Leto Vit., stav. 107 Paitntaa plačana v g«t»«!ni. V Celju, w sredo 16. maja 1923« Posamezna štev. I Din. Izhaja razen ponedeljka in.^djj«v»yjic prazniku-^* VaMk*-' ; Celje, ^ ul' št- 1’ I-nadstropje.. Naslov za dopise : Cetje pošt. pred- 43. ** <*>k. rač. št. 11.959. Državna licejska knjižica Din, Din. v Ljubljani o 1 b i . piuoiv. “y\ Din. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glavni činiteiji v družabnem boju. •Premoženjske, so bolj pa pravn« Tazfike med ljudmi so bile v preteklosti večje kakor dandanes. Te razlike so bile v posameznih' dobah zelo različne. V bistvu pa ie vse ostalo enako. Dokazano je s temi razlikami, da so se ljudje v tern družabnem boju borili enkrat z večjim, drugič zopet z manjšim uspehom. Kadi pomanjkanja vsake organizacije proletarcev je bilo pač mogoče in popolnoma umevno, da k v celem starem in novem v uku do najnovejše dobe obstajal pravni rfrd, ki je omogočal manjšini kar najrazkošnejše življenje, veliki večini pa spremenil celo njeno zemeljsko življenje v pravi pravcati pekel. Kje tiči vzrok, da imajo eni pravo na izobrazbo, bogastvo, duševne in telesne zabave itd. drugi pa morajo biti deležni skrbi, pomanjkanja, bolezni? Zakaj si ne smejo oni, ki delajo, privoščiti vsaj najpotrebnejšo izobrazbo in najpotrebnejše zabave In se radi razmer nekatera delavska dekleta moralo vdajati prostituciji? — Trije so činiteiji, ki skupaj urejujejo pravo in uspeh boja za to pravo in sicer: potrebe posameznika, njegova vrednost in njegova telesna in duševna sila. — V naravi velja že od' pamtive-ka jekleni zakon: Vsakdo ima toliko pravice, kolikor ima moči. In to moč naravno tvori potreba po telesnem in duševnem razvoju, potreba streti tesne okove, v katere je radi razmer vklenjen. potreba, zapustiti suženjsko življenje fln začeti novo človeka vredno življenje. Iz teh vsestranskih potreb Je Nekaj misli o zakonu. »Zakon je zveza dveh člov-ških Mtij na temelju kakršnihkoli formalnosti« Ta definitija zahteva seveda pobltja, ker je — bedasta. V starem veku so možje, ki se jim je zahotelo bitja, ki bi jih tolažilo, bodisi telesno, bodisi duševno, poiskali žensko, ki jim je najbolj ugajala in jo vzeli k Sebi. Pri poganskih narodih so dali ženini starišem kakšno odškodnino, Judje pa sploh ničesar, temveč so krat-komalo vedli ženo domov, ji dali svoje ime in stvar je bila 'končana. V nekaterih krajih so se gostili s pojedinami na dan združitve, isto pa se je dogajalo tudi pri poganih. Pozneje so Judje uvedli tudi nekakšne ceremonije, ki so jih opravijaii svečeniki v templih. Kristjani so večinoma te ceremonije povzeli od Judov, vendar se 1e zanje spremenil zakon v toliko, da jim je postal polnoveljaven fele tedaj, ko se izvede telesna združitev. Oni sicer tega niso povedali v t*j^obliki, vendar ne pomeni stavek: *NU*ž in žena postaneta neločljiva takoj drugi dan po poroki« nič drugega. naravno nastala vrednost, oz. kakovost človeka. Zgodovina človeštva ni drugega. ko večni družabni boj ravno ratii spremembe potreb posameznih narodov. oziroma posameznih slojev med seboj. Od pamtiveka do najuovejše dobe je še vedno in povsod vladal krmi imperializem, ali želja po vladanju In izrabljanju. Premožnejši in inteligentnejši sloji so imeli vedno premoč nad: manj premožnimi in manj inteligentnim; in jili zatirali duševno in telesno. Imeli so vedno interes, vzgajati v njili suženjsko naravo, jih držati v neumnosti in nerazsodnosti. — Zavoljo napredna na gospodarskem in tehničnem poijti posebno v XIX. stoletju je postal stari družabni red nepotreben in napravil prostor novemu, ki bo v teku časa radi vedno na novo nastajajočih ljudskih potreb zopet napravil prostor drugemu itd. Ta novi družabni reti je ustvaril na eni strani kapitalizem, na drugi strani pa socializem, ki se bojuje za uveljavljenje proletarskih pravic in zahtev na-prani nenasitnemu kapitalizmu. Da sc je družabni red v zadnjih desetletjih silno spremenil, naj navedemo samo svobodo izseljevanja, odpravo tlake in desetine, na drugi strani Pa pridobitev splošne in enake volilne pravice, obvezen šolski pouk, delavsko zavarovanje, koalicijsko ali pravo, združevanju in organiziranja itd. Kakor rečeno, dviguje in spreminja tehnika in s tern kultura neprestano ta-kozvani »standard of life«, ali življen-ske razmere in potrebe. Suženj in tlačan v starem _Q£. srednjem veku sta imela satno pravico živeti, današnji delavec sme to življenje tudi uživati; vprašanje je samo kako. Istina je. da je večja izobrazba današnjega delavca probudila Samo fraza je lepša. V modernih katoliških zakonih sploh ne vprašajo več, ali sta dva drug za drugega, duhovnik ju »zveže« in ostaneta zvezana. Ti moderni katoliški zakoni imajo na sebi značaj staroveškega in srednjeveškega kupčevanja s sužnji. Ti pride kak bogat veleposestnik, ki ima mladega sina, k drugemu, če mogoče bogatejšemu, ki ima mlado hčer, in prosi za roko njegove hčere. Otroka izvesta o tem navadno nekaj ur preje in nimata niti časa pomisliti, ali bosta drug za drugega. Včasih se drug drugega celo branita, češ, on je kozav, ona pa grbasta, itd., toda verna očeta jima vržeta v obraz nepokorščino do 4. boije zapovedi in božjo kazen. To je za večino mladih ljudi, ki še verujejo v coprnije, silen razlog. Zakon se določi na ta in ta dan in mlada človeka prideta skupaj, ne da bi se prej kaj bolje poznala. Pa začne mož pijančevati, žena zmerjati, mož jo pretepa, žena, če je količkaj čedne zunanjosti, išče zabave pri drugih in krši s tem 0. božjo zapoved. Mož bi se rad žene iznebil, ko pa pride k fajmoStru, izve, da je to po cerkvenih in božjih ttaredbah nemogoče-, Samo papež v Rimu imajo baje to pra- tndi v njem višje potrebe in zahteve. 