 1. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci in učenke, ki žele vstopiti v I. razred, naj pridejo v spremstvu staršev in prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo osnovne šole in krstni izpisek. Dokazati morajo, da so z dobrim uspehom dovršili vsaj četrto šolsko leto na osnovni šoli. Revni učenci dobijo ,vse učne potrebščine tudi med šolskim letom v šoli. * Parmancntne legitimacije za Ljubljanski velesejem bodo po 30 Din, družinske vstopnice po 20 Din za tri osebe, in sicer za enkratni obisk, običajne vstopnice za enkratni obisk pa po 10 dinarjev. S permanentno legitimacijo je združena ugodnost polovične vožnje. Pri odhodu je kupiti cel vozni listek, ki ga je treba potem hraniti, da jse z njim lahko brezplačno pelje nazaj na podlagi potrditve na legitimaciji. * Državna realna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v 1. razred se bo vršilo v poletnem roku do 1. julija vsak dan od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Starši naj predložijo osebno ali pa naj vpošljejo po pošti rojstni list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. Učencem ni treba hoditi k vpisovanju. Kdaj se bo vršilo vpisovanje v jesenskem roku, se bo objavilo v časopisju, ravno tako dan sprejemali izpitov in vse drugo. * «Brezalkoholna Produkcija», Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku «Domovine» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! * Nova hiralnica se bo ustanovila na mure-linskem gradu v Muretincih. Križniški red in Hiralniško društvo že delujeta na to, da se grad primerno uredi. Namenjena bo hiralnica največ občinskim revežem, ker občine težko siromake oskrbujejo na^drug način. Oskrboval bo hiral uieo križniški red za majhno odškodnino. K Bi-j ralniškemu društvu so pristop,le -se občine, pa tudi ptujski okrajni zast->p. ki je d.il 20.000 Din podpore. To je hvale vreden človekoljubni čin. • za katerega bodo reveži darov aleem iz srca hva-' ležni. * škilatinka v Prekmurju se razširja na zelo epasen način, tako da lokalne sanitetne naprave niti najmanj ne zadostujejo, da bi se preprečilo nadaljnje razširjanje bolezni. Dne 18. i. m. je bilo v bolnici že 95 primerov in se novi bolniki neprestano prev: •-j ■ Ljubljanski oblastni odbor rdečega križa je p i 1 dne 18. t. m. zvečer poziv na pomoč in je stavil že drugo jutro Državnemu higijenskemu zavodu na razpolago ves razpoložljivi inventar, ki je potreben za kompleti ranje zasilne bolnice, katera se postavi na licu mesta v gimnazijskem poslopju v Murski Soboti. * Gotzova pivovarna v Mariboru prodana. Občni zbor pivovarne tečaj za matere o negi, zdravstvu in prehrani dojenčkov ter male dece. Prvemu večeru je prisostvovalo lepo število mater, vendar je bilo opaziti odsotnost mater predvsem iz delavskih slojev, katerim je tečaj v prvi vrsti namenjen. Uvodno predavanje je imel g. dr. Matija Ambrožič iz Ljubljane. * Močan, potres v Mostarju. Te dni je bil v Mostarju močan potres. Valovito gibanje zemlje z močnim podzemskim grmenjem je trajalo štiri sekunde. Potres ni napravil večje škode. * Težka nesreča se je zgodila na cesti Ptuj— Št. Vid. Vinotržec g. Vinko Stoklas se je vozil s svojim motorjem. Po nesreči se je motorno kolo prevrnilo. Takoj za Stoklasom je privozil posestnik g. Majhenič, ki se ni mogel več ogniti na tleh ležečemu Stoklasu, ki je bil težko poškodovan. * V potoku je utonil. V Išči je utonil 551etni France Kregar, hlapec pri Novaku ,v Štepanji vasi pri Ljubljani. Novakovi so kosili na Barju travo. Med košnjo se je Kregar odstranil in šel na Išco pit vodo. Bržkone mu je hipoma postalo slabo in nesrečnik je zdrknil v vodo. Voda ga je nesla nekaj časa onemoglega s seboj in so njegovo truplo našli že na večer, zapleteno v vodne korenine pod nekim grmom. * Sveti Anton v podobi kače. V okolici Banja Luke v Bosni vlada med lahkovernim prebivalstvom veliko razburjenje zaradi «čudeža», ki se je dogodil v bližnjem selu Debeljaci. Dve ženi, ki sta šli na polje, sta zagledali, kakor pripovedujeta sami, na cesti veliko kačo. Preplašeni sta pričeli pobirati kamenje, da bi jo ubili, ko pa sta holeli zagnati kamen na kačo, sta kakor okameneli obstali. Ko sta ženski zopet prišli k zavesti, sta pripovedovali, da se je kača v trenutku, ko sta hoteli vreči kamen vanjo, izpre-menila v sv. Antona, ki jima je začel pridigovati in jima rekel, da bo prišla na svet, ako se ne poboljša in ne neha grešiti, grozna nesreča, za njo pa konec sveta. Lahkoverni preprosti ljudje v Bosni seveda v to neumnost verjamejo. * Statistika porodov na Koroškem. Statistika krške škofije v Celovcu objavlja nekatere podatke glede porodov in ugotavlja, da so porodi tudi na Koroškem znatno nazadovali. Kot razlog za to navaja stanovanjsko bedo in propagando za odpravo plodu. Statistika dalje naglasa, da ima Ko- I ročka ined alpskimi deželami še vediio največje | število nezakonskih otrok in da. s leni oziru | dosega rekord, ker znaša Število nezakonskih, olrok V«eni drugim prednjačita v tem po- gledu dve župniji v luški dekani,ji. od katerih ima ena 75 in druga celo 82 % nezakonskih otrok. * Zlatnike so našli v terpentinovem milu Zlatorog: Karolina Glažar (Ljubljana, Hrenova ulica), Martin Luzar (Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16), Mici Sitar (Stožice št. 6 pri Ljubljani), Angela Belec (Stožice pri Ljubljani), Ivanka Belič, perica (Koseze pri Ljubljani), Marija Pilih (Bresternica pri Kamnici), J. Mautner, gostilničar (Radvanje), J. Dolenc (Studenci pri Mari boru), M. Ibšek (Marija Lurd pri Rimskih Toplicah), Justi Uratnik (Št. Andraž pri Velenju) Klara Šmigovc (Slatina-Radenci), Nežika šušter-šič (Stanežice pri Št. Vidu), Ivanka Radšel (Šmartno pri Slovenjgradcu), Marija Breuer (Zagreb, Kustošija 114), Ana Hegol (Zagreb, Ilica 207), Danica Jovič (Banjaluka), Štefica Brozovič (Varaždin, Biskupačka ulica br. 20). * Samomor zaljubljenega vojaka. Od bolni-čarske čete v vojaški bolnici je 15. t. m. pobegnil 221etni redov Rudolf Franc, doma s Turjaka. Vojaško oblastvo se je za ubežnika seveda zanimalo in ker ga ni moglo izslediti samo, je prijavilo zadevo policiji. Tovariši, ki so Franca poznali in katerim je večkrat ložil o svojih težavah, so bili takoj spočetka, ko ga je zmanjkalo, prepričani, da si je izbral najhujše. Ze prej, ko se je Franc še gibal kot navidezno brezskrben vojak med svojimi drugi, je pripovedoval, da ljubi in da ima svoje dekle na Vrhniki. Izvedel pa je pozneje, da ga ljubica vara, in 15. t. m. ga je zmanjkalo. Te dni so ljudje ob Ljubljanici za karmeličansbo cerkvijo v Mostah naenkrat zapazili ob bregu v dolgo travo zapleteno truplo, oblečeno v vojaško obleko. Par minut nato je bilo truplo nesrečnega in v ljubezni razočaranega Rudolfa Franca potegnjeno iz mrzle Ljubljanice na breg in odpeljano po komisijskem ogledu v mrtvašnico vojaške bolnice. * Prijet nepridiprav, Iz zaporov okrajnega sodišča v Radovljici je pobegnil pred nekaj dnevi 251etni Lovro Krmelj, nevaren cerkveni tat* ki se je izdajal za pesnika. Kakor nam poročajo, j Krmelj užival le kratkih 12 ur svobodo, na ka je zopet padel v roke pravici. Krmelja je aretiral orožnik iz Radovljice. «Pesniks> je bil tako j drugega dne z orožniško patruljo prepeljan zapore deželnega sodišča v Ljubljani. * Opasen vlomilec na Štajerskem. Po Štajerskem se klati neki Mirko Ličen, in sicer najbrže ,v družbi več vlomilskih tovarišev, ki ogrožajo ljudstvo, kamor jih zanese njihova pot. Ličen, ki se izdaja tudi za Smodnika, ima na vesti že nad 50 vlomov in iatvin. Te dni je vlomil pri posestniku Josipu Fiirstu v Hrastnjah pri Radencih ter ukradel par tisoč dinarjev gotovine, več obleke in raznega orodja. * Nevaren tat in vlomilec v Savinjski dolini. Varnostna oblastva že dalje časa brezuspešno zasledujejo nevarnega tatu in vlomilca, 251et-nega Alojzija Zmavca, doma iz Rečice ob Savinji. Žmavc se je zadrževal dalje časa v okolici Vranskega, koder je vlomil v razne hiše. Dne 8. t. m. se je vtihotapil v stanovanje Janeza Pod-bregarja v Črnem vrhu ter pokradel več raznih dragocenosti in nekaj gotovine. Nekaj dni nato je ukradel posestniku Josipu Dobravniku v Prekopi dve zlati .verižici, nekaj gotovine in več živil. Dne 13. t. m. je odpeljal posestnikovemu sinu Josipu Korošcu na Glinjah iz neke gostilne 1000 Din vredno kolo. S kolesom se je nato vozil ponoči v razne druge vasi in vlomil zdaj v to zdaj v drugo hišo, tako da je ljudstvo v opravičenem strahu pred njim. * Požigalka. V Britofu pri Kranju je minuli teden nenadoma nastal požar v kozolcu posest-nice Marije Žirovnikove. Požiga osumljena je neka ženska iz Oreholj, ki je ogenj zanetila baje iz ljubosumnosti. Orožniki so osumljenko aretirali. * Iz Drave so potegnili v okolici Maribora •truplo 771etnega Franca Bergota. Domneva se, da se mu je pripetila nesreča. - * Tatovi v celjski okolici. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vlomili v hišo posestnika g. Dorna za Zagradom ter odnesli raznega blaga v vrednosti 8000 Din. Kradli so v pričo domačih spečih deklet tako previdno, da se ta niso zbudila. — V uoči na ponedeljek pa so najbrže isti tatovi hoteli vlomiti v stanovanje g. Čeplaka v Pečovniku in na posestvu celjskega trgovca Kolenca v Zagradu, a so jih domači prepodili. * Vlom pri belem dnevu. Ko je prišel brivski pomočnik Adolf Zupančič te dni popoldne kakor ponavadi na delo v brivnico Franceta Podržaja na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, je na svoje začudenje našel vrata že odprta. Čim je vstopil, je zapazil, da je notri vse narobe, kar je pome nilo, da je bil v brivnici na delu neznan vlomilec. Zupančič je skočil takoj po stražnika ter obvestil o vlomu tudi svojega mojstra. Storilec je prišel v lokal med opoldanskimi urami, iu sicer s pomočjo ponarejenega ključa. Vlomilec je polomil nekaj orodja, ko je odpiral razne predale, toda našel je samo nekaj dinarjev. Skrivnosti kresnega večera (Koroška.) Kdor"hoče izvedeti bodočnost, stori to lahko na kresni večer. To lepo priliko še zlasti rada izkoristijo dekleta. Vsaka bi rada vedela marsikaj, predvsem pa bi rada poznala svojega dra-lega, ako ga še ni pričakala. Katera je radovedna, naj stori, kakor to svetuje ljudski glas na Koroškem. Tam pravijo, da mora napraviti takole: Ko začne zvoniti «Ave Marijo», mora mladenka položiti na mizo hleb kruha iu nož poleg. Potem mora