Slov. 13. V Ljubljani, dne 27. marca 1919. kefo XXXI\ 'Al itUUk. — Cw mm E 1»— M lato. - (U DOMOLJUB ....... LrH Spl«l t* 4o- pUl M po«. I ljajo f Und- Blitrm J»: mol|«ba", Ljubljana, . ?k.1 m 1 GUSlilO JUGOSLOVANSKE l| s - KMETSKE ZVEZE : : e Kopitarje,* ■lic«. — Naročnin«, taklamacil« ln l>* atntd pai UproTnUtro „Dom«l|nb«», J Ljubljana. KoplUrJara «11 c«. U S kmetom se igrajo. Stari manevri se ponavljajo. Tnko-ivana Jugoslovanska demokratska stran-ia ustanavlja zopet kmetsko stranko. S. L. jim je sedaj kar naenkrat premalo kmetska. V prejšnjih časih, posebno pred rolitvanii, so na vse grlo vpili: Noben me-čan, obrtnik, uradnik, ne sme voliti z ^udsfoo stranko, ta dela samo za kmeta. Slo, sedaj so začutili drug veter v deželi a si mislijo: Morda bomo pa sedaj v teh razburkanih, nejasnih in neurejenih razmerah pripeljali svojo barčico do cilja. Iz raznih okrajev prihajajo vesti o romarjih, ki hočejo razbiti edinost kmetske-fa stanu. Naš kmet je sedaj po pretežni »ečini organiziran v Slovenski ljudski itranki in že zato tudi kaj pomeni. Pomenil ito še več, ko se v kratkem vsi kmetje, iA ftrBčansko mislijo in čutijo, organizirajo f Kmetskih Zvezah, To čutijo liberalci in eato hitijo, da cepijo in podirajo edinost med kmeti. Mislili so, da bodo imeli lahko delo. Začeli so s shodi po vsej deželi. Tako io bili prepričani, da jih bo vse poslušalo ln se jih oklepalo. Pa iz kmetkih vrst je bilo le malo odziva. Če no gre tako, pojde drugače, si misli zvita glava. Posebna itranka naj nam pomaga, Socijalisti ozna-afujejo razredni boj delavcev zoper vse Sruge stanove, torej sedaj naj dobimo pa '(e stmnko, ki bo oznanjala razredni boj kmeta zoper vse druge stanove. Ali ni še srned dovolj? Ali hočete še kmete, ta stan oira in reda, nahujskati? Komu bo zorela vaša pšenica? Kmetje gotovo nfe bodo brneli dobička od vašega dela. Sedaj imamo koalicijsko vlado, vse itranke so zastopane v njej. Med seboj so ie dogovorile, da v strankarskem življenju nt odnehajo pri ničemer od svojih načel, Jroga do druge pa hočejo le pošteno in odkrito ravnati. Sedaj pa vprašamo: Ali * )e to pošteno in odkrito, kakor agitirajo ti rovatfi proti S. L, S.? Stara hinavščina pri-Saja zopet do veljave. Ti novi osrečevale! kmetskega stanu so privlekli zopet staro predvojno orožje fz svoje obrabljene oro-fcarne. »Mi nočemo nič politike, vera nima • politiko nič opraviti,« vpijejo. >Mi hočemo le strokovno organizacijo kmetskega stanu.« Zato so lahko vsi skupaj: klerikalci, liberalci in socijalni demokratje,« tako oznanjata novi evangelij posebno dva agitatorja iz Šentvidske občine nad Ljubljano. Pa ga je nekdo na nekem zborovanju ^ljubljanski okolici vprašal: Koga ste pa rt volili pri volitvah? Ni mogel utajiti in le moral priznati: liberalca, Vai ti novi pre- roki so sami politični liberalci Nič ne dene. če izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. Oni so Ie orožje v rokah popolnih brezvercev. Kaj je pa treba nove strokovne organizacije? Ali nimamo že lepe kmetske strokovne organizacije v Kmetijski družbi? To je treba le šc bolj izpopolniti in poglobiti, Če je vam le za strokovno organizacijo, zakaj se te ne oklenete? Strokovno organizacijo imajo na jeziku, politično strankarsko pa mislijo. Ko bi to naravnost povedali, jim ne bi šel nihče na Iim, Na nekem zaupnem sestanku je vprašal govornik nekega takega samo strokovnjaka: Kaj boste pa storili pri volitvah, kaj ko pridejo razna verska in šolska vprašanja na vrsto? Takrat je pa molčal ta junak. Imamo tudi zanesljiva poročila, da hočejo ti ljudje novo kmetsko stranko organizirati po načelu in kopitu Radičeve stranke, Zanesljivo se tudi poroča, da kumuje tem upornikom proti edinosti kmetskega stanu Radič sam. Pred nekaj dnevi je bil ta mož v Ljubljani in je imel z glavnimi kolovodji dolge razgovore in obravnavanja. Torej Radičev boljševiški duh naj pride tudi v naše kraje. Na eni strani strogi centralisti, na drugi strani jim je dober pa tudi Radič, torej mož, ki je ena največjih ovir, da se ne more Jugoslavija tako in pa tako hitro urediti, kakor bi bilo potrebno. Mi bomo to gibanje^pazno zasledovali. Ne trpimo, da bi se v našem javnem življenju dalje uganjala hinavščina, Z odprtim obrazom bomo nastopili zoper te ljudi.. Dobro: Kar je brezverskih kmetov, organizirajte jih, mi vam tega ne branimo, ti spadajo v vaše vrste, Hinavščini, ribarjenju v kalnsm, politični neodkritosrčnosti napovedujemo najhujši boj. Te igre mora biti enkrat konec. Kmetje, stisnite vrste lin se organizirajte v Kmetskih Zvezah, Tukaj je val dom, tukaj vaša moč, Pravila okrajnih kmečkih zve&* § L Društvo se imenuje ......... (a z teza svoj delokrog , .. u»a svoj sedež V......... '' ."T**^ ••.••>._. ' • ^ * Okrajne lcme&ce zveze obsegalo sodnijske ali tudi manjše okoliše. Pravila Jugoslovanske Kmečke Zveze priobčimo x prihodnji številki* §2. Razmerje do Jugoslovanske Kmečke-Zveze. Društvo je včlanjeno v Jugoslovanski Kmečki Zvezi, deluje v smislu njenega programa in njenih navodil in prispeva v njen zaklad po ključu, ki ga določi občni zbor Jugoslovanske Kmečke Zveze. § 3. Društveni namen. Namen društva je: 1. Zbujanje in krepljenje stanovske zavesti kmečkega stanu in njegova združite*! v trdno politično stanovsko organizacijo; 2. razširjanje in poglabljanje strokovno izobrazbe; 3. organizacija gospodarske samopO-. moči; 4. ustavni boj za politične pravice t& gospodarsko blagostanje kmečkega'stanu, §4. Sredstva. yV dosego svojega namena uporablja društvo vsa zakonito uporabna sredstva« Zato v sporazumu, oziroma potom osrednje organizacije vseh Kmečkih Zvez: 1. poučuje s predavanji in tečaji, ča* sopisjem in drugimi tiskovinami kmečko ljudstvo o njihovih koristih in pravicah in širi med njimi politično in strokovno na-obrazbo; 2. skrbi za vsestransko strokovno kmetijsko izobrazbo kmečkega stanu s primerno reformo ljudske šole, s poučnimi gospodarskimi in gospodinjskimi tečaji, dal ustanovi več strokovnih kmečkih in gospo* dinjskih šol; 3. vpliva na obstoječe kršč. izobražen valne organizacije, da se ozirajo pri svojem delovanju na potrebo kmečkega stanu ia kjer takih organizacij ni, da se ustanovijo« 4. vodi volilni boj za vse javne zan stope; 5. snuje po občinah aH župnijah podružnice Kmečke Zveze a samostojnimi odbori; 6. deluje na to, da se v njenem okraj* ustanove potrebne zadruge. § 5. ' Članstva Član društva lahko postane vsak Jugoslovanski državljan moškega ali ženskega! spola, ki je dopolnil 21 let, stanuje v okolišu Kmečke Zveze, pripada sam kmečkemu stanu, w bavi a kmečkim delom ali pa žei^ s* aatt»peh kmečkega atanndeJ«v*ti Kdo«: 'Jv sme <1 rumu bilo društvenih {la- feti pristopiti društvu, se javi društvenemu odboru, W sklepa o sprejemu sli odklo-£tv° ne da bi mu bilo potreba naznani razlogov za svoj sklep. . . člane, ki po mnenju odbora drustve-rfm smotrom, krie stanovsko edinost ab se izpolnjujejo članskih dolznosh, ; itveni odbor izključiti, nc da bi jreba naznaniti svojih razlogov, §6. Društveni sklad Gmotna sredstva se zbirajo: e) iz rednih prispevkov b) L^dohodkov društvenih tiskovin; c) daril in volil. § Pravice draitvenikov. Pravice društvenikov so: «) udeleževati se društvenih zborovanj, glasovati, voliti in voljen bitij b) zahtevati od društva pojasnil in nasvetov, naznanjati svoje želje in na-' zore o stanovskih zadevali-. Glasovati imajo pravico samo oni člani!, ki so za dotično poslovno leto že plačali Članarino, § 8. Dolžnosti drnitvenikov. Dolžnosti društvenikov so; 1. pospeševati in podpirati po svojih močeh društvene namene; 2. upoštevati sklepe občnega zbora, Odbora in odredbe društvenega vodstva; 3. varovati stanovsko edinost, slogo in vzajemnost v obrambo kmečkih koristi in pravic; 4. udeleževati se shodov in drugih prireditev sorodnih organizacij; 5. redno plačevati članar>e. §9. Članarina. Članarina znaša na leto 1 krono in sc ■rvplača takoj pri vstopu za dotičeo leto, za vsako naslednje leto najpozneje do 31. jaguarja. § 10. < * Vodstvo društva. ' Društvo vodi načelnik, čc je ta zadr-San njegov namestnik, oziroma najstarejši .Odbornik, Načelnik zastopa društvo na zunaj in »pravlja kot izvrševalm organ društva vse tekoče posle. Načelnik, fci ga izvoli občni *bor za dobo enega let*, posluje do izvolitve prihodnjega načelnika, l § 11. Društveni odbor. £"' Društveni odbor sestoji iz 4—10 čla-fc' £ k™« občni zbor za dobo enega tete. Če kak odbornik med poslovno dobo ®h. « kateregakoli vzroka odpove ali »zklfuči, sme odbor poklicati na fir^Aj^ *** Odbor voli iz svoje srede načebiko-wtga namestnika, blagajnika in tajnika. Od-sklepa v sejah 0 vseh društvenih zade- vah, Id niso pridržane občnemu zbornib nadpolovično večino, pn enakem številu glasov odločuje predsednik. Redne odborove seje sklicuje načelnik aH njegov namestnik najmanj šestkrat na leto; izredne pa po potrebi, oziroma kadar jih s pismeno vlogo in dnevnim redom zahtevajo štirje odborniki. Odbor je sklepčen, če so navzoči vsaj trije in ne manj kot polovica članov. § 12. Podružnice. Odbor skrbi, da se po občinah ali župnijah ustanove podružnice Kmečke Zveze s samostojnimi odbori. Namen teh podružnic jc podrobna organizacija kmečkega stanu in popolnejša izpeljava programa Kmečke Zveze. Poslovanje podružnic urejuje poslovnik, katerega določi društveni odbor. § 13. Občni zbor. Občni zbor se vrši redno vsako leto enkrat Izvanrednt občni zbor pa, kadar se odboru aH načelniku zdi umestno, ali če to zahteva od načelnika vsaj petina društvenikov s pismeno vlogo in mu obenem naznani predmet, o katerem naj se razpravlja in ki spada v delokrog občnega zbora. Čas, kraj in dnevni red občnega zbora določi redno odbor, izjemno pa načelnik, kadar iz lastnega nagiba skliče izvanredni občni zbor. Povabilo na občni zbor z dnevnim redom vred je razglasiti vsaj osem dni poprej v društvenem glasilu. Samostojne predloge morajo člani vsaj tri dni pred občnim zborom javiti odboru. Občni zbor pa lahko sklene, da se kak predlog kot nujen slavi šele na občnem zboru, § 14. V delokrog občnega zbora spada; a) volitev društvenega načelnika; b) volitev društvenega odbora; c) volitev dveh pregledoval cev računov; č) izprememba društvenih pravil; d) sklepanje o razhodu društva; e) imenovanje častnih članov; f) določitev poslovnika in navodil za odbor in podružnice. ako je Sklepa § 15. Občni zbor sklepa veljavno, navzočih vsaj dvajset društvenikov. m voli se z nadpolovično večino glasov navzočih društvenikov, Izprememba pravil ali razhod društva se sin.' skleniti samo z dvetretjinsko veti ruš t v eni ko v 0'' & ** °av20Ča vsa' P°Jovica Občnemu zboru predseduje načelnik, " >f Pf zadržan, si izvoli občni zbor predsednika. § 16. Društveni shodi. Na društvenih shodili, ki jih prireja v svojem okolišu, predseduje na- podpi društvo *** n»v2oč, podnačelnik aH v to poverjen društvenik. S 17. Pravnoobvezne listine. Pravnoobvezne listine društva p« •ujeta skupno načelnik in en odbornik § 18. Prepiri. Društvene prepire razsoja neprizivno občni zbor, ki lahko voh v ta namen rtz sodišče, sestoječe iz dveh zastopnikov ke stranke, ki si volita za predsednika pe tega člana. Razsodišče sklepa neprizivno z večino glasov in odločevalno pravico predsednikovo, § 19. Razglasi. Vsi društveni razglasi so pravno-vcljavni ako so objavljeni v društvenem glasilu, ki ga določi Jugoslovanska Kmečka Zveza. § 20. Razhod društva. Ako se društvo razide prostovoljne ali vsled oblastvenega razpusta, pripade premoženje osrednji Jugoslovanski Kmečki Zvezi. § 21. Prehodna določila. Društvo je ustanovljeno, kadar pri stopi 20 društvenikov. Pristop jc priglasiti pri ustanovnem odboru, ki sprejema člane po svoji previdnosti. Kakor hitro je sprejetih 20 društvenikov, skliče ustanovni odbor prvi občni zbor, ki voli načelnika in odbor. S tem preneha delovanje ustanovnega odbora. Odkrita beseda Kmetijski družbi in še komu drugemu. (Iz krogov kmetskega razumništva,) Kakor čujemo, namerava večletni glavni ravnatelj Slovenske kmetijske družbe, mnogozaslužni g. Gustav Pire svoje mesto zapustiti. Nimamo danes namena proslavljati zaslug g. Pirca za kmetijsko družbo in za nafic kmetijstvo; kdo teh zaslug ne pozna? G. Pire je bil 35 let ured nik »Kmetovalca«, v tej dobi je ta kmetijski list, ki je hkrati uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe, povzdignil na tak« višino, na kakšno se ni povzpel ne samo noben slovenski, ampak tudi noben nemški kmetijski list. G. Pire je imel nešteto predavanj in ravno temeljitemu in obširnemu