Političen list za slovenski narod.
Po pofitl prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za oelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemat nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

54.
7 Ljubljani, v ponedeljek 8. marca 1886.
Letnik XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 6. marca. Borzni davek.
Vsi tukajšnji listi danes pretresajo včerajšnjo obravnavo o borznem davku ter pripoznavajo, da so stvarno govorili samo Obreza, Oppenheimer in Pattai. Obrezov govor sem Vam poslal, da ga priobčite celega, ker je v marsikterera oziru zanimiv in pojasnuje razmere na borzi. Baron Oppenheimer je žid in, če se ne motim, lastnik znamenite bankine hiše, vendar je pa tudi on govoril za borzni davek, rekši, da občno mnenje zahteva ta davek, in da sedaj, ko je že vse obdačeno in je treba plačevati celo vžitninski davek od vseh za vsakdanje življenje najpotrebnejših reči, borza pač ne sme več delati izjeme. Zato so vse stranke za borzni davek in ga mora vsaka stranka sprejeti v svoj program, ako neče pri občinstvu zgubiti zaupanja. Vendar pa Oppenheimer meni, da bi bilo najbolje, ko bi se določil skupni znesek, ki naj bi ga borza plačevala državi in bi se borzi sami prepuščalo, kako naj do-tično svoto nabere in med posamezne borzijance razdeli.
Naj spregovorim tudi še nekoliko besed o govoru višjega intendenta ali pastorja Haaseta.
Naravnost je pripoznal, da o borznem davku nič ne ume, zato pa tudi ni govoril o njem, ampak je le Žide zagovarjal proti napadom antisemitov. Turk, Schonerer in Pattai so namreč odločni nasprotniki židovstva in tega svojega mišljenja nikakor ne prikrivajo. Turk je tudi v svojem govoru o borznem davku hudo napadal Žide, ki jih je Haase včeraj enako strastno zagovarjal, češ, da ni res, kar se očita Židom glede obrednih umorov! Schonerer pa je govorniku segel v besedo z vprašanjem: Kje je toraj Estera Solimossy, (ki je namreč pred par leti zginila na Ogerskem in so Žide dolžili, da so jo zaklali)? Namesto Haaseta odgovoril je Schonererju židovski rabinec Bloch, ki je zakričal: Menda je v njegovi
hiši! O Schonererju so namreč pravili, da je imel tukaj hišo, kjer so stanovale zanikrne babure in po-nočne vlačuge. Toplo zagovarjanje Židov presedalo je pa tudi drugim poslancem, ki so govornika opominjali, da naj ostane pri stvari, in predsednik, dr. Smolka, je dvakrat opominjal govornika., da naj nikar ne govori reči, ki ne spadajo k borznem davku, pa Haase se ni dosti zmenil za te opomine in je nadaljeval svoj govor, v kterem se je skliceval na cesarja Jožefa, ki je zatiranje Židov odpravil in v ta namen izdajal ukaz za ukazom. Ker ga je pri tej priliki dr. Smolka vnovič opomnil, naj ostane pri stvari, sklenil je Haase svoj govor z željo, da naj bi se zdravi ž i v I j I vseh narodov in ver med seboj zedinili zoper protižidovske komedije, da ne bodo več motile duhov in čedalje bolj surovile src. Schonerer je med tem renčal „brrr", tovariš njegov, profesor Fiegl, pa je s Shakespearom govoril: Henrik, groza me je pred teboj! Izmed liberalnih listov samo »N. fr. Presse" preslavlja Haasetov govor, kar je lahko umevno, ker je ta list strogo židovsk list, vsi drugi pa ga obsojajo in „Deatsche Zeitung" mu očita, da je, kakor prej Turk, včeraj tudi Haase skočil iz kota v kot. Nasledek tega neosnovanega govora za zbornico pa je bil, da sta se za njim vnovič oglasila Pattai in Turk, kterima pač ni bilo težko spodbijati Haasetove trditve. Pattai je zlasti omenjal, da ne ve, v kteri zvezi so obredni umori z borznim davkom, ob enem pa izrekal prepričanje, da imajo prebrisani (inteligentni) židje sami pred vsakim protisimitom več spoštovanja in mu pripisujejo veliko večo važnost, kakor pa človeku, ki iz lastnega nagiba in celo v taki službi, kakoršno ima Haase, hvalisa židovstvo. T iir k pa mu je očital, da razodeva krščansko ljubezen do Židov, ne pa do kristjanov; smilijo se mu židje, ki jih v Galiciji z nogami teptajo, poljski kmetje pa, ki jih židje odirajo, se mu ne smilijo. Priporočal je evangeljsko pohlev-nost proti židovskemu rodu, toda on in njegova stranka te lastnosti nikdar ni razodevala proti njemu (govorniku samemu), ker so ga njih listi prav po
ironiško napadali. Ako se je skliceval na cesarja Jožefa, mu odgovarja, da bi se cesar Jožef, ko bi dandanes živel in videl sedanje razmere, gotovo dobro premislil, preden bi še enkrat tako zmoto zakrivil.