5 splošno izobrazbo in poukom delavstva v vseli najvažnejših življensklh vpraša- ,* | njih bodo tudi potrebe postale euakq. Zadovoljenje takih potreb, ki so bile v' preteklosti samo svojina bogatašev, je dandanes mogoče tudi že manj premožnejšim slojem. Pravo in pravica človeka pa je odvisna tudi od njegove vrednosti in sile. Vrednost človeka je njegova korist za splošnost. Cim več koristiš splošnostl, tem več veljaš, tem več imaš pravicc. Cim več delaš za svojo stranko in organizacijo, tem več imaš pravice, tem boli te bo Vsak spoštoval. Kdor nič ne dela. nič ne koristi in tudi nič ne velja. To je jasno. Vsakdo delaj in koristi po svoji moči in naš uspeh je zasiguran. To vrednost in veljavo pa spopol-njuje duševna in telesna sila, zdravje, uvidevnost in znanje sploh izobrazba, ponos, razredna zavest in pošten in korenit značaj. Pri nas socialistih pa velja še posebno številčna moč in organizacija odločnih, zavednih delavcev. Gospodar, oz. delodajalec najame delavca in mu plača gotovo vsoto denarja ali pa v naravi. Delavec ima za gospodarja vrednost. Delavec prizna s tem pravico gospodarja, ne iz razloga, da je obleka, hrana itd1, toliko vredna kakor njegovo delo. temveč, ker je še po zakonu t. j. po telesni, še bolj pa po duševni' in premoženjski sili gospodar jačji. Iz tega sledi, da je glavna naloga doseči kar največ pravic, oz. to, kar vsakemu gre. Zato govorimo tudi v socialnem boju o železnem zakonu, po kateremu dajemo vsakomur toliko pravice, kolikor jo zasluži s svojo vrednostjo, s svoio telesno in duševno silo. vico, razveljaviti »sveti« zakon. Če je zaslepljencu ostalo še kaj imetja, piše prošnje na sv. Stolico, jih okrasi s kolki in opremi z denarnimi mazili. In papež pišejo domov, da naj gresta oha zakonca, ki sta se zavezala v imenu svete cerkve stopiti v sv. zakon, k sveti izpovedi, da dobita sv. odvezo in prejmeta skupno sv. obhajilo. To so vsakdanji dogodki, samo da nima ne ena ne druga »polovica« včasih vsaj toliko klavrne pameti, da bi se hodila razvezovat v Rim. Pove-činC se prvi pa drugi zdi naravnejše nadaljevati življenje pijančevanja, pretepanja, večnega zakonolomstva in vzgajanja otrok v razbojnike, morilce in prešuštnike. Materialno suienjstvo, strah pred negotovo bodočnostjo sili oba zakonca, predvsem ženo, Jti je v takih slučajih ponavadi nekoliko pametnejši del, vsai zunanje pametnejši, da gledata v tem strašnem življenju tisto »naravnejše«. Duhovniki pa pravijo: Božja volja je tako ukazala. Seveda božja volja, ker, je Bog dal '4. zapoved. Sramujte se, k j zavračat* oa tuje, na božje rame svoje grehe <10, vda.. *WHW»dje iz Rima in vi vsi, ki vazalite Rimu, brez bolje Zato zavračajmo ono malodušnost nekaterih naših kmetov in delavcev, ki stojijo vse preveč pod vplivom verskega indiferentizma. oz. brezbrižnosti, češ: »Bog je dal, Bog je vzel. zgodi se njegova volja!« Ne! Bog leži v meni! Delavstvo, pomagaj si potom organizacije in sloge samo! Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata. (Po Radničkih novinah.) Ko so se delegati O. R. S. vrnili s posvetovanja, je povzel besedo s. Timotič: Mi izjavo delegatov C. R. S. O. smatramo kot nelojalno tako po obliki, kakor po tonu in namerah. Beseda »očitanje« dokazuje, da nasprotna stran nima prijateljskega razpoloženja za razgovor, a prav tako tudi Kalevičevo razlaganje, ker nam hoče vsiliti mnenje, da predstavljajo oni politično popolnoma nevtralno organizacijo. Predlog je ta: Resnica je, da smo mi trdili in bili uverjeni in smo še sedaj uverjeni o njihovih duševnih zvezah z N. R. P. To smo lojalno povedali, kakor mislimo. Tudi smo povedali, kakšne duševne zveze nas vežejo s Socialistično stranko. Če oni smatrajo to za očitek, potem se moramo mi odstraniti, ker v takem položaju ne more biti skupnega dela. S. Mih. Vojadinovič (S. G. R.) želi v imenu grafičarjev, da C. R. S. O. zamenja »očitanje« s kako drugo besedo, da se bodo pogajanja lahko nadaljevala. S. Drag. Popovič želi isto. Janko Petakovič (C. R. S. O.) se ponovno čudi jkapricioznosti sodrugov iz G. R. S., ker njih sedanja izjava isto potrjuje, kar so prej rekli. Mi v in- volje ne pade niti las z glave, pa tudi vi brez božje volje ne boste u$li kazni ! Ali bi bHo toliko nesreč, če b>i ljudje smatrali in razumevali zakon 2'sto kratko in naravno: Zaton je zveza vesti, moževe in ženine, ki izključuje vse formalnosti!? Francoski pisatelj Paul Bourgel dostavlja k temp: Kakor podpis tprj^e ne poveča veljavnosti dolga na dolžnem pismu, podobno tudi formalist, pa naibo to cerkvenega ,ali civjlnega zakona, ne spremeni veljavnosti t*ga- Dva.ki se resnično ljubita, .prideta skupaj, živita **e*no, opravljate svoje dolgosti #o tebe in drugih in si vzgojita mlad. .ilifepakjn pošfcri z*n>d. M je to Za setkvflpe tormaliste najbfže,ne, fker .ni ,bi|a ^veza sftlenje-ff* Pr?d WWSt#fom. %o '»*ni «*idemo, >ki smo, stti dffr-neracije ?! teresu sveta naloge te konference vzamemo svojo besedo nazaj s pridržkom, da jo dokažemo v javni debati. »Očitanje« se zamenja z »naglašanjem«. Po tej izjavi so prešli na nadaljnje delo. Mih. Todorovič (N. R. P.) pravi: Na zadnji seji so se zbrali odposlanci G. R. S., C. R. S. O. in Saveza grafičkih radnika. Nocoj so se zbrali predstavniki vsega delavskega gibanja. Izreka zahvalo S. G. R. za ta poziv. V programu N. R. P. je 'med drugimi nalogami tudi upostavitev enotne fronte proletariata, ki med njegovimi deli obstoji danes globok jez. Majska proslava naj bi temu odpomogla. Nadeja se v sporazum za to nujno akcijo, kateri bodo morale slediti druge, da se proletariat med seboj približa- Potrebno je, da se potom edinstvenih akcij ustvari edinstvena fronta. Prosi so-druge, naj bi bili objektivni, da bi v delu uspeli. S. L. Pavičevič: Sodrugi z za*dnjega sestanka vedo, da je delegacija G. R. S. izjavila, naj bi ti sestanki odprli pot do enotnega delavskega gibanja. Pa sedaj kakor prej povemo odkrito, da odkrite enotne fronte ne more biti, dokler se ne najde pot k enotnosti delavskega gibanja. Todorovič je rekel, da obstoji globok jez med nami. V tem slučaju nam je treba govoriti o tem jezu, da vidimo, če bi se dal prebroditi. Če pri skupni akciji nimamo duševne skupnosti, nas more vsak najmanjši incident razdvojiti. Današnji večer ne more teh vprašanj rešiti, ker nad nami stoje kongresi. Toda do kongresov je treba opazovati, če so dani pogoji za edinstvo. Želi od druge strani izjavo, če je voljna za sporazum, ki bi zgradil edinstvo v gibanju. Na tem vprašanju je treba voditi razgovore. Predsednik: Ker se na obeh straneh kaže dobra volja, treba preiti na razgovor o proslavi. S. N. Divac : Med nami obstoji razlika tudi v razmerju do Majske pro- preidemn na proučevanje osnov, na katerih stoji eno kakor drugo gibanje, tor da pogledamo, ali smo si sedaj bližji nego doslej. Drugače bonu, izgubljali samo besede, ker brez tega ni zedinjenja. On ima vtis. da so tipografi zavzeti po iskreni želji za edinstvo. Kako pa Je s tretjo stranjo, tega ne ve. Treba ua se obvežemo spremeniti ton tudi v vsakodnevnem boju, ker smo šli dal^e od medsebojne kritike, celo do napadanja. To soj prvi pogoji za približanje in za tern do popolnega zedinjenja vsega gibanja..' (Dalje prih.) Politične vesti* * Na ^predvčerajšnji seji minlstr. sveta so razpravljali o uradniškem in invalidskem zakonu; pretresovali so tudi zakonski predlog o ustroju vojske. Načrte teh zakonov so dobili ministri v svrho proučavanja. Govorili so na seji tudi o sobotni konferenci Radičevih delegatov drja Krnjeviča ter drja Kovačeviča z zastopniki radikalne stranke. * G. Radič baje zahteva, da se na Hrvatskem izvedejo občinske volitve po stari avstrijski uredbi. Dalje zahteva razglasitev, da so na Hrvatskem vsi enaki pred zakonom. Vlada mora nadalje priznati Radičevim poslancem pooblastila za brezplačne železniške vozne listke. G. Radič očitno hoče naloviti še več kalinov na svoj llm, ker tako krščansko skrbi za svoje revizorje. t G. Korošec ima v Belgradu lepe prilike, da poroča o svojih izletih po Sloveniji. Celo potovanje v Ljubljano je včeraj opisal v seji klerikalnega kluba. Gospodje avtonomisti so sklenili končno, da bodo glasovali za poročilo večine na prihodnji skupščinski seji. Kakor netopirji se mažejo naprej. * Angleška nota je bila izročena Nemčiji včeraj. Ta nota vsebuje v uvodu nekaj fraz o razočaranju angle- Celjjc. c Krojaška stavka. Kakor smo žc poročali, b;> stavka trajala najbržc še precej dolgo. Gg. delodajalci 'nodelo priznat: kolektivnih pogodb. Vsak pravi, da bo podpisal, kadar bodo drugi. Pismenih izjav do danes se ni bilo. Ne vemo. ali je n.iih organizacija tako slaba. ali igra kako tajno in zahrbtno vlogo. G. Mastnak ,ie v silnih skrbeh, če bodo njegovi! tovariši podpisali pogodbo, kajti njemu gre za to, da razdore obe organizaciji. Kapitalisti pač znajo! — Koga dosedaj te stvari nič ne brigajo. naj se ne«vmešava! Naj pove rajši svoj namen! -• Tudi g. Kovač Za Kresijo ne pozna organizatoričnega deia. temveč se jezi nad vsemi pomočniki. Ga že poznamo in bomo še govorili. O-stali gg. delodajalci so mirni. Čakajo samo, kaj bodo drugi ukrenili. — Kdor rabi dobrih pomočnikov, naj prše na delavsko tajništvo. Celje, Vodnikova ulica. — Delavsko časopisje naj to notico ponatisne. c Pevskemu društvu »Stankoviču« je priredila celjska buržoazija bombastičen sprejem. Pred kolodvorom na Krekovem trgu ga je pozdravilo Celjsko pevsko društvo ob navzočnosti Sokolov in Sokolic ter vseh v celjski garniziji bivajočih oficirjev in šolske mladine. Zbralo se je mnogo občinstva, med katerim smo nenadoma opazili tudi 5 Orlov v krojih in z zastavo, ki so se zgubljali med radovednimi ženskami. Gospod župan dr. Hrašovec je pozdravil goste v imenu celjskega mesta. Nato je sledilo vsepolno patriotič-nih »živijo«- klicev, nakar se je razvil pohod skozi mesto z železničarsko godbo na čelu. Ob 20. se je vršil koncert v popolnoma razprodanem Mestnem gledališču. Po koncertu so imeli banket v Narodnem domu. Hišni posestniki, tudi nemški, so na ukaz županstva razobesili narodne in državne zastave tako, da so gostje z izkazom simpatije do sebe bili lahko zadovoljni. Proletarci častimo vsako kulturo, po- sprejem srbskega pevskega društva »Stankovič«, ki priredi tu v torek koncert, dovoli občina 1000 Din podpore. Obč. svet. Bahun je povdaril, da v proračunu ni več kritja za večne podpore. Z ozirom na to pa, da je občina tudi drugim društvom dovoljevala podpore, irt bi se odklonitev podpore »Stankoviču« lahko smatrala za demonstracijo proti Srbom, je tudi Bahun glasoval za podporo. Pomladek rdečečega križa bo na svoje stroške uredi) kopališča v meščanski šoli, občina ga bo potem vzdrževala — Občinsko premoženje bodo v obliki posojila naložili v elektriškem podjetju, Ki se bori z velikimi finančnimi težkočami. — Obč. svet. Wei.