čisto gola pomesti sobo, nc da bi se ozrla na mizo. Ko je z delom gotova, naj pogleda v zrcalo. Ako ji je v naslednjem letu namenjena smrt, jo pozdravi bela žena-smrt iz zrcala, ako nc, bo zagledala podobo svojega bodočega ljubega v njem. Kjer ni zrcala pri rokah, se radovedni odkrije bodočnost, ako se sklone in med nogami pogleda proti mizi. Čim pa je izvedela, kaj ji je namenjeno, se mora hitro odstraniti in se obleči, ako noče pasti samemu ro-gatcu v oblast. Tako pripovedujejo, da le nekoč pri nekem kmetu služila brhka dekla, ki je želela izvedeti, kdo bo njen mož. Zaupala je to svojo željo tudi gospodinji, ki ji je svetovala, naj stori na kresni večer tako, kakor smo pravkar povedali. Dekla uboga, toda kako se začudi, ko zagleda nazadnje — gospodarja za seboj. Jezna in vsa rdeča od sramu plane k gospodinji in ji z nevoljo očita, "da je svojemu možu povedala, kar sta govorili. Kmetica jo žalostno pogleda in pravi: «Niti besede mu nisem črhnila o tem, kar sva se menili. Prosim te pa, da ne boš ločila mojih otrok, kadar boš svojim rezala pogačo!* Kar je kmetica slutila, sc jc res zgodilo. Kmalu je zbolela in umrla, mož-vdovec pa je vzel za ženo svojo deklo, ki je na ta način postala mačeha otrok pokojne gospodinje. Dobila je tudi svoje otroke, a vselej, kadar jim je rezala kruh. se je spomnila prošnje uboge rajnice in je tudi njeni deci — svojim pastorkom — privoščila isto, kar svoji lastni... I v a n Albreht. ZVIŠANJE MEZDNIH RAZREDOV V SPLOŠNEM ZAVAROVANJU. V delojemalskih vrstah se je ponovno poudarila potreba, da se mezdni razredi v splošnem zavarovanju preurede, da nc bo gospodarsko občutne in bistvene razlike med dejanskim zaslužkom in zavarovalno mezdo ter podporo. Občutnejša razlika se je pokazala posebno v najvišjem mezdnem razredu, kjer so se odmerjale dajatve in seveda tudi prispevki po najvišji zavarovalni mezdi, ki je znašala doslej 40 Din dnevno. Zaradi tega je nujno porasla razlika med dejanskim zaslužkom in nakazanimi dajatvami. Zato je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predlagalo ministru za socialno politiko, da se najvišja zavarovana mezda poviša in vsaj deloma prilagodi dejanskim razmeram. Minister za socialno politiko je z naredbo od 9. aprila 1.1. zvišal najvišjo zavarovano mezdo od 40 Din na 48 Din na ta način, da bodo odslej uvrščeni v XVII. mezdni razred le oni delojemalci, ki prejemajo dnevno mezdo nad 40 Din in največ 48 Din, v novi XVIII. mezdni razred pa oni, ki zaslužijo več kakor 48 Din dnevno, in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred 48 Din. Za delojemalce, spadajoče v novi 18. mezdni razred, znaša dnevni prispevek (v dinarjih): za primer bolezni 288 (1 '44 za delojemalca), za delavsko zbornico —'24 (—24 za delojemalca), za borzo dela —"14 (—07 za delojemalca). Denarne dajatve po 18. mezdnem razredu pa znašajo: dnevna hranarina 32, dnevna porod-nina 36, dečja oprema 672, pogrebnina 1440 Din Naredba o ustanovitvi novega mezdnega razreda bo stopila s 1. julijem 1.1, v veljavo. Ker se bodo torej od tega dneva dalje predpisovali pri spevki tudi po tem mezdnem razredu, obenem pa odmerjale tudi dajatve, je v interesu priza detili zavarovancev, da skrbe za pravočasno pravilno prijavo dejanskega zaslužka. Na -gornje se pravočasno opozarjajo vsi za varovanci, ki spadajo po citirani naredbi v 18. mezdni razred. Kdor bi se pa za pravilno uvrstitev pravočasno ne zanimal, se pač ne bo smel pritoževati, če bo moral čakati na dejstvo zato, ker bo moral urad šele ugotavljati dejanski zaslužek. Knjižnica za vinogradare i vočare. Izšel je prvi zvezek te knjižico «Peronospora, oidium i trsni moljac» izpod peresa znanega hrvatskega strokovnjaka prof. Ivana Radiča. Pisana je knjižica v lahko umlljivem hrvatskem jeziku, zaradi česar jo priporočamo vinogradnikom in sadjarjem. Stane Din 3'50, s poštnino 50 par več. Naroča se v vsaki boljši knjigarni in pri upravi «Gospodarskih Novin» v Zagrebu, Gunduličeva >1 Koleraba kot solata. Kolerabe olupi in zribaj v rezance na repnem strgalniku. Skuhaj jih v slani vodi. Kuhane odcedi ter poplakni z mrzlo vodo. Dobro odcejene potresi s poprom in drobno zrezanim česnom. Nato polij z oljem in kisom ter rahlo zmešaj. Kumarčna solata. Popolnoma dorasle, toda še zelene kumare olupi. Pri tem vsako kumaro po-kusi na tistem koncu, ki se je držal trte, če ni grenka. Ako je, tedaj je odreži toliko, kolikor je grenke. Potem jih skrhljaj, potresi s soljo ter pusti v razsolu približno pol do ene ure. Nato jih rahlo ožmi. da se preveč ne zmečkajo, potresi s poprom in s čebulo, zrezano na koleščke, polij z oljem in kisom ter dobro zmešaj. — Pri kumarčni solati uporabljaš lahko tudi smetano. Napravi vse, kakor je gori opisano, toda popolnoma pripravljenim kumaram prideni nekaj žlic kisle smetane. — Smetano lahko uporabiš pri kumarčni solati tudi na naslednji način: Kumare pripravi, osoli, ožmi, kakor smo zgoraj rekli. Potem jih potresi z drobno sesekanim česnom, kumno in poprom. Polij jih z oljem, smetano in kisom ter dobro zmešaj Kako spoznaš čisti med (strd). Količini medu, ki ga hočeš preizkusiti, prideni dvakrat toliko, špirita, zmešaj in močno pretresi. Ako