strokovnemu znanju in neutrudnemu de hi se ima Kmetijska družba za svoje dosedanje uspehe zahvaliti. Zalo je pa «KB naše mnenje, da g. Pire ne sme s svofeg« mesta odstopiti ali vsaj ne izgubiti rphv* pri Kmetijski družbi. Slovenska kmetijski družba, Id hoče biti v Jugoslaviji nekak« visoka šola ali vsaj kažipot kmetijstvu u celo Slovenijo, potrebuje predvsem strokovno izobraženega vodstva. Tnje «wo< kovnjaki, ki sedaj vodijo družbo, pa mM kor ne morejo biti kos nalogam Kmetij«« družbe »a c e 1 o S1 o v e ni j o. Naše mnenje je, da g. Pire ne dela prav, *s »g? mesto glavnega ravnatelja Kmetiisne b«, preden ad je vzgojil sposobnega naslednika in drugih mladih moči, potrebnih za strokovno vodstvo tako važne družbe, kakor je kmetijska. Ta družba mora imeti več kmetijskih veSčakov. Naj pri tej priliki povemo Se nekaj nudi o naši družbi. Da ima Kmetijska družba večja denarna sredstva, je prav; saj jih rabi in prav lahko dobrodejno uporabi, /endar pa mislimo, da njena naloga ni v l*ri vrsti trgovina s krmili in gnojili, am-'>ak strokovna kmetijska izobrazba. Tu pa moramo odkrito povedati svoje mnenje, da Slovenska kmetijska ilvužba v tem oziru ni storila, kar bi bila lahko storila. Vemo, da za nove ustanove dosedaj čas ni bil ugoden, vemo, da se tudi kmetijska šola ne da ustanoviti kar čez noč; vemo pa tudi to-le: Prvič, da so n a m kmetijske strokovne Sole nujno potrebne; »Domoljub« je nedavno obSirno pojasnjeval potrebo kmetijskih šol, naše Kmetske zveze jih zahtevajo, storilo oi se pa še nič za to. Drugič pa tudi vemo, da je ravno Slovenska kmetijska družba s svojim velikim premoženjem v prvi vrsti poklica-oavto.daoživotvorito, karje nujno potrebno za povzdigo našega kmetske ga stanu. Da je Kmetijska družba v tem oziru vršila svojo nalogo, bi že zdavnaj imeli v Ljubljani kmetijsko šolo. Kmetijska šola oa Grmu pri Novem mestu nikakor ne zadošča za celo Kranjsko, še za Dolenjsko bo premajhna. Sicer pa je zemlja in so druge razmere na Dolenjskem popolnoma drugačne nego na Gorenjskem in na Notranjskem zopet drugačne kakor drugod. In vendar za to lepo rodovino Gorenjsko nimamo niti ene kmetijske šole, ko bi jo moral imeti pravzaprav vsak sodni okraj. Ko ie oni dan zborovalo čebelarsko društvo, so zborovalci zahtevali čebelarsko šolo. Jn kako majhna vejica je čebelarstvo na Širokem drevesu kmetijstva. Dokler nimamo stalnih kmetijskih šo!. bi se morale ustanoviti zimskešole za vse panoge kmetijstva; te šole naj bi trajale pet zimskih mesecev. Da pa dobimo učitelje za te zimske tečaje, je treba v Ljubljani ustanoviti učiteljišče, pripravnico za kmetske učitelje. Mlade moči, ki kažejo talent za kmet-tko stroko, je treba poslati — na «trrike kmetijske družbe, zakaj nfc — v inozemstvo, da se izšolajo za polje-delslfo visoko šolo, zakaj brez nje Jugo-ilaviia ne bo mogla izhajati. Ne govorimo, da še ni čas za vse to, i!ok(er niso naše zunanjepolitične razmere urejene. Čim bolj neugodno izpade sklep mirovne konference za nas, tem večja bo naša naloga in tem več bomo morali sami zase storiti, da si rešimo državo in narodnost. In narodnost sloni v prvi vrsti na kmetskem stanu. Delavec se seli, uradnik se lah"ko narodu odtuji, kmet pa ostane na s v o }1 zemlji, pri svojem jeziku in običaju J i pri svoji veri. Temelj slovenski narodnosti je slovenski kmet. Z zadnjim slovenskim kmetom izgine tudi slovenska narodnost. Kdor hoče torej povzdigniti in ajačiti slovenstvo, naj podstnvi slovenski iraaetski stan. | Seveda ne mislimo, da more naša Kmetijska družba sama izvršili vsa potreb: na dela v povzdigo našega kmetijstva. Če je kmetski slan tflavn; steber države, potem bi človek mislil, da bo najprej d r ž a v a sama storila vse, kar le more, da povzdigne kmetski stan in * tem tudi s?mo sebe okrepL Zato si dovoljujemo vpiašanje; Kaj pa naše poverjeništvo za kmeti j t v o ? Ali se kaj peča 3 temi vprašanji in načrti? Zakaj se ne bi naša vlada izjavila, kaj misli v tem oziru ukreniti? — V Ljubljani se je nedavno — vsled pobude poverjeništva za uk in bogočastje — vršilo zborovanje šolnf.ov in zastopnikov drugih inteligentnih stanov o preureditvi našega šolstva. Prav, Mi pa vprašamo; Ali ni tako posvetovanje potrebno tudi za povzdigo kmetijstva? V jeseni bomo odprli v Ljubljani slovensko vseučilišče. Hvala Bogul Dolgo smo ga čakali. To bo gl.iva naše narodnosti. Da pa je človek zdrav in da more pričakovati še nekaj let življenja, mera imet: zdrav žeiodec. N.ijprcj življenje, potem učenje. Nc začnimo zidali stavbe svo-;c državne in narodne samosteju jsti pri strehi ali cclo pri strelovodu, ampak postavimo najprej.temelj na živo trdno zemljo kmetskega stanu. 'loveku sc zdi, da se šc vedno ne zavedi, mo, da smo samostojni, da smo sami svoji gospodarji, Čakaje in tipaje gledamo okoii sebe, kakor da niiinmo pravice do samostojnega in odločnega kc.aka. Ve-din o pa, da velja tudi za narode in države best oa; »Usoda tvoja, to si ti,« !n nc samo posjmeznikom, ampak tudi celemu najemu narodu kliče naš pesnik; »Volja naša največja je moč.« Narod vse d ,seže, kžf hoče, če hpče pametno in krepko, Slovenci dosedaj nismo bili podjetni; stali smo ob strani in gledali na polne mize bogalih in brezobzirnih sosedov. Sedaj jc i dom naš in miza rašaj da ne bo prazna, j nam bo pomagala naša pridna raka jn do-j bra glava, ' V to pa je treba velikopotezen o s t i. Kmetske zvezs vsfrsjafo! (Z Bohinjske Bistrice.] Na sv, Jožefa dan. so napolnili obširno jj dvorano občinskega dotna možje obeh občin tako zelo potrebno in koristno Kmet-sko Zvezo za ves Bohinj. Načelnikom je bil izvoljen poslanec nadilčitelj g. Silvester, tainikom bistriški župnik g. Fr. Žvan. Izvolili s'o sc tudi odborniki izvrševalncga odbora, v katerem sta oba župana in člani odsekov Janez Arh, Janez Rozman, Franc Zupane in Jan. Stare. Agrarni odsek bo skrbel' za uravnavo gozdov, pašnikov in planin po starih pravicah, za povzdigo živinoreje, konjereje, kozgreje ter da se pri nas ustanovi mesto živinozdravnika. Odsek za elektriko bo skušal napeljati električno žico po vsem Bohinju, Šolski odsek se bo potegoval za take šolske postave, ki so za vernega kmeta. Postavil je načelo: Nobene šolske postave brez kmeta. V vseh šolskih zastopih, tudi v višjem šolskem svetil mora biti zastopan kmet in krščanski učitelj. Glede uravnave valute se je na predlog'župflika g. Golfa shod sklical z resolucijami, ki so bile sklenjene pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Izvrševalni odbor jc začel takoj delovati ter bo skušal uresničiti lepe načrte, ki jih je zasnul bohinjski kmet na tako lepo uspelem ustanovnem shodu. Bohinjski kmet se je prepričal, da je njegova edina rešitev v bohinjski Kmetski Zvezi, ki bo z vso vnemo podpirala zlasti svoje člane. Prehudi davki. (Iz krškega okraja.) Davčni vijak je spet pritisnil, in sicer tako občutno pritisnil, kakor še nikoli ne. Poslali so nam plačilne naloge o dohodnini za leto 1918. Dolgo so se trudili in mučili, preudarjali in izpraševali svoje zaupnike, In nazadnje? Čujte in čudite sel Na-to.|kl/j:sq nam čistega dohodka za leto 1917 q^yka z vojnim pribitkom po nad 1000 K, da, nad 2000 K in še več. Kaj se pravi to? Da hočejo ubogega kmeta popolnoma uničili in mu vzeti vse veselje do dela? V vaseh, kjer ni bogvc kakšnih posestnikov, morajo vsi s par izjemami plačevati la davek. V mnogih slučajih je bilo celo posestvo nižje kupljeno, kakor zdai znaša sama dohodnina. Kam gremo? Pil določevanju osebnega davka gledajo samo na dohodke, a mnogih stroškov niti ne upoštevajo. Ne upoštevajo ne obleke, ne obuvala, ne obdelovanja — in vendar je yse to in še drugo nad mero drago. Veru-vsakemu prvemu : .člpvctku in ga imajo za zaupnika. Tako ne gre. Naj bi rtsecdnja vlada v Bclgradu In'deželna r Ljubljani ti avstrijski način izmozgavanja preprečila in vplivala na podrejena davčna oblastva, da nas kmetov ne uničijo. Veseli smo bili kmetje, ko smo slišali, da nameravajo kmetsko vprašanje nam r prid rešili. Prav zadovoljni smo bili zato, da sjno sc otresli Avstrije in prišli pod .Tu£-)$lnvi'o. Ni, zdai pa ta strašni davčni pritiski Vemo, da mlada država potrebuje izrednih dohodkov, tudi znamo, da uradniki, učitelji in d ruti državni uslužbenci ne bi mogli pri dosedanjih plačah vztrajati, te:1 a na t>.k r.ačin iskat: dohodkov ne kaže. jfcltf .večinoma riti cncir.u ni pravično odmerjena osebna dohodnina. Nekateri pla-ičajjcj; dvakrat, trikrat preveč, .drugi v pri-ir.erv precej premalo, a najmanjše število je. .l.jkih, ki bi morali z ozirom na druge tudi.pjkčevali, pa so popolnoma prosti. So pa tudi taki vmes, ki res nič nimajo, io vendar morajo plačevali. Prav mnogi nimajo ni!i toliko denaria v gotovini, kolikor so dolžni dati. Ali naj torej prodajo kravo, ki jo tako potrebujejo? Ali naj se zadol^c, da poravnajo osebni davek? StiteSno, da ne rečemo večl s Pa pri tem davku, dasi ima pravico, se Človek niti pošteno braniti ne sme in ne more. Ne sme, ker ga kaznujejo, če ne druge; če, pa drugo leto še z večjim davčnim postnvkom! Ne morel Kako tudil Navadno pošljejo tiskovine za napoved s pripombo, naj se dotični oglasi pri davkariji ali svojem davčnem oblastvu. Vprašajo ga ari nauo. »urno za dohodke, za stroške Bič. K večiemu vprašajo, koliko se je za dom porabilo. Človek bi mislil, da bodo odbili, pa še prištejejo. Če bi pa kdo doma s pomočjo kakega izvedenca sestavil napoved, pa nič ne verujejo, o vsem dvomijo te vse po svoje narede. Samo en primer: Stanovanje v leseni, majnni keižici v ne-pristopnem krajn, daleč od vasi in ceste, cenijo tako visoko, kakor v zidam hiši v prometnih krajih. Vse po enem kopita! Kako krivično! Pridobe si navadno kako »zaupno« osebo, »zaupnika« in ga popra-»ujejo, koliko je ta ali oni pridelat vina, jttta, koliko živine prodal, koliko ima v hranilnici itd. In temu vse verujejo, ne pomislijo pa, da niti človek sam o svojih dohodkih in stroških ni vselej na jasnem, kako iele drug človek, ki n.ti približno nc more biti poučen o tujih zadevah. Tudi sc lahko zgodi, da je tak »zaupnik« moj sovražnik in me nalašč notri potlači. Ne, tako nas kmetov ne bodtlc pridobili! Mi smo med vojsko na'več žrtvovali. Več let smo bili od doma \ službi države, posestvo pa je med tem propadalo, gospodarsko poslopje in orodje vedno bolj hiralo, živino in živila so pa s silo jemali, Zdaj, ko smo po dolgem času srečno domov prišli, je prva naša misel, da zopet »se uredimo. Za to je pa potreba precej denarja, žena se je sama doma trudila, Varčevala in nekaj prihranila. S tem prihrankom bi človek vsaj najpotrebnejše v red spravil, no, pa pride plačilni nalog in denar, ki je bil namenjen za izboljšanje kmetije, gre v davčno žrelo. Pred vojsko smo i«čali pod težkim bremenom dolgov, od raj (ovali komaj obresti in zemljiški da^ vl.V, — večkrat so nas tirjali in rubiji, — med vojsko smo se srečno iznebili dolgov, in zdaj nam je pa država šc težje breme naložila. Tako nas mora uničiti, ne rešiti. To davčno vprašanje se mora urediti, drugače se mi kmetje nc moremo zaupno oklepati nove države in nove vlade. Poslanci, delajte z vsemi močmi na lo! Narodno predstavništvo. 