\l poroča o občinski mesnici o kateri so trdili klerikalci, ■ da ima okrog 50.000 din deficita. Fak-| tično je imela mesnica 14.525 Din čis-' tega dobička. Aprovizacijski odsek mo-| ra delati na to, da se obč. mesnica čim ( prej zopet upostavi. Proti predlogu so glasovali klerikalci. — Klub SLS se noče udeležiti kontrole knjig pri Mestni hranilnici. Treba bo zopet volitve posebnega odbora. — Vsa stavbna deia bo občina kljub ugovoru stavbenikov še nadalje izvrševala v lastni režiji. — Prihodnja seja *je določena na petek 18. trn. ške vlade, češ, da je ponudba Nemčije slave. Vi postavljate na prvo mesto I za 30 miliaVd zlatih mark prenizka. I sebno pa umetnost, dokler pa mi ne izvedenje skupne proslave. A mi po- j Dalje poudarja popolno soglasje An- moremo biti radi naših socialnih razstavljamo na prvo mesto vprašanje o J g|jje z ostalimi zavezniki. Jezi jih tudi, mer deležni teh užitkov, ki so mono- načinu, kako priti do stanja, da bi se da Nemčija v svoji ponudbi ne daje pol buržoazije, pa vas moremo le za moglo skupno izvesti. Preje smo imeli njkakih jamstev, marveč le obljube in vidati. sestanke zavoljo skupnih akcii proti opazke. Po nemškem predlogu je po- J c Učiteljstvo? V nedeljo sem draginji in drugem. Tedaj smo s polno ]eg tega plačilo reparacij odvisno od jmel priliko opazovati par učiteljev iz razlogov zavzeli stališče, da nam ni vrste mednarodnih posojil, za katerih j Celja. Res — kulturni ljudje! V kinu mogoče za šalo približevati od časa udejStvitev pa ni nobene gotovosti. Končno izjavlja angleška vlada, da je bila prepričana, da bo Nemčija izpolnjevala svoje obveznosti iz verzajske mirovne pogodbe, in poziva nemško vlado, naj v interesu mednarodnega miru postavi resne in točne predloge. * Nota, ki jo je Izročila včeraj italijanska vlada nemškemu poslaniku, slovi približno tako kakor angleška. * Neki boljševiški govornik je v klubu »Šest sto rdečih« primerjal atentat na Vorovskega atentatu v Sarajevu. Noto lorda Curzona Sovjetski Invalidi! do časa. Oboji smo deli delavskega gibanja z občutnimi razlikami. Mi zastopamo tukaj smernice socialističnega gibanja, a nasprotna stran predstavlja drugo gibanje z drugimi programskimi m taktičnimi osnovami. Delavec, ki sl želi enotnosti, ne sme preko te okolno-sti. Ce smo se nad vprašanjem taktike in programa razbili ter si postali neprt-jatelji in če ni v tem nastopila nobena sprememba, bi bilo nekoliko nelogično iti v razgovorih dalje. Pravijo: delavci bodo sodili. Toda oni so lahko tudi v blodnji. Ni točno, da so krivi samo vod! republiki avstrijskemu ultimatu Srbiji, telji. Tudi delavci so lahko. Ni treba ml- Na take misli mora res priti človek sliti, da ni na naši strani najboljše vo- j pri današnjem svetovnem položaju, lje. da se približamo drug drugemu. Ka-dar ste nas poživljali na skupne akcije, smo vedno izjavljali, da so tako dolgo nemogoče, dokler je boj med nami. Mf jih ne moremo takoj sprejeti, ker se bojimo težjih posledic. Hočemo, da gre vse po formalnem toku. To jc Po priliki v tem, da skušamo najti pot, ki bi jez’podrl. So stvari, ki jih more le čas ubiti. Težko pride že sedaj do skupne proslave, toda želimo, da pride do poskusa za podret je jeza. To se ne more zgoditi s skupnimi akcijami. Mi moremo sedaj izraziti samo zadovoljstvo, da ie prišlo do sestanka. S. Divac predlaga, naj se potrdi potreba medsebojnega približanja. Nato naj bi se osnoval organ. ki bi k temu vodil, toda preko rednih forumov. Sedaj bi bilo treba, da Dnevne vesti. > ,-f- Zagorski rudarji so izročili merodajnem faktorjem ultimat, na katerega zahtevajo odgovor v 8 dneh. Danes (13. maja) so šli sicer na deio, v slučaju, da ne dobe odgovore, pa bodo napovedali splošno stavko. -f- Dne 21. maja se bo vršil v Splitu kongres grafičnih organizacij iz vse države. Temu nasproti pa se bo vršil ravno iste dni kongres bančnih uradnikv istotam. Gaberje so sedeli v loži (pijani!) ter razgrajali in peli tako, da so se že priprosti ljudje — celo njihovi učenci v 111. prostoru zgražali — nekateri bolj inteligentni so vzeli klobuke in šli. Petje je bilo lepo, ker je bil med njimi dirigent — pevskega društva g. P . .. Vse to dela alkohol. Opazovalec. Maribor« m Vlil. redna občinska seja 11. trn. Socialistični klub je vložil interpelacijo glede popravil v mestni klavnici, katere je izvršilo ravn telj-stvo brez vednosti in odobrenja obč. sveta. Nadalje je ravnatelj delal tež-koče neki izvozni tvrdki, ki je radi tega opustila klanje v