se napravi potem moten sesedek, je med zmešan z drugimi snovmi, kajti čisti med se v alkoholu popolnoma raztopi. Proti ozeblinam. Izvrstno sredstvo proti svežim in zastarelim ozeblinam so, kakor zatrjujejo, jelove iglice, ki jih moraš eno uro počasi kuhati v vodi in potem odcediti. V tej mlačni tekočini je treba ozeble ude kopati dnevno trikrat po 15 minut. Tekočino lahko uporabljaš vec dni. čiščenjs krtač. Položi preko miznega roba časopisni papir ter ga z eno roko drži na mizij z drugo roko pa potegni večkrat s krtačo ob papir na robu mize, dokler se pozna umazano od krlače. Pereš pa krtačo le na ta način, da se ne zmoči les, na katerem so pritrjene ščetine. V posodi pripravi toliko tople milnice, da ne seže do lesa. Krtača naj leži dolgo v tej milnici, da se umazanost loči od ščetin. Nato splakuj krtačo v čisti vodi, ne da bi zmočil les, jo dobro stresi in postavi pokoncu, da odteče voda. X Jedila, ki krepijo spomin. V 13. stoletju so. takratni padarji ljudi zdravili bolj s «coprnijami» kakor z zdravili. Takrat so si izmišljevali zdravila, katerih zdravilnost ni bila z ničemer utemeljena. V letu 1523. jc izšla knjiga nekega strass-burškega zdravnika, ki navaja jedila, katera baje krepijo spomin. Med drugim priporoča knjiga kokoši, kopune, male ptice, mlade peteline, ki jih je pa bilo treba vživati pečene. Koštrunje in ovčje meso jc po. mišljenju tega «kunštnega» pa-darja spominu zelo škodljivo. Odsvetoval je tudi jedila, ki napihujejo. Dobra so baje kuhana sveža kokošja jajca. Vse ribe so škodljive, manj sladkovodne kakor morske. Od sadja je dovoljeval ta zdravnik samo dobro dišeča jabolka in lešnike. Od pijač je priporočal zmerno pitje dobrega rdečega vina. X Žrtve avtomobilov v Zedinjenih državah. Lansko leto je znašalo število oseb v Zedinjenih državah usmrčenili od avtomobilov, 25.000, okoli 700.000 pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Podoba je, da število avtomobilskih nesreč tekom letošnjega leta ne bo nič manjše, temveč še celo prekoračeno. Največ nesreč se primeri v New-yorku, v Chicagu in Filadelfiji. V Chicagu je bilo do konca maja 1.1. od avtomobilov povoženih in ubitih 300 oseb. Težka nesreča, ki je zahtevala smrt naše rojakinje, se je primerita zadnje dni preteklega meseca. V Central-parku je avtomobil, ki ga je šofirala ga. Spillmanova, zavozil v skupino ljudi, ki so stali na ulici. Pri nesreči je bila ubita naša rojakinja Evelina Lešnikova, stara 22 let, njen otrok pa je pri sunku odletel daleč od avtomobila in so ga težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Spillmanova, ki je bila aretirana, je izjavila, da se je nesreča primerila zato, ker se je neki drugi avtomobil zaletel v njenega. V ječi se je hotela Spillmanova obesiti. X Strašen vihar v Ameriki. Nad Chicagom je nedavno divjal silen vihar, tako zvani tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Med drugim je trpelo škodo tudi več naših rojakov. Tornado je najbolj prizadel predmestje Har\vey. Vihar je v zraku zajel letalca Kirkpatricka. Zračni vrtinec je treščil letalo v globino in letalec je obležal mrtev. Tornado je raz 30 hiš odnesel strehe, uničenih je bile nebroj garaž, električne naprave so bile porušene, tako da je bil velik del mesta tri dni v temi. Nad 50 kleti, v katerih prebivajo ljudje, je bilo pod vodo. Tornado je dvignil in odtrgal hišo našega rojaka Stoniča. V hiši se je nahajala njegova 19ietna hčerka Helena, ki je bila pri tem težko poškodovana. Med viharjem je padala debela foča. Povzročena škoda se ceni približno na 1 milijon dolarjev, kar je v naši valuti nad 56 mili ionov dinarjev. IZ POPOTNIKOVE TORBE PISMO PRAPREŠKEGA TONETA. Jezica, 20. junija. Lepa krstjanska in tud kranjska navada je, j3e tistga, k vabhaja sou god, vabišejo žvahtniki jn prjatli. Tud mjene so vabiskal jn se vsem najlepše zahvalm. Vd janga kot .vd druzga srn zvedu duast nouga. Posebn pa na smem za-moučat to, kar srn zvedu vad svojga zvestga prjatva Rudina. Ta mje povedu pa res neki imenitnga vad paluške fare nad Kamnkam, al kokr rečejo; naš Ide, vad Svetga Urha. Tori prjatu mje tule povedu: V Palucah jmajo zde janga nouga fajmeštra. Ta jma za narhujš greh, kjer čvovk bjere «Do-movino». Puošto, kjo dobijo Paluvčan iz Kamn-ka, ma tud van u svojeh rokah jn jo van raz-'daja. Gurje tistmo čovek, na kterga b pršva :«Domovina» al kake take «neverne» cajtenge. Preči gre fajmešter knjem na dum, pa tud u cerkel jma pridgo ud sam tega. Sevedi, kso Paluče bi u hrib, jma te Idi lahko čist «na špagc». Ni še duvh tega, kja ta fajmešter napravil tud misjon za povzdigo naše kr-šanske vere, o kaj še! Bug tud ne daj, deb smel ti Ide sami s svoja pametjo mislt. Ta fajmešter huče vam svojeh Idi, da ne smejo druzga brat kf «Dumuluba». De le ti Ide «Dumuluba» berejo, pa so dvabr kristjan. Jan dagudek, kse ja zde zgodu, pa dvast učifn jn žavastn kaže, kva nardi kleraklstvu jn verska hinavšna. Pr jan hiš v palušk far so jmel jano pestno. I karjev, ki so pravilno rešili vse tri uganke, in sicer so to: Avgust Cernila v Ljubljani, Janko Jezcršek na Fužinah pri Oorenii vasi. Marica Poznetova v Oplotmci ivan Brišar na Koroški Be!i pri lavorniku, Rasto