9 Belgradu je sedaj sestavilo odgovor na kraljev prestolni govor, V tem odgovoru •• spominjajo poslanci srbske kraljeve rodbine, ki je v vseh težkih dneh srbskega naroda stala ob strani svojemu ljudstvu. Odgovor povdarja, da so ravno Jugoslovani bili vedno čuvarji evropske omike napram Turkom in da bodo tudi zdaj najzanesljivejši varihi. Zato pa iudi soglasno »ahtevajo, da se zedini ves jugoslovanski ■arod. Naš celokupni narod na Goriškem, »Trstu, Istri, na Reki, v Dalmaciji in Črni Albaniji in v delu Bolgarske, v Banatu, Bački Bazaniji, v Medjimurju in Prekmurju, na štajerskem in na Koroškem, to Kranjskem in v Srbiji, na Hrvaškem in r Slavoniji, v Bosni in Hercegovini sledi s trepetom v duši poteku mirovne konferen! ee, kjer se rešujejo njegove zadeve. Pod-J^nljenje vsega naroda ali enega njego-Zf J!la 'e "proden zločin čustva SftK-" ,0lidaTn0sM one! Mi zahtevamo popolno ujedinjenje ce lokupnega naroda brez žrtvovanja drago ccnih delov našega naroda in položaja na Jadranskem morju, kar bi poslalo siccr trajen izvor nemirov in spopadov, ki bi vedno ogroževali mir. Nato omenja odgovor, da ie za to predstavništvo najvažnejše delo, da se sestavi kar mogoče demokratičen volilni red in da se agrarna preosnova čimpreje iz vede. Naši poslanci vse predloge narod nega predstavništva vestno in temeljito proučavajo, da potem zavzamejo stališče, ki je za naše ljudstvo najbolj koristno. Tedenske novice. Jugoslavija. j Švica je priznala Jugoslavijo. Priznale jc šc ni^o Italija, Francija in AngKja. j Jugoslovansko-italijanski spor. Kakor se sedaj trdi, odločitev glede naših zahodnih meja nikakor šc ni padla. Naši odposlanci so menda dosegli, da se bo ta stvar obravnavala šele potem, ko bo fran-cosko-neniško vprašanie že rešeno. To bi bilo toliko ugodno za nas, ker bi potem nc imeli Italijani nobenega sredstva več, da bi pritiskali na Francozc, čel, čc ti nc pustiš nam jadranske obali, ne pustim jaz tebi Ncmccv popolnoma uničiti. Naši odposlanci zahtevajo v zasedenih krajih ljudsko glasovanje. Tega se pa Italijani silno boje. Ker ravno s lem, da z našimi ljudmi tako grdo postopajo v zasedenem ozemlju, so dosegli višek odpora proti sebi. Celo v Trstu stoji za Italijane zelo slabo. Če smemo verjeti tozadevnim poročilom, so napravili Italijani začetkom tega mcscca v Trstu glasovanje in glejte: dobri dve tretjini jc glasovalo za Ju g«, slavijo, 17 odstotkov za svobodno mesto in lc — 15 odstotkov xa Italijo. Zato sc Italijani tako boje JiudskeSa glasovanja. — Sedaj jc došel v Pariz Wilson in ta menda Italijanom ni preveč naklonjen. Tudi Angleži so -*e v svoji ljubezni do Italijanov zelo ohladili, ir. to Italijane silno draži. Seveda, kakšen bo konec, pa *c nihče nc ve. Najbrže pa bo boljševiški zmaj v lepih dr>ch požrl vso pa-riško konferenco z njenimi sklepi in z njc-r-mi komandanti vrel. j Odločnost našega ministrskega predsednika, V seji narodnega predstavništva dne 22. marca je jtovoril ministrski predsednik dr. Protič najodločnejše proti italijanskemu iniperijalizmu ter odločno izjavil, da Jugoslavija brezpogojno zahteva nc samo Dalmacijo, temveč tudi Reko, Istro, irsl >n Goriško zase, j Iz dežele suženjstva. Kar Italijani Počenjajo v zasedenem ozemlju, je res že vnebovpijoče. Vsa pisma s slovenskimi naslovi romajo nazaj, poštnim uslužbencem v irstu ,e prepovedano med seboj govoriti slovensko, duhovnike, kjer ljudem v slovenskem jeziku oznanjajo božjo besedo, izganjajo, slovenski otroci nimajo šol, slo- oriv-ifn Sr^n'cSo,skc dijake, ki se .kupno ItniV i".ce' h Ilarij So Dre- nom' ri°;rf,kup,ana in pogo- T,rkst »ako pretepali, da je vsfed ^dobljenih udarcev p0 osmih dnih umrl. vse moške od 18. do 50. leta smatraio ujetnike. Mirovna konfcrcnca, ki prcU ° »zalošlu dogodek« v svoji uežnočutJ* vsega tega nič nc vidi. j Ameriški polkovnik v „ošem morju. Znani ameriški polkovnik Milei k je hodil svojčas po Koroškem, potuje w'tn da zdaj v Istro in Dalmacijo, da prouči, ondotne narodnostne razmere. Da ga le 1 bi Italijani vodili — za nosi j Mariborski Nemci so zopet navda, ieni, ker bodo menda Nemci v kraUem zasedli ne samo Maribor, temveč tudi Ptui Celje in Radgono. To se bo namreč zgodilo tako; Italijani bodo zasedli celo Kranjsko da ne bo zopet kaka italijanska zastavi v nevarnosti, Nemci pa Spodnje Štajersko Načrti so lepi, pa se ne bodo izvršili, č^ tudi italijanska komisija v Mariboru Nemcem to obeta in jim potuho drži, j Proti pijančevanju. Bosanska vladj jc izdala odredbe glede omejitve gostilni, ških koncesij, da tako zabrani naraščajoči pijančevanje. Domače novice. d Kmečki shod v Kranju. Na sv. Jo žefa dan je ^Kmečka /veza za kranjski okraj« priredila v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju prav dob-o obokan shod. Govoril jc najprvo dekan Koblar o laških roparjih, potem je pa obširno popisal L Brodar svoja prva opazovanja kot poslanec v Belgradu. Poslušalci so bili jako pazni in so z veseljem vsprejeli obljubo, da bodo nadaljno poročilo dobili o veliki noči, ko sc vrnejo poslanci domov. Po shodu so naročili kmetje semensko žito. iZvcza« ga jim bo dobUa več vagonov, in siccr najprej ovsa. d »Domoljub« je sedaj glasilo Jugoslovanske kmetske zveze. Kakor imaio delavci svoje glasilo »Našo moč', tako imajo sc« daj kmetje »Domoljuba«. Žc zdaj jc »Domoljub* vedno krepko zastopal kmetske koristi, vendar tako, da nikakor ne krši pravičnosti napram drugim stanovom, ta« naprej bo pa list šc bolj odprt kmetskim zahtevam. Pozivljemo naše kmetovalce, da sc večkrat oglase s svojimi željami in načrti v kmetskem glasilu, d Ženski shod se bo vršil v nedeljo dne 6. aprila ob 4, uri popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Sklicuj« ga Slovenska ženska zveza, — Vse naše žene in dekleta, na shodi d »Komarje precejajo«. Možje mirovne konference so vsega spoštovanja vredni, Ves svet kotnandriajo in jih neznansko peče vest, če se zgodi komu kaka krivica-Tako so menda naši vojaki v Zalogu » petrolejem polili italijansko, zastavo m l« zažgali. Italijanski narod je globoko usa-Ijen nad to očitno krivico in svat mora skočiti s tečajev, če možje, ki v Parttu čujejo nad pravico, zadeve takoj ne poravnajo in krivce strogo kaznujejo. In sefl^ se vsak dan v Ljubljani posvetujejo št»rj» antantni generali, kako kaznovali krivce. Toda, glej ga skapa, izkazalo se je, 1= vsa ta zgodba - izmišljena. No, če h• mirovna konferenca pečala s takimi r mi, potem bo trajala mirovna kontercn Sc nekaj let do sodnjem dnevu. d Poizvedovanje po pogrešancih ia lojnih ujetnikih. Poizvedovalmci »Slovea-ikega Rdečega križa« v Ljubljani prihaja dnevno jako mnogo vprašanj po pogrešancih in vojnih ujetnikih z zelo pomanjkljivimi podatki, kaj dela težkoče pri poizvedovanju. Vsako vprašanje pO pogrešancih ali vojnih ujetnikih naj obsega sledeče podatke: Ime in priimek pogrešanca ali voj. Ujetnika, žaržo; polk, starost, oziroma rojstno leto, domovinsko občino, zadnji našlov in od kdaj je pogrešan. — Nadalje opozarjamo, da je vsako poizvedovanje po voj. ujetnikih v Rusiji, ki so se zadnjikrat oglasili v letu 1918. brezuspešno, ker je promet z Rusijo popolnoma prekinjen in vsled tega vsako poizvedovanje nemogoče. d Izvanredne podpore. Pri poverjeni-jstvu za socijalno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izvanredne podpore. Opozarjamo, da se poverjeništvo odslej ne bo več oziralo na take prošnje, ker je preobloženo z drugim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu. d Naši ujetniki na Laškem trpe silne muke in naši ljudje, ki imajo svojce v laškem ujetništvu so upravičeno razburjeni radi tega. Žal, da go pri Italiji vsa posredovanja zastonj: kakor nima smisla za naše ljudi v zasedenem ozemlju, tako ga nima z našimi ujetniki. Naša vlada je zdaj posredovala glede naših ujetnikov pri štiričlanski komisiji antantičnih generalov, ki se nahaja sedaj v Ljubljani. d Gorenjska gre nazaj. Lansko leto Jc bilo v kranjskem dekanatu rojenih 545 otrok, umrlo je pa 843 ljudi, tedaj skoraj 300 mrličev več kot rojencev. d Avtomobilna zveza Kamnik-Gornji grad. Snuje se družba, ki si jc nadela nalogo, da upostavi avlomobilno zvezo med Kamnikom in Gornjim gradom. Takisto se deluje na to, da se čim naipreje napravi opštna in brzojavna zveza iz Kamnika v Gornji grad in obratno, d Vilo barona Schwarza, bivšega kranjskega deželnega predsednika, je kupil Rudolf Kokalj za 260.000 kron. Baron Sehwarz se izseli v Nemško Avstrijo, kakor pravijo, v Gradec. d Po deželi zlasti po Gorenjskem sc dogajajo dan na dan tatvine brzojavne žice, drogov in raznega materijala te, vrste, pripada brzojavni upravi države SIIS, Ponovno se opozarja, da je tako državi škodujoče dejanje najstrožje kaznivo in se bode proti krivcem najstrožje postopalo. Tisti pa,- ki so si na katerikoli način prilastili tak materijal, se v lastnem interesu poživljajo, da ga takoj izroče pristojni oblasti, županstvu ali orožnikom, ki ga imajo oddati brzojavni upravi, Orožništvo ta posamezniki pa naj delujejo na to, da so od zdaj naprej naznani vsak lak slučaj pristojni oblasti, oziroma brzojavni upravi. d Umrl je v Horjul ju (v vasi Ljubgojni) 15. t. m. obče spoštovani, 72 let stari Tomaž Zdešar, oče znanega misijonarja dr. Antona Zdešarja, vsled Icaoi na mož-iafie, Pok o 'ni je bil mnogo let ključar žup-«e cerkve liorjuljske, prej tudi več let žu-yan, sodeloval je tudi pri zadružništvu, bil je nifelnik posojilnice; obenem je bil odločen, veren katoliški mož ter vzoren oče svojem otrokom in skrben gospodar. Obilna udeležba posebno domačinov ob njegovem pogrebu 17. t. m. je pričala, kako so ga vsi spoštovali. Bog mu poplačaj vsa njegova dobra delal d Družinska žaloigra. Dne 20. t. m. je zabodel z bajonetom svojo ženo Franc Radešček, čevljar v Sevnem, župnije St. Peter pri Novem mestu. Nato se je pred vaško kapelico ustreliL Vzrok: družinski prepir. Drugod po sveto. p Zbesneli Italiiani. Italija je predložila mirovni konferenci komisija za škode in odškodnine spomenico glede vojmn odškodnin. Od bivše Avst, o Ogrske zahteva »15 miljard. Ker pa je dvoml:;\o, da bi bivša monarhija mogla plačati tak zncsclc, je Italija pripravljena na konccsije v tem smislu, da bi v določrnem času uživa!« vse dohodke naravnih iti umetnih pridelkov na ozemlju bivše monarhije, Italija bo sprejela tretjino te ooškodmn-' v stavbnem lesu, tako da bi v petih letih dobita 8 milijonov kubičnih metrov lesa. — Torej še povrhu naj Slovenci piačujen o Italija-nrm lepo vrsto let ?o!t.o odškodnino, s tem. da bi Italijani polotili ve« naš les in dru^t i,aravnc zaklade! Ali so na glavo ptdli? p Boljševištvo se širi. Na Ogrskem so nenadno nastale čisto nove razmere. Iz ruskega ujetništva se jc vrnilo veliko število vojakov, ki so z vso pridnostjo razširjali v domovini boljševiškega duha. Ustanovili so cclo lastno armado. Ententa jc to dolgo časa mirno gledala, ko se ji je pa zdelo le prenevarno, je naznanila ogrski vladi, se dcmarkacijska meja potegne še bolj proti severu in zahodu ter smatrati to črto j kot politično mejo. Obenem je sklepalo o j tem, da zasedejo ogrsko ozemlje ententine čete. Ogrska vlada tega ni holela sprejeti j ter je odstopila. Vlade so sc na lo polastili i boljševiki ter ustanovili vojaške, delavske j in kmetske svete, ki vladajo Ogrsko in Ie i ti so stopili v zvezo z ruskimi Sovjeti. T^ko je boljšcvi.ška nevarnost pred durmi Jugoslavije. Uganjala bo iste orgije kot v Rusiji: tisti, ki ničesar nimajb bodo od lakote mrli, tisti, ki kaj imajo, bodo vse izgubili, dobiček in komande bo pa imela klika ljudi, ki nc marajo deteti in žive samo od ' ropa. Tako jc sedaj v Rusiji, nadaljevalo sfe bo nft O^rskrm, nehalo pa Bog vc kje, morda v Parizu.,, i * Vabilo na redni občni zbor šentpejer-ske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. suScn 1.919, ob J. ari popo'dne v posojilnicah prostorih. * V Žabnici pri ŠkoffiLoki priredi kat. slov. izobrjižcvplno društvo Vodnikovo slavnost v nedeljo, dne 30. marca t. t, popoldne ob 3. uri s sledečim sporedom: i. Slavnostni govor, 2, Deklamaciji »Ilirija oživljena« in »Vodniku v spomin«, 3. Petje Vodnikovih pesmi'. 4. Igra »NaM^nn hči« v treb delanjih. — Vstopnina: sedeži L vrste po 3 K, II. vrste po 2 K, stojišča po 1 K. K obilnemu obiska vabi odbor, * St. Vid pri Zatičini. V redečo, dne 23. marca je imel proi, dr. Šarahon v izobraževalnem društvu v stiškem samostanu zanimivo pre«?avoiie o Jutfoslaviii, Svoj govor le pojasnjeval s skioptičnimi slikami * f a Dola pri LlabljaaL V našem izobraževalnem društvu je imel v nedei.o, dne li, marca, tf. primarij dr. Vinko Gregorič zanimivo zdravstveno predavanje o treii pogubo-nosutk ljudskih boleznih: o pijančevanju, e jetiki in o spolnih boleznin. Prepričal se i« nekoliko, kaj smo se naučili o zdravstva * društvenem teča.u. pokazal je, kako se pravilno obvezuje, in podal j« se mnogo drugih prekoristnih nasvetov. Gos p. zdravniku srčna« Lvala za njegovo požrtvovalno«!, priporočamo se mu še nadalje. Predavanja o zdravstva pa morajo prirejati vsa naša izobraževalna društva, če hočemo Kaj kmalu varno stati na lastnih uogah. Shod S. L. S. v Vel. Gabru Iia isthfcttijSlteill. So vršil na Jožefovo ob ob*ln> udeležbi [ v \.anov. Prihitelo je na shod nad 404 nc, in somišljenikov. Zborovanje je otvecil g. župan Zaje Ferdinand iz Podboršta, Predsednikom shoda je bil izvoljen g. učitelj LovrosJevniUar in je v svojem uvodnem govoru naslikal potrebo združevanja v Kmetskih zvezah in povdarjal složen nastop vseh stanov za svoje težnje pod okriljem Slovenske Ljudske Stranke. Predsednik je opišai položaj našega ljudstva v zasedenem ozemiju in pojrsnil zboroval-cem zadnje vesti, ki prihajajo iz Pariza. | Nato je g. dr. Ivan Stanovnik v daljšem go-' voru opisal političen položaj, očrtal gospodarski program naše Ljudske stranke za bližnjo priliodnjost, očrtal ustroj države in pojasnil s praktičnimi zgledi zvezo politike in vere. Duhovnik imej v politiki toliko Ijesede kot drugi stanovi. ^ ' Shod je z navdiištenim pritrjevanjem sdglasho sprejel riasJeilhje"r,es'6llicije: Zborovalci S. L. S. v Vel. Gabru ugovarjajo italijanski zasedbi naših krajev in pričakujejo pravične rešitve naših meja. Zahtevajo takojšnjo vrnitev naših vojakov iz italijanskega ujetništva in da se z njimi do tedaj človekoljubno postopa. Vlado poživljajo, da ukrene, da bodo v višjem deželnem šolskem svetu zastopani zastopniki krščanskega učiteljstva in kmeta. Ljudske šole naj 6e pr^» rede kmet-skim potrebam primerno. Zahtevajo stalno nastavitev selskega poštarja za vse one vasi, ki spadajo k poštnemu uradu Št. Vid pri Zatičini, Zavračajo nedemokratično začasno Ustavo in poživljajo Svoje poslance, da zastavijo vse moči za demokratično ustavo, lo se pravi, da imej v vseh važnih drž. zadevah ljudstvo odločevati. Slovenska Ljudska Stranka naj čimprej organizira po celi Sloveniji Kmetske ! z\ae in nato Jugoslovansko kmetsko ! zvezo in na podlagi teh Kmetsko zbornico. Vlada naj poskrbi, da bi se dobila j čimprej umetna gnojila in naj bi iste po-i tom zadrug razdelila naravnost kmetovalcem, Vnovčevalnica za živino naj se odpravi in vpelje naj se vsaj za vsak sodni okraj mesečno en semenj. Prosijo, da se ustanovi začasno župnijska ekspozitura v Vel. Gabru, ker so vse vasi daleč od fare oddaljene in tako trpi versko življenje. Po zaključitvi shoda je os-a!o na zborovanju še mnogo strankinih zaupnikov, ki so se živahno udeleževali razgovora notranji preureditvi stranke m sklenili, da notranji y b(j stran]- l!Cfl Mol r* Jmm__t i • lastno premoženje, invalide skl lica dela ta rIiM°bČ1?a v- ««l»kem o! 3 m laUo zZakaj sc pa o pujsih nič ne piše?