mestni klavnici, kar je občini v precejšnjo škodo. %Na prvo točko je pojasnil župan, da je popravila izvršila tvrdka Predovič na lastne stroške, a z njegovo vednostjo Na druga vprašanja !bo odgovoril na jutranji seji. — Obč. svetnik dr. Rud Ravnik je odložil mandat, ker je bi izvoljen kot član NSS. iz katere je zdaj izstopil. Izstop je bil vzet na znanje, na Ravnikovo mesto stopi davčni upravitelj Anton Rehar. — Občina se bo oficielno udeležila sprejema češkoslovaških gostov, ki pridejo o Binkoštih v Maribor. Priredila jim bo celo banket. -- Izvoljen je poseben odbor, ki naj priprav« vse po- Deiavcil Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Trilč ki so najboljši In q ^ se jtldenbur§kih najcenejši. Glavna zaloga na drobno 10 ] , . detelo UuMians. Bret 20.8«,v .z.rS, ki: noivoMlstne,« - Z. Najhuje ste pač vi občutili svetovno klanje, ker ste bili sami deležni njegovih darov: izgube udov, vida. go vora itd. Nima pač smisla naštevati za one. ki še ničesar takega niso skušali sami. Pa se bo kdo oglasil: Potem pa naj nas puste v miru. če niso skušali in ne skušajo našega trpljenja.« Pa nt. tako. ker sočustvo do vas veli vsakemu človeku, da vam pomaga po svojih močeh ublažiti vaše bolečine. Vsi veste in čutite, da ie bil proletarski interes vedno tia tem. da se vse vojne in vsa krvoprelitja izbrišejo čim-preje z dnevnega reda. Vsem vam je že znano, da zahteva Marksov socialistični program: Proletarci vseh dežel, združite se! Vsi ljudje snvo si drugovi. vsi smo navezani drug na drugega, proletarec na proletarca, kapitalist na kapitalista. 2e dolga leta. bije socializem težak bol proti izkoriščanju ročnih jn duševnih delavcev, za njih osamosvojitev in pravico do obstanka pa lastnih načelih. Hude nasprotnike imamo v liubite-ljh brezdelja in luksusa. Ogromna je moč tega našega sovražnika, ker so ’ mu dana vsa možna dovoljeja in nedovoljena sredstva za trajni boj protf nam, Mi nimamo nikake svobode, nika-kih človečanskih pravic, po njihovem žvižganju natri je ukazano plesati, kakor pleše medved na piskanje- medve-darja. Slaba pa bi predla medvedarju, če bi se medved utrgal iz verige, na katero je priklenjen, in napadel gospo-Sodrugi. kolikor vas je organiziranih v vaših vrstah, ponesite svojim tovarišem trpinom, ki še imajo s peskom zasute oči. ponesite jim mehkih brisač, namočenih v hladilnem vrelcu socialistične ljubezni, napolnjujte njihova srca z mislijo nanje same, da ne bodo vec voljni biti hlapci buržujskim gospodarjem. temveč da se bodo vsi brez izjeme oprijeli rešilne vrvi socializma jn s po-množitvijo proletarskih organizacij pretrgali buržujske verige, ki nam vsem sekajo globoke rane v roke, noge in prša! — Vsak izmed vas se mora zavedati. da je prepotreben zidar k naši o-gromni stavbi, pa četudi nosi le vodo utrujenim Im žejnim delavskim silam. Vi. ki ste na najkrutejši način po-kvečeni vi ste tudi rojeni za buditelje socialistične ideje, zavedite še tega In se podajte v boj proti svojim in našim sovražnikom! — Operite si oči in vaš pogled ho prodrl do neštetih onih. ki še tudi tavajo v temi in brezsrnernosti. Vi pa, ki vas *e 1,arava obdarita z deco, smatrajte za svojo najsvetejšo dolžnost biti ji dober vzgled za osvobo-jenje proletariata! Vestnik „S»o!!iodeu. Člansko zborovanje celjske »Svobode«, ki se je vršilo dne 13. tm. ob 14. pri Jugoslovanu v Gaborjih, je doseglo krasen uspeli. Predsedoval je sodrug Vernik. Zapisnikar je bil sodrug Arn-šek. Poročilo sodruga Čebularja kot predsednika organizacije k dokazalo, da se celjska mladina že vzbuja k zavesti; članstvo se je povečalo od zadnjega 'občnega zbora (15. IV. 1923) za 300 %. Predstava »Samosvoj« v celjskem Mestnem gledališču je popomoma uničila dolg (okoli 1000 dinarjev) In postavila blagajno na dobre noge (v blag. je okoli 500 dinarjev). Sodrug Čebular je v navduševalnem referatu vzpodbujal vse navzoče člane k neumornemu delu. Starejše člane pa je svaril. naj ne bodo več tako malomarni za gibanje proletarske mladine. Medklici so pritrjevali njegovim besedam in po končanem referatu mu je članstvo (stota ko burno pritrjevalo. Celjska »Svoboda« je sklenila upostavlti zopet tam-buraški zbor. Za ta odsek se je pokazalo veliko zanimanje. Organizacija sc je spomnila cclo že priprav za vsede-luvski zlet v Mariboru. V kratkem odpošlje resolucijo na kongres »Svobode«, da postavi na dnevni red tudi točko o izletu in pripravah zanj. Pri raznoterostih še je razvila dolga debata. »Svoboda« se je odločila, pripravljati sc zopet na drugo predstavo in so bila v ta namen izmenjana najrazličnejša mnenja o dramatskih delih. Zborovanje Je trajalo dve uri in pol. Še bolj bi se ra-dovali, če bi zvedeli kaj izrednega tudi o drugih podružnicah po naši pokrajini, v odeti maramo, da si moramo priboriti vso kulturo in izobrazbo sami, kajti buržujska mehkužna »kultura« ne prija našemu utrjenemu živčevju in nepokvarjenim srcem! V delu je naša rešitev! — Zapisnikar. Gospodarstvo. — Zadružna banka v Ljubljani je imeljt svoj I. redni občni zbor v sredo 9. maja 1.1, ob 17, uri v bančnih prostorih, katerega je vodil predsednik dr. Danilo Majaron in podal tudi poročilo o poslovanju v prvem poslovnem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je dosegel ta naš najmlajši denarni zavod, ki je prevzel nalogo, nuditi našem zadrugam v Sloveniji kar najbolj ugodne kreditne in poslovne poboje in je pričel svoje poslovanje 1. decembra 1921, torej v dobi, ko se za početek poslovanja niso nudile najugodnejše prilike, v prvem poslovnem letu prav zanovoljiv uspeh. Navzlic denarni tesnosti, ki vla^ia že dolgo in se je v zadnjem času občutno poostrila, kakor tudi drugim težkočam, s katerimi se je boril zavod, si je v tem kratkem času s skromnimi sredstvi, k< so mu bila na razpolago, pridobil lep krog klientele, tako zadružniško, kakor komercielno. Posli tega zavoda se torej stalno množe in razvijajo prav živahno. Za minulo leto se bo izplačevala 6% dividenda t. j. K 24.