Žemljic v Sarajevu, L. Mamiiovič v Šmartnem pri Litiji; Štefan Štiglic v Cerovcu; Jakob Lampič v Za-dobrovi pri D, M. v Polju, Ivana Mačkova v Radleku pri Novi vasi, Frančiška Grilčeva v Kranjski Gori, Ivan Miklič v Dolu pri Hrastniku, Antonija Ribičeva y Presladolu pri Rajhenburgu, Anton Lotrič v Draž-gošali pri Železnikih, Anton Kuhar v Trbovljah, Mici Pristavčeva v Predtrgu pri Radovljici, Anion Marki-zeti na Jesenicah-Fužinali, Miroslav Berginc v Ljubljani, Janez Zokšek v Kališovcu pri Rajhenburgu, Joško Turk v Trnavi pri Gomilskem, Kata Zadrav-Čeva v Središču, Jožefa Mervova v Št. Lambertu pri Savi, Konrad Ažman na Jesenicah-Fužinali, Helena Pefričeva v Mariboru, Simon Šega v Sodražici, Karel Henigman v Toplicah pri Novem mestu, Fran Pellan na Vrhniki, Olga Ožbaltova v Spodnji Zaclobravi pri D. M. v Polju, Jožei Miholič v Dokležovju pri Beltincih, Stanislav Vrhovec v Vrhovcah pri Dobrovi, Valentin Zavašnik v Šalki vasi pri Kočevju, Peter Pre-bilič v Daljnih njivah pri Vinici, Josip Uranič v Trbovljah, Anton Kristavčnik v Družmirju pri Šoštanju, Peter Horvat v Kotu pri Vinici, Tone Novak v Družmirju pri Šoštanju, Marija Siršetova v Arji vasi pri Celju, Franjo Bučar v Družmirju pri Šoštanju, Ivan Kastelic na Griču pri Kostanjevici, Janez Kloboves v Poljanah nad Škofjo Loko, Ludovik Čretnik v Račju, Ivan Srebotnik v Družmirju pri Šoštanju, Tomaž Hafner v Kranjski gori, Alojzij Zalar v Rudniku pri Kočevju. Franc Znlovec, Ferdo Cestnik in Ivan Ko-vačič v Lešnici pri Ormožu, Vlado Smole v Ljubljani, [van Kocjan v Središču ob Dravi, Rezi Lazarjeva v Kamni gorici, Miloš Blaznik na Krku, Stevo Pivk v Požarevcu, Rudolf Bcdenik v Ojstrem pri Hrastniku, Ernest Likavec v Pesnici pri Mariboru, Adoli teokol v Laškem, Anton Franz v Mokronogu", Mihael Cverle pri Sv. Rupertu pri Sv. Juriju ob južni železnici, Franc Škoberne v Črenšovcih v Prekmurju, Henrijeta Kovačičeva pri Sv. Trojici v Sloven. Goricah, Lizika Kobalova v Gornjih Gorjah pri Bledu, Helena Zurbi-jeva v Kranjski ■ gori, Franjo Zurbi v Kranjski gori, Ivan Markovič v Ljubnem pri Podnartu, Leopold Šenk v Podlogu pri Kokri, Olga Maršičeva v Braslovoah, Micika Škriečeva v Vičančih pri Veliki Nedelji, Andri-jana Kovačičeva v Titlu v Vojvodini, Romanca Šin-kovčeva na Viču, Mira Benedičičeva v Senovem prt Rajhenburgu, Vnclav Ježek v Jaršah-Mengšu, Vin-cenc Rotar v Novem Sadu, Anton Drašler v Borovnici, Hilda Sumpererjeva v Adlešičih, Evgen Miiller na Stražnem vrhu pri Črnomlju, Mira Pirkovičeva v Celju, Franc Šiibar v Mošnjah pri Radovljici, Andrej Andrejašič v Slovenskih Konjicah, Karel Vollmaier v Pirnicah pri Muti, Marija Fovškova v Novem mestu, Fran Jegljič v Zasipu-BIedu, Marija Varlova v Kamni gorici, Anton Puncer v Letušu pri Rečici ob Paki, Joško Cvirn v Kališovcu pri Rajhenburgu, Matevž Medja na Jesenicah-Fužinali, Josip Škodič na Raki pri Krškem, Franio Kobal v Gornjem Logatcu, Jakob Senčar v Križevcih pri Ljutomeru. Franjo Pavčič v Sladojevcih pri Slatini (Slavonija), Eliza Škriečeva v Vičančih pri Veliki Nedelji, Josipina Kalanova v Struževu pri Kranju, Pavel Žigon v Gorčarevcu pri Planini, Karel Petkovšek v Gorčarevcu pri Planini, Franc Poppmeier v Šmarjah pri Jelšah, Tomo Jerala v Vodmatu pri Mostah, Zora Mitzkyjeva v Središču ob Dravi, Makso Kos v Zibiki, Ivan Brišar na Koroški Beli pri Javorniku, Franjo Naroglav v Petrovčah pri Celju, Karel Čibej v Trbovljah, Ignac Repin v Rimskih Toplicah, Franc Stirn v Kranju, Milka Plevni-kova v Veračah pri Bučah, J. Jurčec v Kostanjevici, Dimetrija Šinkovčeva na Viču, Albin Šinkovec na Viču. Zinka Lobetova v Zenti, Tini Jakova v Stožicah pri Ježici, Maks Šubic v Gospiču, Janez Zidanšek v Sve-telki pri Dramljah, Ivan Zmuc v Dragi pri Studencu-Igu, Anton Zdolšek v Svctelki pri Dramljah, Josipina Knezova na Bledu, Rudolf Golob v Dolnji Pirošici pri Cerkljah ob Krki, Vlasta Juvančeva v Mirni peči, Milan Florjanec na Bledu. A. Kenda v Mirni, Franjo Emeršič v Pesnici pri Mariboru, Peter Krebelj v Mariboru. Franc Škrlec v Vičančih pri Veliki Nedelji, Franjo Ciček v Slivnici pri Mariboru, Anton Varšek v Rušah, Franc Krajnc v Gotovljah pri Žalcu. Franc Ciste r v Boletini pri Ponikvi ob juž. žel.. Ignac Ljubej v Ogečah pri Rimskih Toplicah, Bogo Brodnik v Rožni dolini pri Ljubljani,^ Anton Trnjek v Rušah, Martina Kunaverjeva v Žirovnici na Gorenjskem, Franc Tomažič v Toplicah pri Zagorju ob Savi, Franc Zelenjak na Jesenicah, Anton Zaje v Velikem Obrežu pri Dobovi, Jože Nagode v Kalcali pri Gornjem Logatcu, Anton Šuster v Dravogradu, Franjo Mrvica na Hrušici pri Jesenicah, Ivan Tavčar na Dobračevi pri Zireh, Ivan Nahtigal v Gornjih Jaršah pri Mengšu, Franc Brglez v Čadramu pri Oplotnici, Stanislav Brus ■v Gorenji vasi nad Škofjo Loko, Kristijan Zanuškar v Zagorju ob Savi, Adolf Ranzinger v Zagorju ob Savi. Janez Draguš v Gribljah pri Gradacu. Miloš Polič v Rožnem Dolu, Anton Rakovec v Begunjah pri Lescah, Justina Mlakarjeva v Lescah. Valentin Zavrl V Komendi pri Kamniku. Porotne obravnave v Mariboru Ponarejal«-? dolarjev in dinarjev. Pred poroto sc ie vršila razprava preti šestim obtožencem, ki so bili obtoženi zločina nonn;ejnn.io: dolarjev in dinarjev. Obtoženi so hi!i- Jrrn pi t, ;;ik slikar iz Dobrovo'.