< že godrnjajo gospodinje, >Saj nam prašiči največ nesejo in za naše hiše ni boljših ži-vali, kakor so prašiči.« Res so prišli v posebno čast ti zaničevani ščetinci. Poprej je marsikak gospodič nad njim nos vihal: »Ta grdi prašič.« Zdaj ga pa še visoka gospa tako prijazno gledajo in milo vabijo v svojo kuhinjo: »Pacek, pacekl^ Kar oči se zasvetijo, kadar pride kaka gi.jat ali krača na mizo in polovica skrbi gospodinji mine, če je zadosti masti. Torej ec more na vsnk način našim gospodinjam ustreči in dobro o prašičih pisati. »Kaj pa hočete vedeti?c Najprej pasma. 1. Lastnosti. Vsaka na".a gospodinja natančno vc, kakšen mora b.ti debet pacck. Lt vprašaj jo, pa ti pove. Hiti mora dobrega života, širokega križa, nizkih, pa vendar trdnih nog, male glave in zavihanega repa; jesti pa mora, da kar poka; po jedi pa ležati kakor klada. V tem so vse edine. Glede ušes gredo pa mnenja nara' zcn. Nekatere imajo rade pokončna bšesa, ker sc jim zdi, da taki prašiči tako rastejo, da kar na korajžo kličejo. Ti imajo prav lepo mero in- tudi Spcha zadosti. — DruiJc imajo rade velika ušesa, ki doli vise, kci taka tiha voda daleč pride: dolgouhci bodo zelo veliki, trdni so ob mrazu in boloznih, z vsako krmo so zadovoljni. — AH sc nočemo ne enim nc drugim zamerili, zato ne bomo pravde razsodili. Kdor ima dobro krmo in pripravne svinjake, bo skoro boljše izhajal s pokončnimi jojkširci. Čc je pa reja slaba in sc redijo prcvsiči počasi nni sc r>a c'rži domače pismc, knlcro sme s IlSschcvimi nemškimi izboljšali. Zelo gredo narazen misli zaradi barve. Nekateri hočejo le bele, driu;i pravijo: Pikci so najboljši, ker imajo največ masti/ Tretji pa pravijo: Za kmeta so najboljši pasasti, ker imajo ti največ špeha. Mi mislimo, da so tisti najboljši, ki dajo najtežjo vago. Hrvaški pikci rastejo prepočasi, za naše kraje nc bodo. Z enim sem enkrat poskusil. Res je bil zelo debel, toda majhen je ostal. Ostanimo pri domačih. Če bomo pa tuje uvažali, potem lc plemenite in hitrorastne, Gospodinjo tisto vedo, da nc sme prašič imeti dolgega rivca, špičastega hrbta in visokih nog. Ali pa veste, da vse fe napake navadno gospodinje same zakrivite/ — Kako! Same?! To je pa grozno, kako pa to dokažeš? — Dal sem par n^P^11 pujsov revni gospodinji, ki jim je dajala ie čisto brez oblode. V par tednih so se prikazali dolgi rivci in grebeni. — Dal sem lepega mrjasčka drugemu velikem« darju, ki je 3labo k rmil._ Zgodilo se je ravno isto. Prve sem nazaj vzel in ukazal dajati vsak dan nekaj žita. Vsak se je na dan zredil za 1 kg. Dolgi rivci so popolnoma izginili. ■— Le poglejte, kjer imajo prašiče z dolgimi rivci. Gotovo boste spoznali, da je slaba ali dekla ali gospodinja, najbrž pa oboje. Čim slabša je krma, tem daljii je rivec, tem višji noge in ostrejši hrbet »Kje pa naj dobimo krmo za plemene? ftta imamo komaj za družino.« — Nekaj zrna naj bi mali pujsi redno dobivali. Ko si po vojski svoje gospodarstvo uredimo, se bo tudi več žita doma pridelalo. Če pa žita ne moreš dati, poskusi z lucerno. Na Češkem in Nemškem so najboljši prašičerej« primešali krmilni pesi lucerno. Poleti se daje sveža, pozimi v moko zdrobljena, ali pa zrezana v rezanico. Ti veš, kako se prileze molznim kravam lucerna. Za pitane voli ali delavne konje je prav dobra piča zaradi obilnih beljakovin, Katere ima v sebi. Res imajo prašiči drugačen želodec, toda prileze se jim vendar. Le bolj zgodaj jo moraš pokositi, ker postane drugače za prašiče pretrda. Plemen' prašiči. Pri nas je 5e vedno navada, da se rabi mrjasec le eno leto, navadno le eno jesen in eno zimo; spomladi se popravi, jeseni pa proda. V •jevernih deželah delajo drugače. Vlani so imeli v neki zadrugi mrjasca starega 9 let. Ker je bil od njega zarod posebno izvrsten, je šel vsako leto v drug kraj. Še v drugo deželo so ga poslali. Imeli so od njega res posebno lepe mladiče. Zarod je lepši, če je mrjasec nekoliko starejši. Pri nas se splošno še veliko premalo ceni vrednost dobrih plemenjakov. če računa gospodar le to, kar od mrjasca dobi, ima gotovo zgubo. Pri biku je meso še prav dobro, ras.c skoro bolje, kakor vol. Toda pri mrjascu je ravno narobe. Če pripeljejo svinjo, mora biti eden ali dva domačih zraven. Meso je vedno slabše, gospodar gleda, da ga spravi naglo naprej. Najboljši mrjasci pridejo veliko prezgodaj pod nož. Kolik je razloček med mladiči od najboljšega in od slabega mrjascal Število mladiče? ni vselej enako. Vendar smemo reči, da imajo lepe svinje po dobrih mrjas-cev navadno okoli 8—10 mladičev. Od enega mrjasca more biti v enem letu do 1000 mladičev. Mladiči od dobrega mrjasca *o v sedanjih razmerah v desetem mesecu vsak najmanj 200 K več vredni, kot od slabega. Ker s« p« reja starih mrjascev Kmetom ne izplača, bodo morali to prevzeti županstva aH zadruge. Če izveš za dobrega mrjasca, pelji tja svojo svinjo, č« je tudi 4 ure daleč. Trud se gotovo izplača. Morebiti si slišal, kako se dela z žrebcif Kobile pripeljejo po železnici na silne da-Za najboljše žrebce računajo 800 do 1000 K in zraven 5e krmo in postrežbo. Zato imajo p« tudi žrebeta potem vso drugačno vrednost Isto naj bi bilo tudi pri mrjascih. Ko bi imeli samo najboljše ple-menjak«, bi vsaki leto dobili nekaj milijonov več od prašičereje, kakor sedaj. Doma bi tudi imeli več mesa in zabele. Seveda bf morali imeti potem tudi plemene svinje skozi več let. Dobre plemene živali so redke. Če jo enkrat dobiš, drži se ie. Mladiči so šele po drugem gnezdu prav lepi. Pri nas imamo svinjo, ki je imela letos devetič mladiče; navadno od 10—12. Gospodinjo večkrat straši misel, da bo velika škoda, če taka težka žival pogine. Škoda je vselej velika, če pogine mlada ali 6tara živaL Vendar pa veste, da je nevarnost za mlade svinje veliko večja, kakor za stare. Stara svinja, ki je bila cepljena, zelo malokrat pogine. Navadno se take kakšna rdečica še ne prime, — Kolikokrat se primeri, da so dobro dobro žival po drugih mladičih prodali, potem pa leta in leta niso mogli priti do dobrih plemcnib svinj. Nekatere prestraši prvi poskus s ple-menimi svinjami. Imela je le enega mladiča. Skoro gotovo si sama kriva, ker si jo prezgodaj, precej po prvem znamenju vodila. Ko zapaziš znamenja, počakaj vsaj en dan. V drugih krajih imajo navado, da svinje pred porodom premaknejo v hlev. Včasih je to dobro, pogosto pa nevarno, ker se žival še ni navadila na svoj hlev. (Dalje.) Kaj mora kmetovalec vedeti o gnojilih? (Konoc.) GNOJENJE TRAVNIKOV IN PAŠNIKOV. Katere redilne snovi pridejo v poštev pri tem gnojenju? Travniki in pašniki zahtevajo v p r v i vrsti kalija in fosforne kislin«, na drugem mestu pa dušca. S katerimi gnojili moremo nadomestiti te redilne snovi? Z namakanjem moremo preskrbeti travnikom precej veliko dušca in kalija, a le malo (osforne kisline. Gnojnica, ki se pri travnikih in pašnikih zelo dobro izplača, obogati zemljo tudi s kalijem in dušcem, ne pa s fosforno kislino. Da nadomestimo redilne snovi, Uporabimo: A. Na namočenih travnikih, kakor tudi na pašnikih, ki smo jih škropili z gnojnico: Tomaževožlindro. B. Napašnikih in renama kanih travnikih: 1. Tomaževo žlindro, 2. k a j n i t ali k a 1 i j e v e s o 1 i, 3. ž vepl cnokisli amonijak aH a p n e n i dušeč. Čilskega in apnenega solitra zato ne svetujemo, ker jc nevarnost, da se ti zastrupi živina na paši, ako bi prepozno potrosil ti dve gnojili. Koliko kg teh gnojil devamo na 1 ha? Povprečno devamo na 1 ha: A Pri namakanih travnikih, kakor tudi pri pašnikih, ki smo jih škropili z gnojnico: 500—800 kg Tomaževe žlindre, in sicer najmanj vsako drugo leto. B. Na pašnikih in ne namočenih travnikih: 600—900 kg Tomaževe žlindre na vsaki dve leti, 600— 900 kg k a j n i t a na vsaki d v e 1 e t i. K 1-80 » 0-30 » 0-30 Če ti je Ie mogoče, pognoji vsako & aH 4. leto tudi še s krepkim mešane cm (kompostom) aH z gnojnico, če pa tega ni* maj, s kakimi 100—150 kg ž vepl eno« kislega amonijak* aH apoene« ga dušca. Zadnjega raztrošamo najbolj« obenem in pomešanega • Tomaževo žUo* dro in kajnitom. Računske naloge iz gnoja« znanstva. 1. a) Katera je po odstotni vsebini re» nična vrednost 100 kilogramov gvana. Id ima v sebi: 8 % dušca, 10% fosforne kisline, 2 % kalija, ako znaša cena za; 1 % dušca t 1 % fosforne kisline t i 1 % kalija , , , . • b) AH odgovarja trgovska vredno«! resnični redilni vrednosti, ako moraš plan čati v trgovini za 100 kg K 21-30? 2. Koliko stane 1 % dušca v apn»« nem solitru, ki vsebuje 12 % dušca in kfl ga moraš plačati pri trgovcu po K 24'— za 100 kg? 3. Koliko stane 1% dušca v apnene«* dušcu, ki vsebuje 18 % dušca in ki ga moraš plačali pri trgovcu po K 2580 za. 100 ^ 4. Trgovec z gnojili prodaja Tomaževo žlindro s 15% fosforne kisline. Koliko j« vrednih 100 kg te Tomaževe žlindre, akfl stane 1 % 30 vinarjev? 5. 100 litrov gnojnice (približno 100 kg) vsebuje povprečno 0 46 kg kalija, 0 25, kg dušca in 001 kg fosforne kisline. a) Koliko kilogramov dušca, kalija i« fosforne kisline je torej v sodu za gnoj« nico, ki drži 1000 litrov? b) Koliko kilogramov čilskega solitra in kajnita in 17 % Tomaževe žlindre bi moral kupiti, da bi nadomestil redilna snovi, ki se nahajajo v 1000 litrih gnojnice?, c) Katerih gnojil si torej lahko prihra« nimo z uporabo gnojnice? d) Katera umetna gnojila moramo to« rej vkljub porabi gnojnice še vedno upo* rabljati? 6. Na vozu jc 1500 kg hlevskega gnoja. Ta gnoj ima v 100 kg 0*63 kg kalija« 025 kg fosforne kisline, 0-55 kg dušca. a) Koliko kilogramov dušca, fosforna kisline in kalija sc torej nahaja na vozu? b) Katere redilne snovi je tedaj V hlevskem gnoju največ in katere najmanj? c) Koliko kilogramov žveplenokislcga amonijaka, kajnita in Tomaževe žlindre (17%) bi moral uporabili, če bi hotel nadomestiti redilne snovi, ki so na vozu v gnoju. d) Katero umetno gnojilo moraš torej poleg hlevskega gnoja vedno še uporabljati v večji množini, da upostaviš pravilno gnojilno razmerje? 7. Kmetovalcc hoče pri setvi ovsa uporabiti 600 kg kajnita na hektaru. Ker ima pa njegov trgovec v zalofti samo 30-odstotno kalijevo sol, je npš gospogar prisiljen, nadomestiti kajnit s kalijevo soljo. Koliko je mora vzeti na hektar da spravi v zemljo isto množino kalija, kol sc nahaja v 600 kg kajnila? 7i Domoljub t919 JHevjIJ, 8. Nekdo je pognojil 1 ha njiv z 20 vozmi hlevskega gnoja po 100 kg. a) Koliko kilogramov dušca, fosforne kisline in kalija jc spravil v zemljo s tem gnojem? b) Koliko kilogramov: Iveplenokislega amonijaka z 20 % dušca, Tomaževe žlindre s 17 % fosforne kisline m kajnita z 12 % kalija h moral vsako izmed 3 let, v katerih deluje hlevski gnoj, dati polju, da bi nadomestil redilne snovi, ki sc nahajajo v tem hlevskem gnoju? cj Katerih in koliko kilogramov gornjih umetnih gnojil bi moral šc pridejati gospodar hlevskemu gnoju, ako je po gnojilni potrebi zemlje treba na leto: 200 kg žveplcnokislega amonijaka, 800 kg Tomaževe žlindre, 600 kg kajnita? 