S tem je bila obravnava dovršena in je prišlo do glasovanja. Turk je priporočal poseben odsek, Obreza pa je predlagal, da naj se Tiirkov predlog izroči davkarskemu odseku, ki bi bil to zadevo kaj lahko rešil že v svoji včerajšnji seji, ker ne gre za druzega kakor za sklep, da naj vlada državnemu zboru prej ko mogoče predloži postavo glede borznega davka. Kadar bi bil pa načrt gotov in bi ga bilo treba stvarno pretresati, potem še le naj bi se volil poseben odsek. Toda pri glasovanju je obveljal predlog Tiirkov z 99 glasovi proti 96, ker so zanj glasovali tudi nekteri desničarji, kakor Rajč, Vitežič, Doblhammer, Fischer, Neumayer, Oberndorfer iu Plass.
Delavci. Legaliziranje. Žitninska carina.
Za borznim davkom prišli so včeraj na vrsto še trije samostalni predlogi; poslanec Richter je namreč vtemeljeval svoj nasvet, da naj se za delavce železnična voznina zniža; železnice si to, kar jim vsled tega odide, prav lahko prihranijo drugod itd. Ta predlog je sicer došel nekako „post festum", ker je vlada, kakor je bilo tudi v »Slovencu" povedano, že prej železnične tarife za delavce znižala, vendar se je tudi ta nasvet v pretres izročil želez-ničnemu odseku.
Drugi predlog zahteva od vlade, da naj pregleda in prenaredi določba o legaliziranji. Vtemeljeval ga je poslanec Siegel, ki je omenjal pogostih pritožb, ki se od vseh strani o tej zadevi čujejo. Ta predlog sta podpirala še Svoboda in in Kronavvetter, ki je rekel, da ljudstvo nikdar ni tirjalo legaliziranja, ampak da ga je 1. 1871 rodila neka teoretična muha justičnega ministerstva. Ljudstvo, odvetniške kainore in najveljavniši juristi so se oglasili zoper to določbo, in vendar je nečejo
LISTEK.
Naše stališče v vesmiru (kozmosu).
(Iz govorniških vaj v semenišču.)
(Konec.)