— (Din 6,—) od 16. t. m. dalje. Občni zbor je sklenil zvišati delniško glavnico od K 5,000.000.,— na K 10,000,000—. z izdajo 12.500 novih delnic, po nom. K 400 - - (Din 100.—) fn pooblastil wpravni svet za izvršitev zvišbe. V upravni svet so bili izvoljeni gg. dr. Danilo Majaron, odvetnik in predsednik odvetniške zbornice, Anton Kristan, Predsednik Sioveriske banke, : Simon Kmetec, predsednik Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, Štefan Dražil, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo, Mihael Rožanec, ravnatelj tiskarne Blaznika nasl. v Ljubljani, dr. Vekoslav Kisovec, bivši ravnatelj Zadružne banke v Splitu, Albin Prepeluh, ravnatelj Oblačilnice za Slovenijo, Lovro Petovar, veleposestnik v I vanjkov-cih, Rudolf Rozman, šef knjigovodstva Pošt. ček- urada. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni dr. Anton Sagadin, ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Meihior Čobal, ravnatelj Spl. konzumnega društva »Posavje« Zagorje, Leo Petik, ravnatelj Pletarskc šole v Radovljfci, franc Sire, načelnik puškarne v Kranju, Viktor Oroszy, posestnik na Vrhniki. — Za direktni tovorni promet med Jugoslavijo in Nemčijo so biii 28. maja uvedeni »Merkurjevi vlaki«. Vozili bodo kompletni v obeh smereh med Freilassingom na Salzbuškem in Ljubljano. Dopisi. Stanovanjska kriza končana. Odkar je v Celju izumljen nov »pa-, tent« za odpravo stanovanjske krize upamo, da se izdelujejo že tudi kolajne v priznanje velikih zaslug za to imenitno idejo. In prvo kolajno dobi mestna občina celjska. Kajti izum je njen. Preprost je sicer, vendar pa je bilo treba misliti. Sicer ni lepo od nas, da izdajamo ta izum, še predno je patentiran, a up, da nas mestna občina v svoji velikodušnosti za našo blebe-tavost ne obdavči — nas tolaži. Poslušajte torej: Mestna občina je lastnica hiše, ki ima toliko in toliko stanovanj. Pa se je prigodilo, da je pred nekaj meseci umrla stanovalka, zapustila sinu pohištvo, stanovanje pa mestni občini. Sin je pohištvo prodal, prazno stanovanje pa so zaprli. Čez nekaj mesecev je stanovanjska oblast oddala akt o dotičnem stanovanju mestni občini. Mestna občina pa se ni zmenila za prošnje, ki so bile za nakazilo izpraznjenega stanovanje priložene — ker, kar je res, je res, mestna občina namreč ni stanovanjska oblast. Sklicala je važno sejo. Gospodje so začeli misliti in evo, izmislili so jo: Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, se prezida v lokal. In v tem lokalu bodo prodajali dežnike. Vsi, ki se brez in po krivdi stanovanjske oblasti brez stanovanj, naj si oskrbijo v dotičnem lokalu dežnike, pa bodo imeli svojo »streho« nad sabo. Še to prednost bodo imeli: ti dežniki namreč ne bodo občinsko obdavčeni. Trbovlje. Na dnevnem kopu Dobcr-na se od dne do dne množe nesreče. 26. aprila t. 1. bi bilo mladoletnemu Balan-tinu skoraj zmečkalo glavo. Nezavestnega so njegovi tovariši zanesli pod streho. Ko je prišel paznik in videl fanta vsega krvavega, je' takoj odhitel po nosilnico in obveze. Pa ga dolgo ni bilo nazaj — po vsem obratu je iskal obveze, a jih ni mogel najti. Nato so odnesli ponesrečenega rudarja 3A ure daleč ne-obvezanega v bolnišnico. V Dukičevl pisarni imajo sicer obvieze v pisarni, in kadar se zbode kak pisar s svinčnikom ali peresom, si na debelo omota prst, a kdo se bo zmenil za ubogo delavsko paro? Delavec naj žrtvuj^, svoje zdrave ude za kapitalistovo nikdar polno malho, za plačilo dobi pa hude In surove besede! Tako plačuje kapitalistična družba. — Madžarskega žida Šainerja je. prosil strojevodja S. za ročno svetiljko. Takle odgovor je dobil: Ce ne morete ponoči brez luči voziti. pa pojdite spat! Nadpaznik R., ki dela po , cestah. Če pomislimo, koliko avtomo bilov in tovornih vozov sa dandanes Upton Sinclair: 80. nadalj. France Kremen. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) Kremen je bil zadovoljen in z ložjim srcem je odgovarjal na druga vprašanja, ki so sc tikala njegovih delavnih zmožnosti. Ali je kdo v tovarni Empire, ki lahko zastavi zanj dobro besedo? Saržent je že mislil poklicati Empire, pa se je hitro premislil. Ce je France res delal v tovarnah za stroje in koleslje, se nedvomno najde zanj mesto v armadi. Za delavce je šla silno trda in vzeli so skoraj vsakogar, kdor se je zglasil. »Koliko merite?