9. Slovenski gospodar zaliva 24 arov Obsežno njivo s peso večkrat z gnojnico in spravi na ta način vsega skupaj 12 so-jdov a 600 litrov na polje (glej stran ...) a) Katere redilne snovi jc prcskrbel naš prijatelj pesi s to gnojnico? b, Katere važne redilne snovi pa s to gnoji .to ni oskrbel polju? c) KoFko kilogramov posameznih redilnih snovij jc dal naš znanec s tem gnojenjem zemlji? d) Katera in koliko kg umetnih gnojil ti jc prihranil na ta način? 10. Trgovec z umetnimi gnojili prodaja Tomaževo žlindro s 15% fosforne kisline 4 4 K 80 vin. za 100 kg. Koliko ostane pri njem 1% foslorne kisline? Ali ni ta Tomaževa žlindra predraga, ako je povprečna odstotna cena 30 vin.? 11. Tomaževa žlindra vsebuje 50% apna. Koliko apna spravi gospodar na 1*2 ha veliko polje, ki ga jc pognojil z 1500 kg Tomaževe žlindre? 12. Gnojišče men 42 kubičnih metrov. a) Kako težak je ta gnojni kup, «.ko tehta 1 kubični meter 800 kg. b) Koliko hektarov lahko pognojiš ž ojim, ako moraš spraviti na 1 ha povpreč-io 20.CC0 kg? 13. Oves odtegne zemlji v 100 kg trnja 17 kg dušca, 0-7 kg fosforne kisline, 5-5 V* kali'3. Na 1 ha pride pridelano po-IVprcčno 2500 kg ovsa: a) Koliko kilogramov dušca, forsforne kis!!.« in kalija odtegne ta ovsena žetev zemlji? b) Koliko kilogramov žveplcnokislega amonijaka, kajnita in Tomaževe žlindre (17',tne) vsebuje isto množino redilnih inovij kot pridelano zrnje? c) Koliko kilogramov žveplcnokislega unonijaka, kajnita in Tomaževe žlindre moraš vporabiti pri gnojenju, ako moraš po gnojilni potrebi zemlje vrniti dušeč enolerno, kalij na pol, fosforno kislino pa v 5kratni množini (primerjaj str.,.,), ^F&sftsss&tit 0'85 kg kalija, 9-30 kg fosforne kisline. 10 40 kfl apna. Kateri množini kajnita in Tomaževe žlindre (17% ne) odgovarja ta izguba kalija in fosforne kisline? . 15 Neka jugoslovanska gospodinja proda povprečno vsak teden 500 litrov mleka. V teh 500 litrih mleka je rednmh snovi: 0-85 kg kalija, 1-00 kg fosforne kisline, a) Koliko kilogramov kalija in fosforne kisline odtegne na ta način prodaja mleka gospodarstvu? b) Katera množina Tomaževe žlindre (17%ne) in kajnita odgovarja tej izgubi kalija in fosforne kisline? 16. 100 kg krompirja odvzame zemlji povprečno 0 35 kg dušca, 014 kg fosforne kisline, 0 59 kg kalija. Povprečno pridela svobodni Jugoslovan na hektaru dobre njive 20.000 kg krompirja, a) Koliko kilogramov dušca, fosforne kisline in kalija odtegne zemlji ta krompirjevi pridelek? b) S koliko kilogramov žveplcnokislega amonijaka, 40 odstotne kalijeve soli in 17 odstotne Tomaževe žlindre bi moral pognojiti 1 ha krompirja, ako bi bilo treba nadomestiti po gnojilni potrebi zendjo (ta je v našem slučaju lahka, peščena) fosforno kislino 3kratno, kalij lkratno in dušeč — ker je njiva zagnojena od poprej s hlevskim gnojem — samo s polovičnim zneskom? 17. 100 kg pese odtegne zemlji povprečno 0-15 kg dušca, 0'8 kg foslorne kisline, 0-33 kg kalija. Na 1 hektaru pridela jugoslovanski kmet povprečno 50.000 kg pese: a) Koliko kilogramov dušca, fosforne kisline in kalija odtegne ta pridelek zemlji? b) S koliko kilogrami žveplcnokislega amonijaka, 40 odstotne kalijeve soli in 17 odstotne Tomaževe žlindre mora gnojiti naš prijatelj svojo peso na ha, ako ima po gnojilni potrebi zemlje — ta jc boljša, kalija bogata ilovka — nndoracslili odtegnje-no fosforno kislino trikratno, odvzeti kalij samo polkratno in izgubljeni dušec4Kfc>-ljo preje uporabljenega hlevskega^noja polkratno? 18. Premožna jugoslovanska kmetija (v zvezi z mlinom) proda vsako leto povprečno 50 pitanih prašičev, ki tehtajo po 150 kg žive teže. S prodajo prašiča s 150 kg ?.ive teže zbeže iz gospodarstva sledeče množine rudninskih redilnih snovij: 027 kg kalija, 1'32 kg fosforne kisline, 1*38 kg apna. _ Katerim množinam kajnita in Tomaževe žlindre (17%ne) odgovarja ta izguba kalija m fosforne kisline? Preosnova našega kmetijstva. »Dolenjske Novice« priobčujeja izpod peresa g. Rohnnana, kmetijskega veščaka, sledečo razpravo: ° ftcosnovl našega kmetijstva se Ba-nes veliko piše in govori. Rešitev, tega vprašanja pa ni tako enostavna, kakor j marsikdo predstavlja in zato se tudi nZJ kaj napiše in pove, kar se sploh ne bo izvesti. Pri kmetijskem vprašanju gre za delitev velikih posestev in za prcosn.v« dosedanjega gospodarstva. Kar se tiče preuredbe dosedanjega tfo-spodarstva, moram poudarjati, da se ze!a motijo razni prijatelji našega kmeta, če rei mislijo, da se da sedanji način našega delskega gospodarstva poljubno preustr* jiti in da se bo dalo našim gospodarjem kratkomalo narekovati, kaj naj pridelujejo in koliko naj sejejo enega ali drugega sadeža. Spisatelji knjige »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva« in tisti, ki ga dobesedno posnemajo, sc zelo molijo če mislijo, da bo moral poljedelec res tako obdelovati svoja zemljišča, kakor mu bodo predpisavali zakonitim potom razni strokovnjaki. To se lepo čita, toda kdor pozna nekoliko bližje naše gospodarske razmere iz lastne izkušnje, mi bo pritrdil, da jc kaj takega neizvedljivo. Sicer se pa sedanji kmetijski obrat, ki temelji na mnogoletnih izkušnjah in ki je podprt tudi po krajevnih in gospodarskih odnošajih, ne da poljubno izpreminjati, ne daTii trpeli pri tem dosedanji ugodni uspehi. Na zadnjem shodil v Šmihclu, ki so ga priredili socijalni demokrati, so govornflii na primer svetovali, da naj sc prašičjareja skrči, ker sc bo dobilo dosti prešičev io špeha iz Srbije, in da naj sc omeji pridelovanje žita, ker sc bo dobila potrebna maka iz Banata. Nasprotno se jc pa svetovalo, da naj sc kmetijstvo industrijali/.ira in da' naj sc začne namesto žila raje pridelovati sladkorna pesa itd. To so nasveti, katerim ne more noben izkušen poznavalec razmer v novomeški okolici pritrditi. Ti kraji so po vsem svojem gospodarskem položaju ustvarjeni za prešičjerejo, katero moramo tudi zaoaprej izboljšavati, nc pa zapostavljati. To ima svoje vzroke v našem razkosanem nutlo-posestvu, v strniščnih sadežih itd. In kas se tiče pridelovanja žita, ga tudi ne smemo omejevati, saj ga imamo komaj za dom. Pomisliti je pri tem, da nam ravno žita omdjfoči strniščno setev in pomaga s tcrrt do dvojnega pridelka na leto, ki prihaja po eni strani s strniščnim korenjem in repo zlasti naši prašičjereji na dobro. Želja po pridelovanju sladkorne pese prihaja sedaj že v tretjič na vrsto. Žal. da naše gospodarske razmere niso bolj prijazne vpeljavi sladkorne obrti! Dolenjski kmet im» premalo zemlje in ne more z omejitvijo drugih sadežev dobiti toliko prostorni kolikor ga je treba za sladkorno peso. Pomislili je, da je treba za sladkorno tovj*«* najmanj pridelka od 2000 oralov njiv, da bx sc tovarna danes izplačala. Sploh bo pa treba o tem vprašanju prilično kaj veq povedati, da pridemo tudi s to zadevo n« jasno. Sladkorne tovarne imamo doslej i® v čisto poljedelskih krajih, kjer je <&*>" zemlje in je vse poljedelsko gospodarstvo sploh bolj enostavno kakor je naše. Pri nas bo ie nadalje glavna naloga* da obstoječi kmetijski obrat izboljšujemo, in sicer z intenzivnejšim obdelovanjem^ najširšem pomenu besede. Vsaka preureo- Da bo morala biti pa vnaprej vsestransko in prav utemeljena. Tudi glede razdelitve velikih posestev gremo predaleč in si delamo prevelike upe za boljšo bodočnost, V naši ožji domovini aploh nimamo posestev s tako obsež-, aim poljedelstvom, kakor jih nahajamo na Hrvatskem, v Slavoniji in drugod. Naša veleposestva imajo dosti gozda in primeroma malo polja in se z razdelitvijo ne bo Bog ve kaj doseglo, zlasti ne v prid novim naselbinam, ki jih imajo dobiti invalidi in drugi talci interesenti. Kakor vse kaže, se bo morala razdelitev velikih posestev z — kar se tiče polja — izvršiti podobno, kakor se je to že dosedaj godilo, le a to razlili o, da nastopi država namesto špekulantov, ki so dosedaj razkosavali veleposestva v svojo korist. Najprej bo kazalo razlastiti posestva, ki so zanemarjena, to je slabo obdelana aU pa v najem oddana. V vseh teh slučajih trpi posestvo v svoji rodovitosti in vrednosti na tak način, da je v interesu večje produktivnosti ali večjega pridelka, ako zamenjamo gospodarja. V obeh slučajih sc bo največ doseglo, ako se bo razdeljeno posestvo oddalo kmetom iz najbližje okolice, zlasti v tem slučaju, če so / bližnje vasi revne in potrebne več sveta, j '— Kjer so oddana grajšč>nska zemljišča v i zakup (najem) in jih uživajo okoličanskj i kmetje že več let, tam jih bodo skušali i dotični posestniki tudi na-se pridobiti, j Težje bo šlo z razdelitvijo v tem slu- j čaju, ako se imajo na razdeljenem posestvu i napraviti nove naselbine, nove kmetije in naj si bode za kogar hoče, za invalide al: pa druge potrcbnikc. V tem slučaju si bo treba zagotoviti pripravne bodoče posest- j nikc in bo treba zgraditi nove domove z ! vsem potrebnim gospodarskim poslopjem, i potrebnim orodjem, živino itd., kar bo stalo dosti denarja. Za take nove kmetije bo treba zanesljivih kmetskih ljudi, ki bodo znali na pridobljenem posestvu prav kmetovati in prav gospodariti. Sicer pridemo iz enega zla v drugega. Posamezna dobro upravljcna večja posestva bo kazalo pa sploh pustiti, ker so v tem slučaju bolj produktivna in ker so za preskrbo mestnih prebivalcev večjega pomena ne glede na razne druge okoliščine, ki govore v prilog večjim in velikim posestvom, Rohrmann, Odbor za podružabenje prolz vajalRlh sredstev. Vlada na Nemškem (ne v Nemški Av-rfriji) je ustanovila poseben odbor s svetovalnim glasom, ki naj premišljuje, kako bi se dala siva teorija o podružabenju ali j socializaciji vseh produktivnih (proizvajalnih) sredstev, kakršna so n. pr. zemlja, gozdi, rudniki, tovarne —, spremeniti v golo resnico, »Odbor s« dobro zaveda,« lako se glasi njegovo poročilo, »da se ta prehod I proizvajalnih sredstev iz osebne lasti v ; lastnino cele družbe ne da izvršiti kar na mah, ampak da je treba za to dalje časa trajajočega, organskega ustroja. Prvi predpogoj vse gospodarske preosnove (reorganizacije) pa je, da se zopet oživi proizvajanje.« Zato obdrže izvozna ali eksportna trgovina, izvozna obrt (industrija) in kreditne banke za enkrat še dosedanji ustroj (organizacijo). »V interesu naše preskrbe z živili tudi ne bomo predlagali nikakega poseganja v dosedanje posestne in obratne razmere kmečkega ljudstva. Tu si bomo prizadevali s primernimi naredbami in s podpiranjem kmetijskega zadružništva dvigniti pridelovanje.« Po nazorih »Komisije za socializacijo« (odbora za podružabenje) pridejo v poštev v prvi vrsti tisti okoliši, v katerih se je razpaslo kapitalistično-monopolistično sa-modržtvo, torej pred vsem drugim premog in železo, Pač pa je odbor namenjen pritegniti latifundije (ogromna veleposestva) in orjaške gozdove zasebnikov z razdelitvijo v splošno korist. Dosedanje lastnike nameravajo odškodovati z rentami (dolgoletnimi odplačili), obenem po izvršiti tudi davek na premoženje, pri katerem morajo biti seveda v prvi vrsti prizadeti bogataši. Neki nemški list pristavlja k tem predlogom odbora za podružabenje sledeče misli: Po tem poročilu torej nameravajo za enkrat pustiti še posestne in obratne razmere na kmetih pri miru in hočejo s primernimi naredbami dvigniti le rodovitnost zemlje. Kakšne pripomočke bo komisija svetovala v ta namen, tega ne vemo, to pa dobro vemo, da bodo naši pridelki v bližnjih letih zelo slabi, ako ne preskrbimo kmetijstvu kalija in dušca. Upanje za to pa je zelo malo. Kalijevi rudniki v veliki meri počivajo, ker manjka premoga; ravnotako trpi proizvajanje dušič-natega apna v,sled pomanjkanja premoga in delavcev. Vzrok nedostajanja premoga je pa pomanjkanje delavcev, ki ga po-ostrujejo še štrajki; prepirajo se za to, • kako bi si porazdelili jajca za valjenje, na- j enkrat pa bodo z grozo zapazili, da je j med prepirom poginila vsled lakote kok-lja, ki je nesla jajca. Zato predlagamo odboru za podružabenje, da sc peča pred vsem drugim z . vprašanjem^kako omejiti med delavstvom veselje do q(ajkanja in kako ustvariti veselje za delo Drugače pojde kljub najlepšim predlogom teoretičarjev produktivnost (rodovitnost) zemlje navzdol in nazadnje utegnemo ubiti tudi še pridnost j kmetovalca in obrtnika. Seveda bi nazad- j nje tudi po tem potu dosegli socializacijo, j podružabenje in izenačenje; mi vsi bi bili J potem sociji (družabni imejitelji) ničesa. V j tak namen pa prav za prav ni potreba no- j bene komisije. Povsod pa lahko opažamo, kako so- i clalrii demokratje, kjer imajo vlado, samo študirajo, kako bi sčasoma odpravili zasebno last, ljudstvo pa pri tem izgublja veselje do dela in pomanjkanje trpi. Gospodarska obvestila. g Kmetske zahteve. Kmetijska podružnica v Št, Ilju pri Velenju je imela dne 16, februarja dobro obiskan sestanek. V začetku je načelnik orisal v glavnih potezah položaj kmetijstva, na kar so bili soglasno sprejeti naslednji predlogi: Kmeto- . valci, združeni v kmetijski podružnici Št 1 Ilj pri Velenju, zahtevajo: 1. odpravo vnov. čevainice za živino ter prosto prodajo ia prost nakup živine. 