Poglejmo si natančneje stalnice! — Ne bi koristilo ničesar, ko bi liki »Mohorjevemu Jeronimu v večernicah" naštevati vam pričel zvezdine skupine in ozvezdja kar tako, kakor bi mi pale v spomin, ali pa kakor sem jih slučajno morda prebral iz kakega zvezdnega atlanta. Za Boga, na kaj naj bi potem navezal spomin! Zato bodemo prezrli večino »Večerničnih" zvezdinih trum, a toliko bolje povdarjali ona važna sozvezdja, ki so nam imenno znana že iz-za otročjih let — a tudi od otročjih let sem tako neumljiva. V pratikah bere se precej na prvi stani onih 12 živalskih in človeških imen, ki se z »vodnarjem" prično in s »kozlom" končajo. Spodaj pa stoji zapisano: »Ta znamenja pod dnevi postavljena, kažejo, v kterem znamenji tisti dan luna stoji." Jaz pa dostavljam še: »Ta znamenja v mesecih postavljena, značijo, v kterem znamenji tisti mesec solnce stoji." Reč je ta-le: zemlja se suče okrog solnca. Zato solnce glede nas v raznih časih
spreminjava svojo lego. Pozimi stoji nizko, poletu pa visoko, pozimi pomuja se jako malo, poletu ga ni z neba spraviti. Umestno toraj, da se pozimi vozi mimo druzih zvezd, nego poletu. Celo leto pa obhodi cel krog, ki se zove solnčanica ali ekliptika, in zvezde, ki so okrog tega kolobara, so ekliptične zvezde, sozvezdja ekliptike. In ta sozvezdja so ona iz pratike nam znana znamenja. Ze stari narodi so posebno pozorno opazovali te skupine in šteli po njih svoje letne čase; vedeli so po zvezdah, kedaj računati treba pomlad, kedaj da bode pripekalo solnce, kedaj da je čas viharjev in neviht, kedaj bode euakonočje, in zgodaj že nazivljali so te zvezdine skupine s posebnimi, večidel živalskimi imeni. Zvezde, v kterih stalo je solnce v jesenskem enakonočji, imenovali so tehtnico, najhujšo vročino v juliju mesecu označil je lev; novemberski čas lovilo se je od nekdaj, zato se je tudi od nekdaj za strelca smatralo ono ozvezdje, v kterem stalo je nekdaj solnce celi ta mesec. Lega teh ozvezdij živalskega kroga spremenila se je v teku 3000 let za celo sozvezdje navskriž, tako, da solnce v našem meseci no stoji v strelci, temveč v škorpijonu, a ohranila so se stara imena.
Drugače še je z luno. Luna obhodeva našo zemljo, a obhodi jo čez 12krat ua leto, zato le-ta
hitrejše menjava svoje stališče na nebu, in prav zato vidimo v pratiki pod svetniki že na vsake štiri dni drugačno nebno znamenje, t. j. druga ozvezdja označena, v kterih postaja luna. — Ta zverinski krog, na sebi krasen za pogled in važen za praktično astronomijo, vendar no stoji v nikaki organični zvezi z našo solnčno sostavo. To pač druzega ni, nego stalnice, mimo kterih hodeva solnce na videz, stale bi pa prav lahko, in isto ravnotežje bi bilo, tukaj druge, neznatne zvezdice; narodi krstili bi bili gotovo tudi te neznatne zvezdice, ako bi se po njih vozilo solnce. — Izmed vsega zverinskega kroga najlepše je ozvezdje bikovo. Ta je poln najkrasnejših sestavin , lepih zvezd in drobnih meglic; tu so deževnice, gostosevci, tii je lovec Orijon, ves v zvezde okovan in bliščeč, da, še sv. pismo opomni nanj. Kdor je bikovo ozvezdje ogledal si enkrat, ne zgreši je več, saj je ta pas najodličnejši na nebu sploh.
Bolj očiten še kot je zverinski krog, je pač splošno znana rimska cesta. Kdo je ne pozna rimske ceste še za mladih nog? Kdo se ne spominja pravljic, ki ga vežejo nanjo z vso silo mladostnih spominov? Kako je sv. Jakob hodil v Rim s tro-zvezdnato svojo palico po belem tem potu. »Kdo je pač naredil ta pot?" vprašali smo radovedno.
odpraviti in ljudstva nje rešiti. Neodpustljivo je, da se ljudem nakladajo tako silna bremena, ne da bi država od tega imela kaj dobička. Dosedanje polajšave so brez vrednosti in v srce ga je bolelo, ko so uradniki justičnega ministerstva občinam svoje dni odrekali zmožnost pisma legalizirati, ko so vendar zmožne pobirati davke, napravljati zapisnike za vojaške nabore in za marsiktere druge reči. Predlog bil je potem v pretresanje izročen posebnemu odseku 18 udov.
Zadnja točka, ki se je včeraj obravnavala, bil je predlog poljskega poslanca Javorskega, da naj se za žito, ki iz vnanjih držav prihaja v naše dežele, odmeri carina ali colnina, da bodo vsaj za domačo potrebo ljudje kupovali domače pridelke. Ta predlog sta podpirala Schvvab in Tiirk, ki sta priporočala, da naj se ne izroči gospodarskemu odseku, kakor je predlagal Javorski, ampak posebnemu odseku 24 udov. Pri glasovanji se je res tudi sprejel ta predlog in se bo v eni prihodnjih sej volil ta posebni odsek.