« je vprašal izpraševalec in dodal: »Teža nas ne briga, ker vas že zredimo« Pisarna zdravniškega preiskovalca je bila v prvem nadstropju istega poslopja in France je moral tja. Slekel je suknjo in srajco, zdravnik mu je zmeril prsi, nastavil uho na srce in pljuča, preštel zobe, pogledal v nos in še druge take reči. Vse baš ni ni bilo v redu, toda slabega tudi ni bilo nič. Zdravnik je pokazal, da niso bili izbirčni z možmi. Ko je bila preiskava gotova, jel vojak spremil rekruta nazaj v glavno pisarno. In zdaj se je naš mali socialist naenkrat znašel v položaju, katerega ni pričakoval tako hitro. Pred njim na mizi je bil formular, potiskan in dopisan, saržent je pomočil pero v črnilo in mu potisnil držalo v roko, pokazaje na črto, kjer se je bilo treba podpisati. Niti enkrat ni bil vprašan: »Ali si pripravljen? Ali si prepričan, da delaš prav?« Ne, saržent je delal, kakor da je France prepričan in pripravljen. Izprašal je prostovoljca, zapisal odgovore, zdravnik je storil svoje — in kdo zahteva, da bi bilo I Vsak, kdor hoče vsaj deloma poznati socializem in biti socialist, naj,čita knjigo »Socializem v v m vera Naroča, se pri tajništvu SSJ, Celje, poštni- predal 43 in stan e lepo. in trdo vezana 9 Din, broširana pa 7 Din. Majte „RRES“ to delo zastonj? Če se bi bil France branil podpisati, kakšna burja bi bila završala! France ni niti prečital papirja, temveč hitro podpisal. »In zdaj -1— je omenil saržent — bodite pripravljeni na odhod. Vlak odide ob petih in sedemnajst minut zvečer, jaz bom na postaji, da vam dam vozni listek. Glejte, da boste tam1 Zdaj ste pod vojaško disciplino, razumete?« France je razumel. V zadnjih besedah sarženta je bil nov ton in France je zapustil pisarno z občutkom, kakor da ga je kdo dregnil v želodec. * * * Odhitel je naravnost k sodrugu Stankeviču, ki je bil silno vesel. Objemal jc Kremena in mu zagotavljal, da se kmalu vidita na Francoskem. Nato je šel z novico' k Emilu Forsterju in tudi ta sc je razveselil. Nazadnje ga je mikalo, da bi poiskal še sodruga Gornika. Hipoma se je zavedel, da je Gornik zdaj njegov nasprotnik, ampak Franceta bi zabavalo, če bi mu mogel reči: »Zdrami sc, tepec, in otresi se sanj, da bo zmaga kajzer-jeva 1« Toda bili so drugi, katere je France najrajši zapustil brez slovesa. Na primer Minka Jelenova; njej sporoči šele takrat, ko bo dovolj oddaljpn od njenega ostrega jezika. Spomnil se je tudi Ide. Morda je ne vidi nikdar več. In če bi jo videl, ali mit mogoče ne obrne hrbta? France je hitro zadušil v sebi bolečino ki se je oglasila. V vojno gre, in vsa hrepenenja ter naslade ljubezni morajo proč! (Dalje prih.) vozi po cestah, je število nezgod razmeroma majhno, toda še vedno preveliko z ozirom na vrednost človeškega živlienja. Mnogo držav se zato prizadeva znižati število nezgod. Štiri stvari so potrebne, da se preprečijo nezgode. Prvič zakoni o regulaciji prometa; vse države imajo sedaj take zakone. Drugič vzgoja v šoli, ki naj uči otroke, kaka nevarnost je igrati se na cesti, ko je vendar poskrbljeno za druge prostore, kjer se otroci lahko igrajo brez nevarnosti. Tretjič vzgajanje vseh onih, ki vozijo avtomobile, k previdnosti in stroge kazni za nevarne voznike. Četrtič preiskava onih točk, kjer se dogaja največ nezgod. Dostikrat se je izkazalo, da pregradba križišča, več prometne policije na kaki točki in kaka druga preprosta odpomoč preprečijo nadaljnje avtomobilske nezgode. Skratka, avtomobilska industrija daje zaslužka milijonom ljudi, ne le onim zaposlenim pri izdelovanju avtomobilov, ampak tudi onim, ki zalagajo to industrijo z materijalom, omogoča meščanom, da živijo v okolici mesta bližje naravi in to še bolj poceni, napravlja življenje na deželi prijetnejše in pospešuje in olajša prevažanje blaga. Nasproti tem koristim so nekatere neugodnosti, kar se tiče varnosti po cestah, gradnje cest itd., ali ti problemi bodo sčasoma našli svojo rešitev. Kako Združene države ogromno nadkriljujejo ves ostali svet v razmahu avtomobilstva, je razvidno iz dejstva, da je število avtomobilov na vsem svetu okoli 14,610.000 in od teh je izven Zruienih Držav le okoli 2,255.000. Kako bliskoma se je razvila avtomobilska industrija v Ameriki, nam priča dejstvo, da se ie l. 1899. izdelalo le 3700 avtomobilov, I. 1911. pa 199.319 osebnih in 10.655 tovornih avtomobilov in I. 1921. 1,514.000 osebnih in 154.550 tovornih avtomobilov. Poslano. Odprto ptsmo Socialnemu skrbstvu Podpisani sem bil od I. 1917. do vštetega 1. 1919. kot dobrovoljec pri 9. polku v srbski armadi. Boril sem se za to, kar mi danes ne koristi nič. Kot invalid sem l, 1921. vložil preko Oblastnega Saveza dobrovol jaca prošnjo na Socialno skrbstvo, invalidni oddelek v Ljubljani, za pokojnino. Sicer dobim mesečnih 90 kron kot bivši avstrijski bojevnik, toda kot dobrovoljcu mi pri pada po srbskem invalidskem zakonu nekaj več. Ker je moja življenjska usoda zapečatena in sem navezan teh malo dni, ki so se pred menoj, izključno le na državno podporo, apeliram na Socialno skrbstvo, da pregleda natančno zakonik in poišče v arhivu mojo zaprašeno prošnjo za večjo pokojnino, prošnjo iz leta 1921., ter stori svojo izvrševalno dolžnost. Sicer res ne bomo več vedeli, čemu odjeduje teh par ljudi pri Socialnih skrbstvih drugim ljudem, ki so potrebnejši, ljubi vsakdanji kruh. Jože Pogačar, invalid v celjski invalidnici. (Op. ur-: Navedeno pismo priobčujemo. ne iz tega razloga, ker ga je pisal dobrovoljec, kajti mi ne