2. Otvoritev živinjskih sejmov vsaj za poskušnjo. 3. Dokler obstoji vnovčevalnica, naj se živina ceni doma, ne pa šele pri tehtnici. 4. Strogo nadzorovanje mesarjev glede cen in odpošiljale me. sa. 5. Sklicanje deželnega zbora za Slovenijo v Ljubljani. 6. Sprejeti predlogi se pošljejo deželni vladi za Slovenijo in okrajnemu glavarstvu v Slov, Gradcu. g H klasifikaciji konj morajo priti letos izjemoma tudi vsi garjevi konji, četudi bi bili po uradnih . živinozdravnikih kontumacirani. Napram bojazni, da bi se tudi zdravi konji nalezli bolezni od gar- ievili, se je storilo že vse, da se zdravi touji ne bodo okužili, g Semenski krompir. Slovenska kmetijska družba je kupila več vagonov semenskega krompirja prav dobre vrste ter ga bo oddajala svejim udom za spomladno saditev. Krompir je dobre slavonske vrste< in sodeč po prejšnjih poskusih je primerep tudi za krajevne razmere v Sloveniji Domačega, posebno kranjskega krompirja je danes za seme težko dobiti, vsled česat si moramo pomagati z uvozom tega semenskega gomolja. Priporočati je vsem kmetovalcem, naj posade vsaj nekaj tega tujega krompirja ter poskusijo, kako b« uspeval pri nas. Prodajalec nam zagotavlja da je ta krompir »Imperator«, ki je znaz kot izb orna vrsta. Oddajal se bo udom Slovenske kmetijske družbe, in sicer naložen v vagonih brez vreč po 90 kron za 100 kg, v vrečah pa po 100 kron za 100 kg. Podružnice ali županstva, ki ga hočejo naročiti po cele vagone, naj brzojavno priglasijo svoja naročila, ker je že v prihodnjih dneh pričakovati dohod tega blaga g Kmetijska preoenova. Minister Ko-rač je začel kar na svojo pest deliti zemljo v Slavoniji, ne da bi vprašal, kaj bo reklo še k agrarni preosnovi narodno predstavništvo. Če je tako, čemu pa imamo svoje zastopnike v Belgradu? Ali morda zato, da bo socialnodemokratski minister po svoje delal? Naši poslanci so takoj šli nad ministra in vprašali, kaf mislL Mož se je nekoliko izgovarjal, da je samo poskuSnje delal. Brez ijudstva ne bo nihče delal po-skušenj, četudi je socialnodemokratični minister, Trdi se, da je zavoljo tega stališče ministra Korača omajano in da se bo osnoval poseben, neodvisen državni urad, ki bo izvajal to preosnovo. Na vsak način pa moramo zahtevati, da so pri teh uradih in komisijah, ki bodo nadrobno delali, zraven naši kmetje, ki poznajo resnične razmere. Le nc samo takih strokovnjakov zraven, ki samo bukvice pišejo, resničnih in krajevnih razmer pa ne poznajo I g Koliko bo stal meterski stot pšenice? »Jugoslovanski ekonomista« piše: Produkcijski izdatki za metrski stot bodo znašali, kakor sledi: 4 vprege za dvakratno oranje, setev, branenje in vožnjo po 360 K. (»J. E.« tu ne pove, kako površino je vzel v podlago svojemu računu, a sodimo, da je mislil na oral 1200 K.) 100 kg semena 180 K, 200 kg superfosfata 200 K, žetev (pet dnin) 150 K, mlatenje, spravljanje itd. 100 K, davki, naklade, zavarovanje 200 K; skupaj 2030 K. Povprečni pridelek znaša 8a pri nas gla«om statistike ta izkortva 6 me- &uh Lov, t^o bo knieta^met. S 6 kron, kar odgovarja cem pšenice, U «m bo prišla iz Amerike. Proti te, cem, ki izgleda bajeslovno visoko, se branimo vsi, ge samo konsument, temveč tudi trgovec in producent, ker take cene mso zdrave. g Uradne cene za klavno govejo tirne. Voli: 1. vrsta 4.50 K, 2. vrsta 4 K, J. vrsta 3.75 K, 4. vrsta 3.50 K. Krave: 1. vrsta 4.10 K, 2. vrsta 3.70 K, 3. vrsta 3.50 K, 4. vrsta 3.30 K. Biki in telice: I vrsta 4.30 K, 2. vrsta 4 K, 3. vrsta 3.70 K, 4, vrsta 3.40 K. Teleta od 5—6 K. Vnov-čevalnica v Ljubljani plača k temu že 1 K 50 v dodatka za 1 kg žive teže, g Sladkorni kartel t JugoslavijL V Belgradu se je ustanorl kartel vseh tvorni. s!: dkorja. Namen mu ie, da regulira pioizvod, pihajo in ccne sladko jju To sc pravi po domače: vse se bo st irilo, da bodo sladkorni kapital' sti lahko z združenimi močmi odirali nuše kmete in dclavce. g Avstrijska vojna posojila, Avstro- egrii-.a banka na Dunaju jc določila, da ne kupuje bivšega avstro-ogrskega vojnega posojila za 75 odstotkov uvoje vrednosti, marveč samo še s 50 odstotki, g Vilufa na Češkem, Kurz praške krone je dosegel 30, medtem ko stoji kurz dunajske krone še vedno na 22.75. V Pragi je stal med vojno ameriški dolar 23 K, sedaj lc še 15 K, Odi- g Odi* a preme.let:a v Nen.fi,i hi '»nesla Nemčiji 40 ni'i'arq Po jih šc nc o dosti, da zabrišejo Viljeme ve norosti P bo Iz dežele bolfševifccv. Kako se neki godi danes kmetskemu stanu na Ruskem, kjer se je polastil neomejene vlade delavski proletarijat? To bo zanimalo mnoge izmed naših vaščanov m tržanov; saj tu in tam dvigajo tudi med nami svoje glave čudne prikazni boljševi-»kih nazorov, ki hočejo dobro živeti, pa ničesa delati, ki iščejo ob vsaki priliki ko-rajze pri pijači, da potem nastopajo s puškami proti vsem, proti vladi, proti redu, proti vojaštvu, proti poštenim gospodarjem, ki sc kaj imajo — pravi anarhisti. Ruski poljedelcc, ki si izpil do dna žlahtno kupico boljševiškega vinca, povej Kii? li ,c 'po niem v 6lavi in že' »Hvala za vprašanje, jugoslovanski tovariš!« ti odgovarja ruski mužik (kmet). »Bodi pa uverjen. Odkar sc je pričela pri nas bo Zviška doba, biti vse gospodarsko življenje z orjaškimi koraki vragu v na-rocjc. b obrtN pri S\naum .unieili boliSeviki vso Seli i ? tovarnah so vpeljali delavsko kontrolo , to je izročib so nadzorstvo nad obratom delavcem ££ poštenim v tovarni. In posledica? V enem letu ,e bila samostojna ruska industrija popolnoma na tleh. Kolikor je še ruske ve^eoorti, se vzdržuje lc šc z državno pod- poro. Toda, pomislil Celokupnavrednost proizvedenega blaga ne znaša nih polovico zneska, ki ga prispeva država kot podporo. Seveda smo vsi prepričam, da K državni bankrot neizogiben Ida pride država na boben),« »Kako pa je kaj življenje po vaših vaseh, dragi Feodor?c sprašuje* Rusa na-dalje. »Po vaseh? No, godi se podobno, kakor se je godilo za časa francoske revolucije v domovini sv, Ludovika. V mnogih krajih boljševiške Rusije umirajo lakote, drugodi pa, kjer je kruha v izobilju, so vasi kar preplavljene s papirnatim denarjem, a ljudje že govore, da rubljev ne bodo več šteli, ampak jih jemali v račun le še «a kile. Masa • ruskega kmetijstva gre urno nasproti beraški palici, fipekulantje ta agentje boljševiške vlade po nezmerno bogatč.« Tako nam pojasnjuje položaj ruskega kmeta prijatelj Feodor, ki jc bil pred meseci med nami kot ujetnik, Boljševiki sc razumejo na pošteno ta razumno vladanje kot zajec na boben. Zato pa uboga slovanska Rusija ni danes nič druzega kot silno krvaveča znešnjava, Veleposcstva so si razkosali; a ne po pameti in načrtu, ampak prav po indijansko: kar ti jc bolj všeč, to vzemi! Kdor preje pride, preje melje itd. Zato je med posamezniki in med vasmi vse polno prepirov in pobojev, sodnika pa nobenega. Ti prepiri so tudi vzrok, da se zemlja ne obdeluje tako skrbno in v mnogo manjši meri kot pred vojsko. Zakaj boljševiški nemaniči niso samo proti veleposestni-arapak proti vsakemu človeku, kmetu in meščanu, ki kaj ima. Zato jc silovito naraslo vsesplošno sovraštvo in nasprotje med deželo in mesli se je do skrajnosti poostrijo. Izvoz ruskega žita bo lepo število let prccej manjši in rusko žito bo mnogo dražje nego je bilo časih. Ruska konkurenca zalo našemu kmetijstvu nekaj časa ne bo belila las; za meščana in delavca ima pa itak naša jugoslovanska domovina več nego dovolj živeža, če ga le ne dobijo v kremplje brezvestni špekulantje, kot n. pr. hrvatski čifuti, ki bi z lahkoto-gledali, kako umira gladu jugoslovansko revnejše ljudstvo, dočim se njemu polni nenasitna bisaga z nemško-avstrijskimi, laškimi ta mažarsklmi bankovci Vsakdo, ki pozna boljševiške ruske razmere, je do duše prepričan, da je bolj-ševištvo vse drugo preje nego dobrota ta da nimamo nikakega povoda, da bi pustili to volčjo češnjo, to koprivo ta predenico na polju narodenga gospodarstva vzkliti med nami. Korist bodo imeli samo delo-mržni ljudje, ki bi radi poceni prišli do moči m bogastva, naši kmetje bi bili m uničeni. IVERI. ■vrtS™?£iiv narav! zaccIi rane«ki nam i« pa jilT zaltrupL sa 1 enos' sredi vrvenja ave/a 0 Viia rfcv oe ,VZ*oii p?2asi kot fast« ta se raz-rozevete včasih\ar Čez noč? * " Eckart. Due 3. februarja 1819 je bil roia* revnemu tkavcu sukna v vasi aJJJ ua Nemškem sinček Henrik, v os, , letu je šet mali iiinko a »urši na C sko za zaslužkom, ivo je um po^nlal pri očttu uauciti ao tkavsua, JC n0w uii v veliki prekuciji leta loto ua \«m ško nazuj. btric, zuuu ključavničar m je vzel za vajenca. Mali j a prišel k'de! lu, ki ga je poaebuo veselilo. i vuciao s«3 je učil in vae aartblači primerno ckoli-činam časa, starosti, stanu, družb in pri-ožnesti. Navadno se lepše oblačimo o sraznikiH, čim večja jc praznikova sveča-lost, Ob času pokore n. pr. v postu, se no-imo tisto preprosti; na ženitninah nosimo vatovsko obleko in pri pogrebih žalno pravo. Žena se sme in mora lepše oblasti, ce to zahteva njen mož; ako bi se pa irugače lišpala, bilo bi vprašanje, čemu , aka pozornost. Mladim dekletom se pač •me spregledali nekoliko več lepotičja, da e nimajo ob tem napačnega namena, sto veljaj onim vdovam, katere še mislijo ia možitev; vendar je pri teh pričakovali več postavnosti in modrosti, ker so bile •e gospodinje in so skusile vdovsko žalovanje. Pravim vdovam pa, ki niso vdove e po zunanjem, marveč tudi v srcu re wi»a pa nobeno drugo lišpanje pot ponižnost, spodobnost in pobožnost. Zakai če ;c hočejo skazovaH, niso več nrave vdove-ve pr. noče,o tega, čemu jim je lišp*n;e? .. f. ' I.c »ko se lepoličijo stari ftidje. To je prava norost, ki se dn morda ;a' opravičevati le pri mladini. Pa »udi a sc mora varovati prislljenosti nečimur-nosti, gizdavosti in vsake posebnosti v no-n. — .Skratka, jaz bi si želel, da bi bili vsi bogoljubnl ljudje, moški ia fcenike, med vsemi vexbo naj ičneje. pa imenitno in gizdavo oblečem, in da bi bUl. kakor se bere v knjitfi pregovorov, ozal*-šani z ljubeznivostjo, dostcjnostio »n ca-stitljivostjo... Vsakdo naj bi se oblačil po svojem stanu tako, da modri m dobn ne bodo mogli reči: »Preveč je,« pa tudi mlai, ki so take prijave že odposlali ali potom občinskega urada ali pa po pošti, pa jc preteklo že več časa, a ne dobe nobene rešitve, lahko prijave v zgoraj navedenem smislu ponovijo. Kdor pri zgoraj navedenih ali drugih vojuških oddelkih na slovenskem ozemlja res oddane civilne obleke nc dobi nnzaj, ker sc je ta izgubila ali se mora zgubljenim smatrati, lahko prosi za odškodnino, Prošnji je priložiti: 1. potrdilo dotiČ-nega vojaškega oddelka, da jc res oddana civilna obleka izgubljena, 2. dokazilo (to jc potrdilo onctfa vojaškega oddelka, ki ga jc iz vojaške službe odpustil), da je oddal pri izstopu iz vojaške službe vso vojaško obleko in druge vojaške stvari, ker če je dobil pri izstopu iz vojaške službe porab-no vojaško obleko ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker velja že ta vojaška obleka kot nadomestek za zgubljeno civilno obleko. Ako je pa vojaški oddelek, prt katerem se je civilna obleka res oddala m shranila izven slovenskega ozemlja (na prv v Nemški Avstriji, Ogrski itd.), priloS prosilec svoji odškodnimki prošnji: svojo izjavo, kdaj, kje in pri katerem vojaškem oddelku je oddal svojo civilno obleko u« da te obleke ni dobil nazaj; to izjavo mora potrditi občinski urad in orožniška postaja, oziroma pri Beguncih (Primorske in Koroške) begunski urad v Ljubljani (Za take begunske izjave se dobe vzorci P" gospodarskem uradu vojno dopolnilnega poveljstva v Ljubljani.) Tudi resnični dediči po padlih ali umrlih vojakih, katerih civilna obleka «• je zgubila, ( so opravičeni zahtevati odškodnino, in sicer v denarju« kron, takim prošnjam jc poleg dokaza, aa j« eivil-na obleka zgubljena, priložiti potrdilo oziroma izkaz pristojnega zapuščinskega sodišča, d- ie orosilec (prosilka] pravi Vse odškodninske prošnje • priloga-ml vred pošljejo občinski oradi vojno dopolnilnemu poveljstvo v Ljubljani. Da ne bo nepotrebnih pisarij in za-»lačevanja, se opozarja, da se bo moglo ugoditi le takim prošntr zapustili Admonta ...