Ob uro popoludne je predsednik sklenil sejo iu prihodnjo sejo napovedal za petek, 12. marca. Na dnevnem redu je prvo branje, da bi se smeli davki tudi še meseca aprila in maja pobirati v dosedanji meri, potem Scharschmidov predlog gledč veljave nemškega jezika, Jaquesov predlog glede eksekucije na plače privatnih uradnikov, predlog Kronavvettrov pa Scharschmidov o službeni prag-matiki uradnikov in predlog Tauschetov o spridenji in ponarejevanji za živež potrebnih reči.
Govor posl. g*. Obreze
pri obravnavi o borznem davku v državnem zboru dne 5. marca 1.1.
(Dalje.)
Razni vzroki so nanesli, da je ta pristojbinska postava prišla še le 1. 1885 v slavno zbornico in v drugo branje na dnevni red in v seji 13. febr. 1885 še le vsa novela in s tem moj davek o borznem prometu odboru, da še enkrat o njem poroča. Med tem pa je postavodajavna doba minula, in tako je bilo vse delo odbora, trud treh let zaman in zguba časa.
O pristojbini pa na sklepne liste (Schlusszettel), kakor je to nasvetoval odbor, moram le to opomniti, da poslanec Turk tega paragrafa ni prav raz-tolmačil, ako misli, da je bila nasvetovana stalna pristojbina 5 krajcarjev pri sklepovanji, to ni bilo tako, od vsakega sklepovanja v kurzni vrednosti 5000 gld. se je tirjalo, da naj se izdasta dva sklepna lista po 5 kr., namreč za kupca in za prodajalca, tako, da bi bilo v vsakem sklepu pri 5000 gld. prav za prav prišlo 10 kr. na korist državnemu zakladu, in bi bilo tistih 5, oziroma 10 kr. tolikrat plačati, kolikorkrat bi bilo uprav 5000 gld. v kurzni vrednosti borznega sklepa zapopadenih. Tako bi bilo e. pr. plačati od borznega sklepa 25 kreditnih akcij, ktere imajo danes kurz 300 in teh 25 akcij iznaša 7075 gld. za pristojbino na sklepni listek dvakrat po 10 = 20 kr. O računskem sklepu 5 akcij se-
»Solnce," odgovarjala nam je babica, „ki se po dnevu tod vozi in za seboj pušča sledi." V grških bajkah pa smo brali, da je le-to razlito mleko, s kterim se je dojil dojenček božji Hefajst. O Arabcih smo slišali, da jo imajo za nebeško reko, kamor nebeščani-lovci napajat ženo svojo divjačino. — De-mokrit še le je malo slutil tega, kar je astronomija XVI. veka dokazala istinitom, namreč, da je rimska cesta velika skupina zvezd, skup se tiščečih, med kterimi zvezdami se nahaja mnogo svitlih meglic, ki se tudi z najboljšimi daljnogledi ne dajo razkrojiti v posamezne zvezde. Humboldt v III. delo svojega kozmosa našteva število 18 milijonov telesko-pičnih zvezd v rimski cesti, in podaja ondi najbolji, zares mojsterski popis tega naravinega pojava.
Kaj pač toraj pomeni ta veliki krog okoli zemlje? Kako bi se dal umeti? Herschel, avktori-teta v tej stroki, podpira s krepkimi razlogi to-le podmeno o rimski cesti: Vse zvezdovje okoli nas dela velikansko lečo. V sredini te leče leži naše solnce, in blizo pri solncu mi, kajti naša oddaljenost od solnca, ki je v resnici čez 20,000.000 milj, zgine v primeri z velikanskimi dimenzijami te leče. Zato lahko vzamemo, da stoji tudi zemlja v sredini te leče, in da mi iz njene srede opazujemo. Proti leči nem robu morajo se umevno optično zgostiti
verne železnice, ki imajo sedaj kurz 2362, zastran kurzne vrednosti 11.810 gld., bi bilo pristojbine na sklepnem listku 8 X 10 = 80 kr. itd.