zagovarjamo tistih, ki sami nesejo svoje kosti: med bojni metež, marveč zato, da vsak lahko uvidi, koliko koristi napačno pojmovanje narodnosti'. Danes se za tega človeka nihče ne zmeni, niti pošteno zaslužene pokojnine, ki mu drugače pristaja radi njegove požrtvovalnosti, tnu ne privoščijo. Za koga se je ta človek bil prav za prav? Za svoj narod, za svoje ljudstvo morda?) Polemika. Komunizem je drugod pod treskajočimi udarci buržoazije, ki ji je sam nastavljal glavo, že prižel do spoznanja, da se zaman sam trudi za rešitev socialnega vprašanja in da ni dobro z vzvišenim prezirom gledati na pozitivno delo, ki ga izvršuje socialistično gibanje. Kakor drugod, tako tudi v Jugoslaviji, kjer se pod firmo »neodvisnosti« več ali manj srečno trudi za upostavitev skupne fronte. Celo organizacijski fronti ni več daleč, kar dokazuje sestanek med njegovimi in našimi zastopniki 12. aprila v Belgradu, o čemer priobčujemo baš poročilo na drugem mestu, in akcija, ki so jo v Sarajevu podvzeli grafičarji za ustanovitev skupnega odbora, 'kateri naj bi vodil nadaljnja pogajanja. Vse to delo je imelo 2e dober uspeh: v medsebojni kritiki smo začeli stvarneje debatirati o tem, kaj si ti in kaj sem jaz. Samo naši preljubi Slovenci delajo tukaj kakor povsod izjemo. Skupina, ki se je po dolgem brodenju po umazanih modrih in Črnin vodah zbrala okrog »Glasu svobode« oz. dr. Lemeža in Žorge in ki je prvi trenutek kazala, da hoče prelomiti tradicijo esesdeiske-ga »ričetovstva« in »omejenega zavezništva za osiguranje mandatov«, kakor se je sama izražala, ta skupina meni sedaj, da je bilo tistega ričetovstva še premalo in da ga je treba nadaljevati v skupnih frontah s čmo in rumeno buržoazijo v ljubljanskih obč. svetih, pa tudi drugod. Precej v prvih številkah se je potem »Gl. sv.« zapletel v besno polemiko z našim »socialpatriotizmom«, o kateri s strahom pričakujemo, koliko koščic bo še pustila na njegovem komunizmu v taki formaciji, kakor jim jo je Bog dal. Ker smilijo se nam revčki vseeno. Zadnjič so nekaj začeli hruliti, ker smo napisali članek (98 št. »Napreja«) proti enotnim frontam z ričet-strankami, scitirali so nam pri tem ta članek tako zmedeno, da iz-gleda, kakor da pri njih marksistična nevezanost napram buržoaziji nič več ne velja in da bi se bilo treba zediniti z vsem delavstvom, ki še caplja po blatnih lužah narodne socialije, klerikalizma, radikalizma, laži-republikan-stva itd. itd. Ubogi nebogljenei si menda res do-mišljujejo, da so nam že nadeli kak greh, če kričijo, da smo ga napravili, potem pa tisti dozdevni greh objavijo, čeprav utegnejo iz objave še precej duševno bolehni možgani opaziti, da tistega greha tam notri ni, da je nasprotno vsako infcransigentno stališče do zvez z buržuji in živijo - komunizmom marksistično in edino mogoče v delavskem gibanju. Ce bi bili mi napisali, da smo za združenje s klerikalci, radikalci itd., potem bi gospoda morda bila upravičena kakšno pripomniti, četudi je baš ta gospoda uvedla in še izvaja konkubinat z navedenimi buržuji. Tako pa menimo, da imamo opravke z duševno neodgovornimi ljudmi, z znorelimi kverulan-ti, otroci, ki še niso imeli prilike seznaniti se z življenjem in marksizmom, s političnimi diletanti, koritarji sredi dejanj in besed, priučenimi, večnoistimi frazarji. kratkomalo: z bedaki. Z otroci in bedaki, ki žanjejo med ljudstvom samo zato par uspehov, ker smo od stoletnega suženjstva in kroničnega alkoholizma degeneriran narod. Ce bi bili v svojem nehanju vsaj toliko inteligentni kolikor katoliška diplomacija, potem bt imel človek še nekoliko spoštovanja do njih, tako pa res ne ve, čemu naj bi jih resno jemal. Ko bo z našim delom v ljudstvo vcepljena samozavest in treznost, bo vsu njihova politika tako sama izginila kakor smrad za mrhovino, do takrat pa je čisto dobro, da daje s svojimi dejanji in besedami poskočen vzgled tistega, kar'bi ne smelo biti. Prijatelji: mi vas ne bomo podili iz hiše. kakor si domišljate, da nas morete vi; nasprotno: če bi naša stranka ne bila vzdrževana od svojih članov s trudom in krvavimi žulji, če bi ne bila res neodvisna. neodvisna od moskovskih ppi; por, bi najmanj nakupovali sproti tri. štiri naklade vašega lista, zato da bi lahko vsak slovenski proletarec imel priliko študirati, če je to za smeli ali za jok, da se s citati proti sebi komunistični »fantič v nevarnost podaja.« Pošiljajte odslej vse dopise, prispevke, obračune, naročnino i. t. d. na uredništvo oz upravo oz. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Celju, Strossma-jerjeva ul. 1/1, poštni predal 43. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Širite proletarski tisk! Iščem sobo. Prost Vhod, električna razsvetljava mir, najrajši zunaj mesta. Takojšnje ponudbe na »Naprejevo« uredništvo v Celju. Nepremočljive daina plašč« za dame in gospode priporoča tvrtfca li it E> Sk«bernfe Ljubljana, Mestni ti»p it. 10. izurjen v vseh delih stiskov&nja, vlččenja, upogibanja in odtiskovanja (Stanz-, Zieh-, iFalz-, uhd DruckattMriteh), ki bi se razumel kot delovni mojster (Sbhičht-rfieister) v delavnici za plotevinske embalaže, S • tek« j tpetja i, Dopisi z navedbo dosedanjega delovanja in rodbinskih razmer se pošljejo na 2—1 uredništvo »Napreja« pod šifro »St. 100«.