« Globok vzdiL sc ji izvije iz prsi. »Ubožica,« ie mrmral Bertoid in je motril z očmi svojega mogočnega sorodnika. »Deklica je tako ljubka.. . Pojdi, potdi, Joahim.« 3'oda strašni obraz krutega gospoda je bil kakor iz brona vlit, niti za las se mu ni is-prumenil, ko je nadalje izpraševal: »Kako dolgo že poznaš onega človek« tam?« Pokazal je na duhovnika. »Katerega človeka?« {e odvrnila nejevoljno dostojanstveno. i Meniha Alberta,« je jezno dvigml Hendel svoj glas, »Od Božiča sem.« »Si pridno obiskovala njegove psovaln« pridige?« »Večkrat sem poslušala njegove lepe pridige,« jc odgovorila; njene oči so bile kakor dvoje svetfih zvezd, sodnikove pa kakor dvoje ostrobrušenili bodal. »In odtod ga tako dobro poznaš — ali?« Gledala'je predse. 1 »Odkod ga še poznaš?« V zadregi se je ozrla okoli sebe. Kaj naj reče temu luterancu? »Odgovoril« je velel. No, saj bom, daje pogum sama sebi. Saj ni nič slabega.' »K sveti spovedi hodim k njemu,« je tiho odvrnila. Črnobradati sodnikov obraz se ie zanič-Ijivo skremžil, da je deklica plaho zatrepetala. Ta mož pozna svet in njegova kriva pota. toda nima pojma o božjih potih. Že - od začetka sem je zasmehljivo zrl na nežno skrb, ki jo ima deklica za meniha, in ki jo tr vrača deklici; mislit si je pač, kar mislijc otroci tega sveta. Sam otrok mesa ni ume; potov božje milosti. Sedaj, ko mu je dekli« razkrila, da je Albertova izpovedanka, se K porogljivo nasmejal. Kaj ume ta človek o ljubezni, katera zedini dve duši v Jezusu in sc Jezusal — Zasmehuje deklico, Kad katerr lodal Čc p« ie tako, oorcčeš monia, di naj potem dč ne dam na zunanjo h«-i0st svojib oblačil? Poči Neka, ie smeš m So morašl Saj je človeško telo po nmkA Ivete vere najlepši umotvor bozje vsemo-icčnosti, prebivališče du e njen zvesti in Okorni služabnik, tempelj božji posvečen jo svetili zakramentih in milostih, narne-ajen za vstajenje in zopetno združenie z iušo v večno življenje. Zato moramo svoje telo tudi na zunaj v časti imeti. Zato vidimo krščanske umetnike, kako se trudijo, da kolikor mogoče lepo izdelajo tudi telesne podobe Kristusa, Marije iu svetnikov, Zato beremo, da so nekateri svetniki visoko cenili tudi telesno zunanjost. Kako ljuba ie bila n. pr. sv. Tereziji zunanja snažnost ia ličnost V njej je videla odsev pa tudi »alstva notranje čistosti. Zato smeš tudi li skrbeti za svojo zunanjost, toda skrbeti r duhu svete vere. In da ti bo to mogoče, •>osluSaj naslednji nauk sv. Frančiška Šaleškega: Pred vsem, praVi ta ljudomili svetnik, «Iej na snažnostl Na svojih oblačilih r.e itneš puščati nobene umazanosti (seveda irostovoljne umazanosti; kajti, kar je nuj-10 združeno z delom, tega se ni mogoče -arovati). Zunanja snažnost nekako razveva notranjo snažnost in nekako zaničevanje kaže do onih, s kateremi občuje, xlor gre med nje v umazanem oblačilu. Drugič drži sc, kolikor le mogoče redno preprostosti in spodobnosti, ki naj-cpše krasi lepoto, pa tudi najboljše zakri-a grdoboi Sv, Peter piše: »Lepota žqn he '»odi zunania v pletenih laseh, ali oblože-iji z zlatom, ali v noši oblačil; ampak .kriti človek srca, v neustrahljivosti mirnega in krotkega duha, ki jc pred božjim •bličjem boga!.« (I. Pet. 3, 3—4.) In sveti 'avel uči: »Žene naj se zaljšajo v pošte-:em oblačilu s sramežljivostjo, in ne s pičenimi lasmi ali z zlatom, cli z biseri ali s cučicami,« (1. Tim. 2, 9.) Tretjič pa se oblači primerno ckoli-čioam časa, starosti, stanu, družb in pri-ožnesti. Navadno se lepše oblačimo o iraznikiH, čim večja jc praznikova sveča-lost. Ob času pokore n. pr. v postu, sc no-imo čisto preprosti; na ženilninah nosimo vatovsko obleko in pri pogrebih žalno pravo. Žena se sme in mora lepše oblatiti, če to zahteva njen mož; ako bi se pa irugače lišpala, bilo bi vprašanje, čemu , aka pozornost. Mladim dekletom še pač me sprcglednti nekoliko več lepotičja, da o nimajo ob tem napačnega nnmena. sto veljaj onim vdovam, katere 5c mislijo ia možitev; vendar je pri teh pričakovali več post a vnos t i in modrosti, ker so bile e gospodinj in so skusile vdovsko žalovanje. Pravim vdovam pa, ki niso vdove e po zunanjem, marveč tudi v srcu ne Zl'J Pa drugo lišpanje pot poniž- lost, spodobnost in pobo7nost. Zakaj če ;c hočejo skazovaH, niso več prave vdove-• e pa nočejo tega, čemu jim je lišpan;e? Vsele, na ,e smešno, olio se lepotičijo stari fud/e. To je prava norost, ki se i„ morc1.H caj opravičevati le pri mladini. Pa tudi a se mora varovati prisiljenosti nečimur-losti, gizdavosti in vsake posebnosti v no-a. — Skratka, jaz bi si želel, da bi bili vsi bogoljubni ljudje, moški in lenske, med vsemi vedno najličneje p. najmanj imenitno in gizdavo oblečem. in da bi bili. kakor se bere v knjigi pregovorov, ozaif-šani z ljubeznivostjo, dostojnostjo in Ca-stitljivostjo... Vsakdo naj bi se oblačil po svojem stanu tako. da modri m dobn nc bodo mogli reči: »Preveč je,« pa tudi mlaWje v ovoram so šepetati. Bertold ie mrmral: »Ubogo detel Kako io je naščuval ta človek, sedaj pa še hoče njegovo kazen nase vzeti... tak otrok bo spravil procesijo skupaj... kaj še. To ie pa res. kadar je treba trpeti, imaio pa ženske vedno več poguma kakor pa moški.« Šteiani so solze porosilc oči, ko ie videla, da jo sodnik noče poslušati... Odrešenik, ic skoraj na glas molila, reši ga ti, tvoi najsvetejši služabnik je na vsej zemlji. 1'edai pa se ie kakor poslanec božji oglasil, da bi ti pomagal, katoliški svetovalec Radelmajer; »Gospod sodnik, oprostite, gre za obsodbo menihovo. Naj se gospod spomni, eta svetna gosposka ne sme soditi duhovnika, nai si bo že redovaik, ali neredovnik. Jtidin katoličan sem v tem svetu, ker ste že dva izKiiu-čili; slovesno in odločno ugovaijam zoper kršitev te postave in nikdar ne b6m dopustil, da bi se sodil duhovnik zoper svoboščino svojega stanu.« Vse je ostrmelo co dvorani. Radelmajer je bil sicer tih in molčeč mož, ki se jc le v najskrajnejši sili oglasil k besedi za svojo stranko. Da danes tako odločno govori, to je bilo nekaj novega. Hendel sc porogljivo smehlja: »Kje ie ta svoboščina? — Stoji li v rimskem obredniku? Briga me rimski obrednikt« »Svoboščina je zapisana v posvetnem in cerkvenem pravu,« je ves zaripljen in prevzet odgovoril Radelmajer. »Nisem tako podkovan v pisarijah kakor ste vi... toda vem, postava je tu, in še enkrat vam povem, ta-le menih tu, častit in svet mož, ne bo sojen kakor požiga-lec in cestni ropar, dokler bo le iskrica življenja v meni. Rekel sem!« Hvaležen pogled Štelauin je splaval ni moža, ki je izprcgovoril tako odločno besedo, prisrčna hvaležna molitev ii jc prikipela iz srca. Hendel je zasmehljivo rekel: t »Ja/. Radelmajer sem rekel. Vsa čast Ra-1 delraajerjeveniu veličanstvu. Toda ponavljam: protestantovski sodnik ne vtakne meča pred nobenim obritim psovačem ln struparjem. — Kdor hoče, da ga branijo postave, naj sc ukloni našim pravičnim naredbam.- »Jaz se klanjam samo božjim naredbitm, pa nikdar vašim krivičnim postavam,« jc 8 plemenitim, moškim dostojanstvom mogočno zaklical Albert. »Gospod Radelmajer, hvala vam za vaše možate beseda, ki so vredne katoliškega _ moža. Ne zahtevam zase te svoboščine, naj me ta človek obsodi na vislice ali na sramotni oder, vse sprejmem kot božji sklep;^samo da iz moje krvi priklije zasužnjeni Cerkvi v Štajru blagor in prostost. S hrepenenjem že dolgo lirepenim umreti za Jezusa.« Radelmajer, ki je težko hropel od vznemirjenja, se ie usedel. Štefani bledijo lica, močno se ji dvigajo prsi. Sveti duhovnik naj trpi oiukef In prav to hočel Ne mara zn varstvo onega gospoda taml O Bogi Mukel Vislice in sramotni oder! Mraz jo stresa, nikdar nel Saj je tako dober) Koliko je s toril za blagor duš v štajru I Pa za njenol Ne, nc — nc sme trpeti muki ln sodnik jo mora poslušati, saj je zato tu, da»bo sojena. »Prosim, gospod, da tnc ie vendar enkrat zaslišite!« je zaklicala. »Prečastiti gospod je nedolžen. Nc sinete ga kaznovati. Ker sem ga jaz pripravila k procesiji,., Mene kaznujte, ne njega.« »To pesem si nam že parkrat zapela,« jc rekel Hendel, ki se jc nato surovo zadri na Alberta: »Menih, stopi nazaj. Tvoja sodba je v naših rokah, svoboščine pa ne priznavamo. Sedaj pa k tej vlačugi, da vidimo, kaj je zakrivila pri procesiji.« Albert je rekel: jK devici, gospod.« Hendel jc jezno pogledal meniha, potem «e je obrnil k Štefani, ki jc spodobno stala ored njim in ie z nežnimi prsti pritegovala belo ruto, da »o skoraj popolnoma izginili pod njo krasni lasje, in ni bilo skoro drugega videti. kakor njeijp tisto čelo >n prelepe oči, pred katerimi bi jme morale obledeti vijolice »Kako ae pišeš?« »Švertner Steiana?« »Koliko si stara?« »Osemnajst let.« »Kje si rojena?« »V- Admontu.« »Od kdaj si v Štafru?« »Jeseni smo prišli sem.« »Imaš še starše?« »Oče so umrli.« Rdečebradi Bertold se je nekoliko naprej nagnil fla svojem stolu ter je vprašal: »Nimate li v Stajerdorfu gostilne »Pri je* lenu«/« Štefana se je sramežljivo obrnila prof kraju, od koder ie prihajalo vprašanje, ter j« rekla: »Da, gospod.« »Niste li tudi v Admontu imeli gostilne?« »Da, gospod.« »In to ste prodali?« ie vprašal sodnik ki je svojega sorodnika meril z mrzlim po-gledom. Štefana je prikimala. Nenadoma fi postane tesno pri srcu; nt vedela,: kaj se ii jt zgodilo... boli jo v dno duše, ko se spomni na hišo ob vodi... peče in žge io, da more stati pred sodnikom... Ustnice se ji tre' sejo ... Kaj se bo še ž njo zgodilo? ... »Ni li bila to Gordonova gostilna?« vprašuje Bertold. »Pred časom sem se mudil > Admontu in sem prenočeval pri Gordonu kjer seni pil sicer pristno vino, ki je bilo pt silno lahko; mošt ie bil pa jesihast,« se jc obrnil k drugim gospodom. »Ne glejte tako temno, ne držite se tako kislol Ta uboga re-vical In ti, bratranec Joahim, ne bodi take trd, tako železnotrd — to ie vse pretrdo, pretrdo! — Torej Gordonova gostilna ni bili vaša?« jc ponov-io vprašal Štefano. iNc,« jc odgovorila, »Gordonova fe druga, našo ima eedai Virig.« .-Ni H nič donašala?« vprašuje Bertold. ki sc mu mršijo ščetinaste rdeče obrvi. »Ko so zboleli oče, nam ie začelo stabc odgovorila deklice.. -»Sicer, hi ne bili mkd.ir zapustili Adroonta ,..« Globok vzdih sc ji izvije iz prsi. »Ubožica,« ie mrmral Bertold in {e motril z očmi svojega mogočnega sorodnika. »Deklica je teko ljubka.. . Pojdi, poidi, Joahim.« sjoda strašni obraz krutega gospoda ie bil kakor iz krona vlit, niti za las se mu ni is-prcmenil, ko je nadalje izpraseval: »Kako dolgo že poznaš onega človelts tam?«- Pokazal je na duhovnika, »Katerega človeka?« |e odvrnila nejevoljno dostojanstveno. »Meniha Alberta,« je jezno dvignil Hendel svoj glas. »Od Božiča sem.« »Si pridno obiskovala njegove psovalnc pridige?« »Večkrat sem poslušala njegove lepe pridige,« jc odgovorila; njene oči so bile kakor dvoje svetlih zvezd, sodnikove pa kakor dvoje ostrobrušenih bodal. »In odtod ga tako dobro poznaš — ali?« Gledala' je predse. 1 »Odkod ga še poznaš?« V zadregi ae je ozrla okoli sebe. Kaj naj reče temu luterancu? »Odgovoril« je velel. No, saj bom, daje pogum sama sebi. Saj ni nič slabega. »K sveti spovedi lvodim k njemu,« k tiho odvrnila. Črnobradati sodnikov obraz se ie zaničljivo skremžil, da je deklica plaho zatrepetala. Ta mož pozna svet in njegova kriva pota, toda nima pojma o božjih potih. Že -od začetka sem je zasmehljivo zrl na nežno skrb, ki jo ima deklica za meniha, in ki io tr vrača deklici; mislil si je pač, kar mislijt otroci tega sveta. Sam otrok mesa ni ume! potov božje milosti. Sedaj, ko mu ie deklici razkrila, da je Albertova izpovedanka, te k porogljivo nasmejal. Kaj ume ta človek o ljubezni, katera zeaini dve duši v Jezusu in sc Jezusa I — Zasmehuje deklico, sad ka tere Stran 138. glavo nevidno plava svetniški venec, in misli: .Torej v izpovedni« »e ie našel ceuni Parišc'z~boii "okrnim glasom je vprašal de- lk°;Kcr si njegova verna učenka, si pač tudi sinoči poslušala njegovo ropotanle zato je pa gotovo prišel nadte sveti JJuli, da si hotela v kužni kraj na božjo pot.« N; v kužni kraj.« je odločilo zavrnila. V Veng smo hoteli, na sveti. kra|, kjer liog zdravi kugo in varuje pred njo. —. Gospod Albert pa sinoči ni bil na leči. Držal je v roki Najsvetejše, .