Kakor vidite, gospoda moja, je bil borzni prometni davek postavljen v prejšnji postavodajalni dobi napredovalen, ki bi bil povzdigoval se z zneskom opravka. Vsekako je borzni prometni davek na Pruskem višje, kakor ga je nastavil pristojbinski odsek, a pomislite gospSda, da v Berolinu samo dvakrat na mesec izplačujejo (likvidirajo), na Dunaju se pa to vrši dvakrat v tednu, da Berolinski sklepi, oziroma štirikrat toliko časa trajajo, da pri nas efekti Štirikrat hitreje gredo iz roke v roko, in tedaj gre pristojbino tudi štirikrat plačati. Vendar kaj pomaga sedaj govorjenje? Borzna postava se tedaj ni osnovala in mi pravimo: „Naj se pozabi". Imel sem pa namen v novi postavodajalni dobi zopet predložiti slavni zbornici nasvet, kar se tiče opravkov na efektni borzi, a prehiteli so me gosp. Titrk in tovariši, kar me je prav iznenadilo, a ne posebno prijetno, in so predložili že 9. oktobra 1885 državnemu zboru, kakor toraj vidite, le nekaj dni potem, ko je bil otvorjen, nasvet v par besedah: »naj se sprejme dotična resolucija." In sedaj, gospoda moja, pridem do svojega predmeta, kterega ne mislim opustiti, mislim namreč, da tudi napadi na Dunajsko borzo so dostikrat neopravičeni ali prisiljeni. Kako je na Dunajski borzi in kako se tam posluje, sta opisala v zadnji seji prav drastično gg. Tiirk in Pattai.
Nekaj o tem morem že omeniti in popraviti že zarad tega, da se ne poreče, da je bila avstrijska poslaniška zbornica strasti polna do Dunajske borze, da stvari na borzi ni prav razumela in iz antipatije do nje ravnala pri svojih sklepih. Iz tega, kar je g. Tiirk povedal, moram v resnici sklepati, da ne poznd razmer na borzi, in da ponavlja le tisto, kar je slišal od drugih, ki v tem tudi niso bili dobro podučeni. Ako stvar mirno prevdarite, bote vendar spoznali, gospoda moja, da sta gg. Tiirk in Pattai opisovala le senčnato stran na borzi; a to se vendar ne pravi: mirno se posvetovati o tej stvari. To se pravi s slabim vred tudi dobro pokopati. Poslanec Tiirk nam opisuje občinstvo na borzi kakti same naborete klativiteze, Žide pribegle iz Poljskega, večina od njih bi imela komaj toliko denarjev, da bi poravnala diference (razločke) pri borznih sklepih, ktere je nasnovala (arangirala).
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. marca.
Notranje dežele.
Postava proti socijalistom prišla je v dotičnem odseku državnega zbora na Dunaji že v razpravo, ki je bila tu pa tam jako zanimiva. Načrt, kakor ga je vlada predložila, je strog, kar tudi mora biti, kajti divje meso na zdravem telesu je treba včasih izrezati, ali tudi izžgati, ako se drugače ne dd odpraviti. Posebno § 3, ki o zborih in sejah govori, h kterim nima vsakdo pristopa, je dvignil tri doktorje levičarske opozicije kviško, da
so se mu vprli. Tisti § S pravi, da država take zbore lahko prepove ali pa razpusti, ako se iz dejanj zamore sklepati, da so se sklicali s preku-cijskih nakan. Dr. Sturm, dr. Weber in dr. Tomasezuk, pravijo, da si ta paragraf preveliko veljavo pripisuje, s pomočjo ktere bi imela gosposka tudi privatne družbinske kroge nazorovati, kar bi pa prav nič druzega ne bilo, kafcer žalenje domačega prava. Temu nazoru, ki so ga imenovani trije modrijani izumili, vprl se je pa dr. Zucker, rekoč, da se kaj takega iz omenjenega paragrafa nikakor ne dd sklepati, pač pa so ta sklep gospodje iz trte zvili. Omenjeni paragraf se bo rabil in oziral vedno le na shode in zbore socijalistov. Če bi pa gosposki morda na ušesa prišlo, da socijalisti shode skrivajo pod krinko družbinskih krogov, v kterih kujejo državi in človeški družbi sploh sovražne nakane, potem ima pa popolnoma prav, če se takih krogov polasti in jih pod ključ spravi. Socijalisti so ljudje državi in družini nevarni in je pač dolžnost vsakega, se jim po robu postaviti; toliko bolj pa vladi.