-•, Franc Rupnik, fotograf iz Maribora, Janez Mlakar, kmetovalec iz Zlatoličja, Ivan Zupanič, posestnik iz Slovenje vasi, Anton Lozinšek, posestnik iz Tržca, in Matija Svenšek, želar iz TurniŠ, Priče so izpovedale večinoma obremenilno. Obsojeni so bili: Jurij Potočnik na 20 let, Ivan Mlakar na 18 mesecev težke ječe, Rupnik na 3.mesece strogega zapora, ostali trije obtoženci: Svenšek, Lozinšek in Zupanič, pa so bili oproščeni. Potočnik je izjavil, da se s sodbo ne strinja in da bo delal na to, da se bo razprava proti njemu razpisala še enkrat, Smrtna obsodba. Proti Ivanu Pečovniku, 361etnetnu hlapcu iz Št. Pavla v Savinjski dolini, se je vršila razprava zaradi zločina roparskega umora, tatvine in prestopka zakona o zaščiti države. Obtoženec je v oktobru 1925. umoril v Javorju Elizabeto Molarjevo, deklo pri posestnici Gotovnikovi. Umorjenko so našli ležečo na hrbtu, deloma pokrito z odejo. Okrog glave jc imela zadrgnjeno žensko ruto in vrečo iz jute. Sum je padel na Pečovnika, ki se je takrat klatil v bližini brez dela ter po umoru nenadoma izginil, Orožništvo je Pečovnika aretiralo. Porotniki so vprašanje na roparski umor potrdili, n'a kar je bil Ivan Pečovnik obsojen na smrt na vešaiih. Težka telesna poškodba. Zaradi telesne poškodbe in sleparstva, tfer je nagovarjal neko pričo h krivemu pričevanju, se ie zagovarjal Alojzij Vrbanjšček, 241etni mlinarski pomočnik in Bučečovcev v Prekmurju. Obtoženec se je v Senčarjevi gostilni v Murskih Zasadih spri s Francetom Stanjkom. Ko je Stanjko po 22. uri odšel domov, ga je pred gostilničkim pragom nekdo udaril s kolom preko glave, da se je nezavesten zgrudil na tla. Kot osumljenec je bil aretiran Vrbanjšček, proti kateremu so priče izjavile obremenilno. Obsojen je bil Vrbanjšček na pet let težke ječe in na plačilo stroškov v znesku 6750 Din. Zaradi težke telesne poškodbe se je zagovarjal j Martin Čeh. Novembra lanskega leta so trije moški napadli Avgusta Hojnika. ki se je peljal s kolesom iz Ptuja v Podvince, Podrli so ga sirovo na tla, ga Pili odšel domOv, ga je pred gostilniškim pragom nekdo udaril s kolom tako da ie Hojnik obležal nezavesten. Hojnik je sicer ozdravel, a izgubil je desno oko. Dejanja sta bila osumljena Martin Petek in Martin Čeh. j Prvi je izjavil, da je Hojnika udaril s kolom Čeh, kar I je trdil Hojnik. Martin Čeh je bil obsojen na pet let j težke ječe, na 10.000 Din odškodnine za bolečine, 3020 | dinarjev za bolniško blagajno in 220 Din za popravno ! kolesa. Mlad ropar. Na zadnji porotni dan je stal pred porotniki komaj I9letni Ivan Kampl, doma z Gline pri Ljubljani, nazaduje uslužben kot čevljarski vajenec v Skrobi pri Ptuju. Zagovarjal se je zaradi ropa. Kampl je januarja letošnjega leta v tezenskem gozdu pri Mariboru napadel z nožem v roki posestnika Jakoba Tomblaka iz Doma ve ter mu zagrozil: «Denar ali sinrt!» Lotil se ga je z nožem in mu zadal več ran, na kar mu je vzel listnico z 250 Din ter zbežal. Porotniki so ga spoznali za krivega in je bil Kampl obsojen na 10 let težke ječe. Vlomilec. Josip Hauptman, samski delavec iz Stri-hovcev, in Franc Rojs, mesarski pomočnik z Meljskega hriba pri Mariboru, sta se zagovarjala zaradi tatvine in potepuštva. Obtožena sta bila, da sta vlomila v skladišče železniške postaje Vuhred - Marenberg ter ukradla zaboj tobaka in cigaretnega papirja v družbi z nekim Mirkom Ličanom, katerega pa še niso prijeli. Sklenilo se je, da se zaslišijo še nove priče, na kar je bila razprava zaključena. Črnogledež. Star samec, ki se je po dolgem obotavljanju ravno oženil: «l\riž božji, kako slabo znamenje! Takoj pri prvem poljubit mi jc nevesta zlomila štiri cigare.® Nepotreben prepir. Oče (oče 10 otrok), stari pivopivee, otrokom, ki sc med seboj prepirajo, kdo bo šel za očeta po vrček piva: «Qtroci, mir in nobenega prepira! Še danes pridete vsi na vrsto!« Visoke mesne cene. Sodnik: «Vi ste zmerjali tožitelja s teletom.« Obtoženec: «To vendar ni nikaka žalitev, saj i so cene telečjemu mesu zelo visoke ...» Pomagati si zna. j Po veseli zabavi v domači gostilni je prišel | gozdar Česen zjutraj okrog 3. ure domov. Medtem ko se je prav tiho slačil, se je zbudila nje-I gOva-žena in menila: «Stari, ali hočeš zopet na ; lov? Ostani vendar v tem mrazu doma!» ■ «Irnaš prav, stara,» je gozdar hitro zgrabil srečno priliko, «res je bolje, da grem še nekoliko ' poležat.'« Nepotrpežljivosi. Tast svojetnu bodočemu zetu: «Torej, dote moja hčerka za sedaj ne bo dobila nobene, pač pa bo po moji smrti vse njeno.« Ženin: «Oprostite, prosim, kdaj se bo to približno zgodilo, da potolažim svoje dolžnike?« Dober računar. Učitelj: «No, Jakec, koliko je 5 in 5?» Učenec: «10, gospod učitelj.* Učitelj: «Koliko pa je polovica od 10?» Učenec: «5». Učitelj: cKaj pa polovica od 11?» Učenec: <.Tega pa res ne vem; če rečem 5, je premalo, a 6 je preveč.* Porednost, Poredni Mihec je sedel na plotu ob vratih na dvorišče ter nagajal psu. Mimo je prišel domači župnik in poprosil fanta, naj mu odpre vrata. <;Kdo pa ste?* ga' je deček vprašal porogljivo. «Ali me ne poznaš? V šoli se gotovo učiš, da nam je dano oblastvo v nebesih in na zemlji.