< — ljubko je pripognila glavo, »ter je vzel slovo od Stajra in ie prosil nad nas bo/jefa blagoslova. -— Preden je dal blagoslov z. Najsvetejšim, sem prosila prečasti-tega fipsroda, naj nas pelje na božjo pot v Veng. "šele potem je vprašal, kdo hoče ro- 0la »To si si sedaj izmislila, da rešiš tnenilia, rvojega prijatelja?« r-Nisem si izmislila, Bog mi je pnča, go-*pod sodnik, govorila sem resnico,« je pogumno rekla deklica. Menih jc stopil nekoliko naprej. »Da, resnico govori, in kdor trdi, da laže. obrekuje angela, ki ne pozna laži!« je zavpil s tresočim se glasom. *l\es, prosila me je, da gremo v Veng, toda, cia ji je prišlo kaj fakega na misel, sem ji dal povod jaz, ki sera jo tako vodil... Vzgojil sem jo, da pogumno izpričuje našo vero in zaničuje svet in njegovo rcsrjie, tega me pa ni sram.« Zopet sc je Hendel porogljivo smehljal. »Res je gcnljivo, kako izkušata ta dva iloveka z lažjo izrezali drug drugega. Skoraj bi reicel s Tcrlulijanoin ginienoga srca; Glejte, Icako sc ljubijo. Nočem dalje preiskovati, v koliko si ti, menih, nesramno vplival na to osebo in jo pripravil k upornemu dejanju, sedim lu, da kaznujem tebe in njo.« i-ŠveTtncričina hčerka!« je zopet osorno rekel deklici. Kako pa, ti li vedela za mojo kužno postavo? Povscd so jo razbobnali. Si jo li slišala, ali nc? »Slišala sem jo!« je odgovorila. »Ze, slišala, pa nc razumela,« se je vtaknil »mes rdečcbZrfdec Bertold, ki je že prej.lako prijazno govoril s siroiico. s Glavo štaVimTaa jc ni umeln. Saj je tako obsežna, jaz sam sem io moral dvakrat, trikrat slišati, potem šele :ui je šla v glavo, Slavim, deklica ic ne ve dobro, kaj jc kuga.« »Tako meniš,« jc odgovoril Hendel, ki mu je plaval( zaničevalen posmeh okoli ust, ko je z jeztiim pogledom streljal na svojega do-orovoljnega bratranca. »Ker ima par lepin oče-scc in ima jamico na podbradku, ji starec žc biti na pomoč, tak je.« »Pa naj sama pove. Svcrihcričiirt hčerka,' le gospod tair.-le piavi, da nisi umela postava. Si jo li urr.c-ia? Kaj je stalo v prvi toUiir« »Kcx!i sle,« je (iasno in jasno odgovorila — tako nekako bo sodnji dan angel našteval grehe onemu, ki bo stal na lcvici —: .»Oa jo Tarna cerkev Da gori okužena in da 10 L'Ootc zaprli, ter da so nevarne kato-lišiie po..p;no:ii, verske vaje in romanja, vsled česar vie to prepovedujete, in sle š strogimi kaznimi žijj^.n enim, ki bi šli-v našo staro ccrlicv in ki In šli na romanje.« si zapomnila. Gospod m njiini pride kmalu smrt, tudi širijo tfrozen ' smrad, in kdor tega okusi, mora umreti,« »Prav dobro vel« je mogočno ragrmel sodnikov glas. »Dobro je slišala kužno postavo ter jo tudi umela, toda nisi to vzela k srcu. Daljel Kdo je največ romarjev pre- °štcfana je v svoji nedolžnosti vsa vesela, da sedaj more govoriti, in ji bodo morali verjeti, da menih ni kriv, ki ne sme biti kaznovan — menih pa je ves žalosten stal poleg in je žaloval nad nedolžnim golobčkom, ki ga že drži v krempljih jastreb, da ga raztrga. Dcklica radostno prip^eduje: »Največ sem jih pregovorila jaz; na prej sem se oglasila sama in takoj se mi jih ie nekaj pridružilo, zvečer sem pa v Štajcrdorfu nabrala trideset do štirideset žensk.« Sodnik je kar hropel od jeze, ki je v njem vrela; hripavo se je zadri vanjo: »Ti se s tem bahaš?« Razne. S m a r t i a pri Kranju. V nedeljo, 16. marca t, L se je vršil v stari šoli občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Na shodu jc poročal g. Ivan Gostinčar iz Ljubljane, pa tudi mnogo drugih udeležencev se je oglasilo k besedi. Shod je bil zelo dobro obiskan. Naj bi nc bilo delavca, ki nc bi bil organiziran v tej zvezi, ki hoče delovati zanj na najtrdnejši podlagi, na krščanski ljubezni. — Med kmečkim stanom pa sc opaža mnogo zanimanja za našo Ljudsko stranko, ki ustvarja sedaj Lmclsko zvezo. In kam pa naj sc ticer veren n delaven kmet obrne, če nc k Kmečki zvezi. O SGcijalni demokratični stranki tu niii govora ni, ta ni spesobna delali v korist imela. Jugoslovanska demokratska ali liberalna sirauha ali bolje ta gospcdarrka str«n'.;a pa pezca kmeta le ob času kanih volitev. Zato naj bi tudi pri ras nc bilo kmeta, ki ae bi bil člp.a Jugoslovanske Kmetske Zveze, katere namen je ustvariti vse pogejc za ohranitev in razvoj gospodarsko krepkega, krščansko nsi-i slečena Kmečkega stanu. ! ' l z O r 1 j e ga. Sc nikdar n! bi!o kaj brati v Doraol ubu iz naše vasi, tfane3 : :ra se pa.jaz namenil nanisati par vrstic. Vojska je tudi pri nas naredila veliko vrzel: deset rccž in iuotov js zgubilo življenje po raznih bojiščih ia bolnišnicah, par jih je vze-.i tudi š^.i-ska bolezen. No, hv.->. Kc-.-n, sedaj jc voiske kcc.ec ia naši možje ia faulja so se povrniti r.a svrje domove, seveda ne taki vr.i kaker bi bi:p želeti. — Nn sv. Jožefa prnzaik je prišlo n£e':al loi in r&zmecCifi ia razn.c-jcjo zaamenje stoječe ob kriiipoiu, kar je znaza.-ajc velike surovosti, Veščan. -, i Izobraževalno društvo v Velikih Lažčafa vabi člane l-i prijatelje društva z n nedelo, 30. t. m. k občnemu zboru, rreliva g. Kelenjski 0' Vcd:'lltu. c tuli?« trdovratno . Je -nc ve, kaj ie kuga,« je bru:! rdoo.hr Jcc. »Inka uboga, uboga revica rara V^V - ^govornika tu, ker je bila ravnokar oprof.'ena prava vlačuga — L Ne iai more on za to. ■ ' za&i psr& Deklica jo pomislila: »Io je silno huda bolezen.« »Huda, bolezen je tudi daviea. Nič ne ve,« jo zadovoljno ugotovil Bertold. . . »Ne, počakajte,« je prosila in ie Porrišlia-JOČ položila dva prsta na nežno lice ™ ' . »Zc vem,« je nato mirno rekla. »Rute m ki sc prav hitro pridejo, potem'WneTo modre m rjave, kakor bi prihajale od uda?tcvj Voiaškl korak in koliko tnore'o vojaki p.-c.indili. Čeprav govcri.no vcr'.no o bojih v pcstoiankiih in so se veliki boji vršili na s i m p-n in — ____«_________ ■ ., v poiri opravi, ve !e ta povedati, ki ga ic izkusil. Korak nemškega vojaka meri 80 cm. V c.m minuti naredi nemški vojak lt4 korali-., v, v en, „„ prehodi torej 5.4 km. R*vno toliko [j,i»*!?i v t;v" un. Irar-coslri in italijanski vo-p.lt, hi naredita s:cer sasro 75 cia dolg korc't. ' V. Km. Italijanski .< h nJ LP chodi v. minuti korr.kov, dol-g.n po 86 cm, v «ri prehodi 7.2 km. 1 'efflOI?(l,nn in J„ ,».!!-__«_ v°® 'ndustrija na A.n- Ura'dela 972o?,335lpreTf v o i ■ k L Francozi, so izgubili v voisld -J stotkov delavnih ljudi, Torej več kot eno t^t jino, medtem ko je Nemčija izgubil, ^oft, odstotkov celega prebivalstvi. Vzrok ti« « tem, da je Nemcev skoro ie enkrat iJi Francozov in da ae je vsa vojska trSil, T. irancoskem ozemlju. Generalova gospa, ki ,t kopala v mineralni vodL VeUW avstro-ogrski oficirji so mogli imeti s tejCj! povsod svoje žene. Generalmajor Weis», Si. veljnik 48. pehotne divizije v Ljušni, je imsl, seboj svojo gospo. Okoli LjuŠne je slaba voia in malarija mori IjudL Radltega je bilo akaz&-no vojakom piti samo kuhano vodo in miae. ralno vodo,, katere je dobivalo poveljstvo v veliki množini Ali vojaštvo te j>otrebne vode ni dobivalo, marveč je šlo nekaj te vode n« mize oficirjev, vsa druga pa v »laiovanje bta-gorodne gospe gcneralmajorjeve, ki te je kopala v mineralni vodi. Nemška nevednost sli Jugoslovani smo vr.i en narod. Medvojno sc je nahajal neki stražmojster U Hrvatska v bolnici na bojišču. Ker so tja dohajali bolniki raznih narodnosti, je bil zdravnik, Nemec, vedno v zadregi za tolmača. Nekega dre pri-hrumi v pisarno pa vpraša: »Kdo razume srbski?« Javi sc mu stražmojster. Čez par dol vpraša zdravnik: »Kdo razume hrvatski?« Zopet sc mu javi stražmoister. Začuden ga pogleda zdravnik. Zopet čez nehaj časa rabi zdravnik tolmača r.a »bosanski« jezik in zoist ta mu javi stražmojster. Ni preteklo tcdca dal, zopet je bil zdravnik v zadregi. Dobil Is slovenski dopis, a kdo mu ga bo prestavil? Is zadrege ga iznova reši stražmojster. S spoštovanjem jc priče! gledati zdravnik stražniojstra, pa sc začudil: »Da zna'.c toliko jeziko7, si psč nc bi nikdr.r mislil.« Mine par dni in zdravnik pride zopet v pisarno, pa le postrani ogleduj« stražmojstra. Končno ga ta vpraša, kaj da želi la zdravnik n-.u pove, da pač veruje t veliko jezikovno znanje stražmejstra, a da mu tokrat ne bo mc^el pomngati, kajti privedli so bolnega uicls;5a Črnogorca In ta govori črnogorski, sednj si pa ne vč romagati, kajti straž-BCj-ter getoro tega jezika ne bo lazumcL Ko ca ta pove, da zna tudi črnogorsH. se začudi, rekoč: »Za boJjo voljo, toliko jezikov si jaz ne bi r.ilidnr vbil v (Jlcvo, gotovo ste sc cc'o svoic živ"cnic učili s.ito jezikov!« — Na ia način pač ni težko, da postuuc Jugoslovan polič'c t. Postaje brezžične t e1c g r a 11 -jc. Takih )• Ur— kron. -J5.bt.Mjt. veliki eanlk ■ »e4 n.go leto aHkaati btaapUtao. B, X,aaa, lun« M. rs. i: kuharica dobra s večletnim! spričevali za veliko . 1'MMdfca na posfftve TelJttl peto) ro. ,«> Radomlje. "^SS možne delavce sa izdelovanje cementne etreAne opeke proti dnevnemu častniku od K 1»— do K 82--. Prosta brana in stanovanj«. Miha Omshen, Vičnjagora. msniticic w uiai umike i "^ssr dabro pralne mila, kos K V2B. Poštni zavitek S ktf litega mUa K 32*70. Iatotam milo za britje, komad S K. Razpošilja JANKO PINTAR, Sp. Mika pri LfabljaaL le zadnji Cas, da oddaste te predmetel ■MF* Kupuje Jih Se po najvišji ceni Franc PogaCnik, Ljubljana, Dunajskar cesta 36, ki kupuje tndi drage pridelke, kakor: smrekovo seme, laneno seme, konoplje, soInCnice in buCno seme, korenje vo seme, repno seme in druga poljska semena. domaČe, zanesljivo in priznano najboljše razpošilja zopet Fraae Oblak, Sv. Gregor, p. Crtnek, po 3 K liter, pri odjemu nad 10 I pa po K 2-50. Pasa za krmo mamutovka, velikanska, veljaste, po 8 K liter, pri Odjemu nad nad 10 1 po K 6"SO. Dal e flloi natlCnlk in zgodnji grah, oboje po ugodni ceni. PoSilja se le proti povzetju. 1388 (S) HT ŽENSKA "M n v starosti 30—40 lot so eprejme v službo za pometanje, ribanje hodnikov in stranišč, stanovanj o v hiši ali tudi lahko izven hiže, hrana dobra in zadostna, plača po dogovoru. Ponuditi se je HOTEL .SLON. v Ljubljani. 1866 ima na prodaj Sadjarsko društvo v Šmarci, poŠta Radomlje. Cena 4 K za boljše vrste, 3 K ii i ze slabše vrste. i. ' v službo sa 100 K na mesec. PlSlte na upravo ..Domoljuba" v Ljubljani, pod ===== Številko 1723. ■ .i Najlepfll feajM« sa verande, balkona okna itd. II IU ao breidvomno moji svetovno-znani gorski viseči 1677 nageljni Poiiljajo se na vsestrani. Cenik zastonj in franko. Banan Btezočnik, razpošiljal niča gorskih nageljnov, Maribor ob Dr., GaUr. HaeU-ava al. S, s: BvtomatiČna past ZZ a* podgan. K 7'SO, m miti, ia ploierin« E.jb*i»a WTr*i-Ui SC lk°SO lev« brea nad. aoritta do 4o Unk t ml nooi. ne sapaa«. aikaka dedi ln .a ium aooet nastavilo. — Paat aa >4arka ^tifll" vjame na tl*>6» šiorkov ¥ .ni noii, po K e-SO. - laborao delajoči IotUso >« mak. _Wov*u komad K HO. P«r»od aaiboljši n.p.bi Mnogo »abmno«tl. -IroipiUiuitnj te roitalnc pro.to. 8potok.ul Hntopnikl m «p»j». *»«0® PO« nujngodn.jiUBl pogojl^jjjUM MT Kupim vsako mnoHno Upo trteg« "VM Oš prečiva Oš Ponudbe ustmeno ali pismeno s cuno ln vzorcem je poslati na Ivan N. Adami«, LJubljana, Sv. Petra cesta SL 31. _ mm - podgane stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K 5'—, za podgane in mili K 5*—f osobito ostra pasta za podgane K 6'—j za ičorke S K; posebno močna tinktura za stenice 5 Kj uničevalec moljev K 2'—t praiek proti mr£««o« 3 in 4 K| tinktura proti oiem pri Uodeb 3 K| nalilo za aH pri liriai 3 K; praiek za ali v obleld ia perila K 3'—« Unktsra za bolhe pri pseb K 1M| tinktura proti «rč«sa na sadja Ia zeUnladi (uničevalec rastlin) K S'—. — Poiilia po povzetja Zavod za ekspori M. Jfinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Srbečico, llSaje odstrani prav naglo dr. Fleacfc-a Izvir zakonito zajamčeno ,,Skabotonn» m«! zllo". Popolnoma brez duha, ne mtk Poskusni lonček K veliki K 6_ porcija ca rodbino K 15*—. Zaloga zrn Ljubljano ln okolico: Lekarna pri zlatem jelena, LJubljana, Marijin trg. 1620 1'ftKlt« n« vantteno nuunko „Bk«bofonn" 1 Čevlje in opanke vsake vrste si lahko sam nabije (tumpla) f.e si naroči železni lest (kopito) za ceno od K 14-— postavno tovarna. PoSitja po poštnem povzetju SME V, tvor n J ca stroj eva, BJelovar. J m i »ai Sil k* ti) UdbSKd POSOJILNICA ▼ Ljubljani, ▼ lastnem domu Miklošičeva cesta fit. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 1\ Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljddska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. 'svetovnoznana razpošiljalniea izbera ur, zlatnine, srebrnim; H SUTTHER » v Ljubljani št 935 I! > V Izdaja konzorcij 1' »Domoljuba«, OdjorjmM nrednOt Josip Gostinfer j LlublJaoJ, Tisk« Jugoslovanska tiskarna.