V	sobotnem listu smo pisali o grozni bedi, ki stiska reveže v Pragi. Država in dežela mislita jo kolikor se bo le dalo, odpraviti s tem, da se bodo že takoj letošnjo spomlad pričele nektere veče stavbe, pri kterih bo več pridnih rok zaslužek imelo. Med temi stavbami omeniti ste v prvi vrsti zidanje novega deželnega muzeja in pa kaznilnice v Pan-kracu. Toda kaj bo to za toliko število lačnih sicer pa poštenih ljudi, ki bi radi delali, samo da bi delo dobili! Tukaj bo morda zaslužek dobilo le kakih 600 ljudi, kam pa z ostalimi, ki jih je še mnogo več. »Politik" nasvetuje veliko podvzetje, ktero bo vsem revežem, kteri radi delajo, za dolgo časa dober zaslužek dalo. Ostanke nekdanje trdnjave med novim mestom in Višegradom ima v mislih in pravi, da naj bi jih podili, ker nimajo prav nobene strategične vrednosti več. Vojni erar bi moral tiste bastije prepustiti mestni občini ali zastonj, alt pa proti jako nizki odškodnini, zato bi morala pa občina skrbeti, da spravi ondašnje vojaške založišča drugam. Odprava bastij bi bila za razvoj in raz-širjavo Prage nezmerne vrednosti, kakor nekdaj na Dunaju.
V	ogerskem državnem zboru dognal je vojni odsek razpravo o črni vojslci. Pri tej priložnosti interpeliral je ministra hrvatski poslanec Milič, če bo hrvatsko-slavonska črna vojska prav tako osnovana, kakor je hrvatsko-slavonska deželna bramba, če bode službeni in zapovedovalni jezik hrvatski, če se bodo častniška mesta dopolnjevala edino le s Hrvati in če bo imela hrvatsko-slavonska črna vojska v vojnem času samostojno nalogo. Minister je dejal, da se bo hrvatsko-slavonska črna vojska slično osnovala kakor je hrvatsko-slavonska deželna bramba, in bo toraj službeni jezik hrvatski, častniška mesta dobili bodo v prvi vrsti Hrvatje in še le če bi teh primanjkovalo, jemali se bodo za nje ogerski podaniki, ki hrvatski govore. Poraba in vodstvo črne vojske ob vojnem času se pa ne moreta ravnati po narodnosti. S tem odgovorom je bil Milič zadovoljen. Takoj nato oglasila sta se dva iz opozicije in predlagala, da naj bi črna vojska nosila kake znamenja, obstoječe iz narodnih barv, in da bi morala priseči na obstoječo ustavo. Minister je rekel, da nima nič proti temu, če bode črna vojska nosila znamenja v narodnih barvah, praktična pa taka znamenja nikakor niso, ker se od daleč ne vidijo ne in pa mnogo denarja bi stala državo. Prisegali bodo možje črne vojske pri tistem oddelku, h kteremu se bodo poklicali na vojno službo.
Vitanje države.
Črnogorski knez misli po svoji deželi nove ceste napraviti, na morji pa, kolikor ga ravno črno-
zvezde, proti kvišku pa morajo se kazati raztresene. Oim ostrejša leča, tem bolj je rob poln zvezd. Potem takem je naša rimska cesta rob tiste velikanske leče, v ktere sredini stoji solnce in se gibajo planeti njegovi. Astronomične megle, meglenice in meglaste zvezde niso potem nič druzega, nego druga taka lečina zrnja. Ves svet, vse svetovje je velikanska njiva, v kteri klij6 lečina zrnja, zore, kakor se godi to pri našem osolnčji, dozorevajo, kar so učakale gotovo že marsiktere, da-si nepo-grešane zvezde.
Ako je ta ženijalna podmena velikega astronoma prava, potem smo tudi prišli že do odgovora na vprašanje: »Kje da stoji stališče naše v ves-miru?" Na zemlji smo. Le-ta je planet, suče se okrog solnca, ki stoji v sredini velikanske leče; lečo sestavljajo vse zvezde nam vidnega neba, rob njen je rimska cesta; megle in meglenice so druge morda še večje rimske ceste.