* «A tako! Potem pa lahko sami odprete.* cPredrznež, nisi vreden, da te zemlja nosi!» «Zato pa sedim na plotu...» Prostovoljno. Mož je prišel v gostilno ter naročil vina. c Ali moraš že zopet piti?* ga je pokarala žena, ki je prišla za njim. «0, ni da bi moral,* jo je zavrnil. ccLepše je, ako človek nekaj prostovoljno napravi...» Saj ni gol. Petletnemu Jošku je v njegovi otroški naga-jivosti padlo v glavo, da se je slekel in brodil ves gol po domači gnojnici. Ko ga je mimo idoči sosed videl, ga je okaral, češ: «Kaj ne veš, da nag ne smeš okrog bezlati?* Jožek: «Striček, saj nisem nag, saj imam kožo čez.* Dobro je odgovoril. Študenta medicine je zelo strogo izkušal pro fesor, ki ga je med drugim vprašal, katera sredstva povzročajo potenje. Študent je uganjeval ta sredstva, vendar ni bilo nobeno pravo. Profesor: No, in če bi kot zdravnik ne vedeli za nobeno tako sredstvo, kaj bi napravili?« Študent: «Potem bi bolnika poslal k izkušnji.« Profesorska. Mlada vdova: «Ah, moj mož je že po enoletnem zakonu preminul.« Profesor: «To pa ni bilo lepo, da Vas je tako kmalu zapustil.« Med gledališkimi plesalkami. Kavalir: «Draga gospodična, jaz sem med Vašimi največjimi čestilci.« Plesalka: «In vendar ste mi doslej darovali samo majhne stvari.« Nepridiprav. Gospod profesor jc imel doma velik globus. Nekega dne vidi na globusu sedeti svojega nadebudnega sinka. Ves razjarjen se profesor raz-hudi: «Kaj pa delaš na globusu?« Petrček: «Oh, ljubi oče, nikar ne bodite hudi. Ker je danes taka strašna vročina, sem se vsedel v Severno ledeno morje, da se vsaj malo ohladim.« V pijanosti. Gospod Pivec — samcc po poklicu — se zjutraj prebudi in vidi v veži šivalni stroj. Pokliče šlugo Ivana in ga nahruli, kaj pomeni ta «ma-šina« v njegovem stanovanju. «Oprostite, gospod Pivec,« meni sluga Ivan, «ko ste prišli sinoči iz gostilne domov, ste privlekli s seboj ta šivalni stroj, svoje kolo ste pa tam pustili...» Kostanjev fes za tanin kupujem stalno. Za večje dobave dam akreditiv. Na ponudbe brez navedbe cene ne odgovarjam. Rudolf Zore. Ljubljana, Knafljeva ulica št. 15 NLAJuT OGLASI 1« trapistovski sir kg Din 20-—, čajno maslo kg Din 45 — razpošilja po pošinem povzetju mlekarna Karlo Laznicky, Dežanovae. 121 Ženitev je najvažnejši korak v življenju. Zato ga ne storite nikoli brez nasveta, temveč pišite zaupno na ženitveni zavod «Sreča», glavno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, poštni predal 68. — Prospekti brezplačno. 127 Kupi se takoj dobro ohranjena dvočistilna mlatilnica (Schlagleisten-system). Dolžina bobna 80 do 100 cm. — Ponudbe je poslati z navedbo cene na naslov: A. Belšak, parna žaga. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 126 Prodam posestvo blizu Ljubljane, ob glavni, cesti, v vasi Ježa št. 22, postaja Črnuče, proga Kamnik. Novozidana pritlična hiša, klet, 3 sobe, kuhinja, velika delavnica, pripravna za vsako obrt, trgovino ali gostilno. Poleg gospodarsko poslopje s svinjaki, skednjem, šupo in hlevom. Okrog hiše vrt, njive in polje, mereče 1 oral in 36 sež-njev. Na željo se dobi še sedem oralov zemlje. Naslov v upravi »Domovine*. 125 Krasen, stalen in lahek zaslužek se nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe z znamko 1 Din na A. D ob r š ek, Liubljana, Levčeva ulica št3. Kdor želi brzo in enostavno izmeriti sod, kad ali okrogel les, naj si takoj naroči najnovejšo tabelo za kubiranje, ki stane s poštnino vred samo dva dinarja. Preprodajalcem primeren popust. — Franc Makuc v Vinici pri Črnomlju. 106 Sadjevec prvovrsten in mošanska jabolka proda A. OSET. Maribor. S7 Štajerska klet Oset v Mariboru NARODNI DOM Izvrstno vino. - Kegljišče. Srebrne krone, goldinarje in zlatnike kupuje URBANC, Narodni dom, Maribor. 85 Tak izvrsten lep in iz najboljšega boksa ali ševro-usnja izdelan pol-čevelj stane samo 190 Din pri trgovina čevljev Ljubljana, Prešernova ulica št. 9, na dvorišču. ■■■■»■■»■■■■■»■»■■■»aaaaiaaMaMaii Izšel je najnovejši roman Jutrove knjižnice zvez. 11 ,MISTERIJA' GUSTAVE LE ROUGE Svoječasno je vzbudil roman v Jutru veliko zanimanje In so citate I jI z veliko napetostjo pričakovali vsako nadaljevanje« — Naroča se pri upravi Jutra. Cena broširani knjigi je dinarjev 30-—, vezani dinarjev 40*-, po poŠti 4 dinarje več. Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih ■ zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnim vonjem, trpljenj in bolezni slabo negovano in zato ob- ! temveč tudi koristnim ,estavinam, ki oplemenju- čutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpol-njenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaška Elsa po-mado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa po-mado za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne jejo kožo. Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijino: mlečno, glieerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Zd poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din, že z zavoju ino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 860, Hrvatska. MATI 7 Zahvalna izjava. r<~ Gospodu dr. Ivanu R a h 1 e j e v u, Beograd. Vaš preparat sem prejel in ga takoj uporabil Bolečine so precej odnehale, za kar se Vam naj-srčneje zahvaljujem. Priporočil sem ga tudi mo- \ \ .iemu sosedu, ki boleha na revmatizmu, in zaradi tega Vas prosim, da mi pošljete še tri steklenice «Radio Balsamike» po povzetju. V nadi, da mi naročene steklenice takoj dopošljete, za kar se Vam žc v naprej presrčno zahvaljujem, beležim s spoštovanjem Marjan Simonovič, delavec v topilnici Borskega rudnika. Bor Ttmočki, 5. septembra 1925. Zdravilo „Radio Balsamika" izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij „Radio Balsamika" dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. 26. junija do 5. julija 1926. Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kralja VI. LJUBLJANSKI MM. Mučili llHiSOtM. Najstarejša in najbolj obiskana gospo-darska razstava naše države. ZBIRALIŠČE TRGOVCEV, OBRT-NIKOV IN INDUSTRIJCEV. Razstavljal« bo samo prvovrstna podjetja. Cene brezkonkurenčne. TORAJ NAJUGODNEJŠI OGLAS IN NAKUP VSAKO-VRSTNEGA blaga. PERMANENTNA LEGITIMACIJA upravlčuje do 537, znižanja na vseh vlakih (tudi brzovlakih razun 8. O.E.). Cena 30 Din. Najcenejša prilika za izlete in obisk alpskih krajev In kopališč divne Slovenije. Tehnične novosti. — Razstava »SLOVENSKA ŽENA*. — Higljeneka razstava. — Stanovanja preskrbljena,—Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodarskih društvih, potniških pisarnah itd. itd. 118 a niHBBHBil KOLESA in vse potrebščine kupite najbolje pri tvrdki 42 žarnice I EXG£LLA šivalni stroji. J. GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetslea cesta 14 v hiši gostilne Novi svet. S I i M i ? M i4 5 k n M E M i 1 i M S /S -»J m v Ljubljano in domov se pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detajlni prodaji na Dunajski cesti št. 23, ker so cene toliko nižje. , •• f; - -f Zastonj Avto-vožnja od Sejma v detajlno prodajo vsem, ki žele kupiti čevlje v naši Detajlni prodaji. Razen tega pa še NAGRADE v vrednosti do 10.000 dinarjev, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis! Cene Izredno nizke! Od 20 do 100 dinarjev sandale vsake velikosti. Čevlji najnovejših in najmodernejših modelov — razen tega najcenejši! Poglejte najprvo cene pri konkurenci in potem pridite k nam! Odprto od 6. zjutraj do 9. zvečer. i i m s g* i a i g h i m 1 S Znake starosti asa obrazu in plešasto glavo ooste preprečili najenostavneje in uajudobneje z obraza s pomočjo dveh preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: 1. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo. čuva mladost in lepoto ter je naj- močnejšega delovanja zoper pege, sojedee, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube, krhke laso napravi mehke in voljne. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje prhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost. Cena obeli pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka ene vrsl^ ali po en lonček obeh vrst Elsa pomad obenem z zavojnino in poštnino za Din 38, velja samo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. NaroČila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubici Doljni, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsn-fluida se dobe v lekar-nali in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din. Podpisani Ignacij Merlier v Prigorici i»ri Dolenji vasi se tem potem najiskre-neje zahvaljujem jugoslovanski zavarovalni banki „Slaviji': za njeno kulantno in točno povračilo škode, katero sem utrpel povodom požara dne 1. juuija t, 1., ter jo vsled tega vsestransko naj topleje priporočam. i2s V Prigorici, dne 5, junija 1926. Ignacij Merher s. r, ■ . ROMAN ZADNJEGA IIABSBUltZANA RAZPAD CARSTVA Oskar IluViclci ki je izhajal v podlistku »Slovenskega Naroda«, jo pravkar izšel. Vsebina romaDa je skozinskoz zanimiva in slika v najpestrojših barvali življenje na IlabsburŠkom dvoru. Knjiga se naroča pri upravi «JUTRA» in stane broširana Din 40-—, vezana pa Din 50'—. Po pošti Din 4-— več. i- Gasilno društvo v Dolenji vasi se jugoslovanski zavarovalni banki „Slaviji" najtopleje zahvaljuje za lepo darilo, katerega je za gašenje požara v Pod-gorici dne 1. junija 1.1. prejelo. Tajnik: Načelnik: Hribar Karol s. r. Merher s. r. Glej, 7 L Mati in sin. sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z ATOROG terpentinovim milom merilom, opranim z drugim milom! Kakšna razlika! Perilo, oprano z Zlatorog terpentinovim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega sem našla v Zlatorog terpentinovem milu že drugi zlatnik po 10 frankov! mmmmmamm Kmetje v okolici Maribora! Najboljšo zamenjavo bučnega olja, in ppešanje Vam nudi tovarna bučnega olja J. Hochmiiller v Mariboru Pod mostom (južni breg Drave). 40 Po nizki ceni dobite tudi najboljše otrobe (motilo) z 48 % čiste redilne snovi. ilo]trpežne]še strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne tia Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezami, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno op©3co. Stekleni strešnik stalno na zalogi. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Miklošičeva Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoli Ribnihar _ Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran jezeršek