Kako pa to, da solnce naše leži sredi te leče? Je-li to morda radi tega, ker je težišče vsem solncem spadajočim k njej? Ne in nikakor. Solnce naše je v veku, v kratkem času, kar biva človek na zemlji, res središče, a ne bo ostalo to vedno. Računi in opazovanja kažejo, da ono ni stalno, kakor sploh ničesar v vesmirji, ampak da se pomiče naprej
proti gostosevcem — proti zvezdi Alkijoni. Prišel bo čas, ko bode stopilo popolnoma iz središča, njegovo mesto pa bode zavzelo drugo solnce. Zemljani tega ne bodo čutili, le zvezdoznanci znali bodo, da je nekdaj bilo drugače. Saj tudi naša polarnica ue bode vedno ostala tečajna zvezda. Leta 130 pred Kr. bila je od tečaja še 12° oddaljena, pride pa leto 4100 po Kr., in spodrinila jo bode zvezda v Keheju iz njenega mesta. Godi se pa vse to sieer v času, a v onem, o kterem pravi sv. pismo: »dies uuus sicut mile anni."
A ako vprašamo, kje da je absolutno stališče lečino v kozmosu, potem smo prišli do problema, ki popolnoma zveže našega duha, potem smo prišli do onih desk, ktero je Bog tudi v prostoru postavil med sebe in med preširni človeški rod; tu ostanemo, dalje nobeden ne ve, dalje nobeden ne sme. Prostor je vsaj za nas brezkončen, in ker brezkončen, tudi neumljiv, in ko bi računali ž njim, B»g znd, motili bi se kakor Vega, ko je računal z ležečimi odprtimi osmicami.
Sedaj, ko smo si odgovorili vprašanje o našem svetovnem stališči, lahko si tudi predstavljamo četrti dan stvarjenja: Sejavec sejal je seme, in padlo je na rodovitna tla. Razvijalo se je in vzrastlo v mogočno stvarstvo. Narodili so se svetovi, velikani,
gorsko obrežje zaliva, ustanoviti lastno parobrodsko društvo. Avstrija kot njegova dobra soseda ga bo pri tem podjetji po možnosti podpirala, ker so dobre ceste po črni gori tudi na njeno korist, ker se bo vsled tega naša trgovina in promet v južni Dalmaciji in ia morji zdatno pomnožila. Pokroviteljstvo ima pa že sedaj Avstrija tako ali tako čez črnogorsko primorje, ker so ji v Beroliuu dali nalogo, ktera je tudi v Berolihski pogodbi zapisana, da naj ona oskrb-ljuje zdravstvenost in pa skrbi za red ob celem črnogorskem primorji, kar je do sedaj tudi vestno spol-novala. Bavno tako vzela je v svojo konzularno varstvo črnogorsko trgovino po morji, kolikor jo ravno imajo in bo to varstvo tudi raztegnila čez novo društvo, če se Nikolaju posreči ustanoviti ga, ako je namreč zanj dobil potrebnih novcev na Francoskem, kamor jih je šel iskat. Škode novo črnogorsko pa-robrodno društvo Avstriji ne bo nobene delalo, zato ga bo pa tudi toliko laglje po možnosti podpirala.
Po Albaniji so razmere še vedno jako žalostne. Turška vlada je vsim krščanskim škofom za-ukazala, da naj ji takoj predložč izkaz vseh tistih cerkvenih stavb, ki so jih izvršili brez vladnega dovoljenja. Kaj Turčija s tem namerava, ni znano, pač pa bi bila njena skrb izvestno bolj umestna, bi jo obračala na javno varnost in cele legijone roparjev, ki se po deželi klatijo, kakor pa da se je uad škofe spravila. Eoparji so se namreč po nekterih krajih tako pomnožili, da jih je že več, kakor drugih prebivalcev. Posebno veliko jih je pa okoli Sadrime, kjer so se pošteni prebivalci, kolikor jih je še, izseliti mislili, ker jim v takih okoliščinah ni mogoče živeti. Vlada jih je pa pregovorila, da naj ne hodijo iz dežele ter jim je nekaj kompanij vojakov v varstvo poslala. Prebivalci so ostali, roparji — pa tudi in še ni prav nič slišati, da bi zarad vojakov kaj manj ljudstvo nadlegovali. Vse Albance je pa iznenadila vest, da je črnogorski knez v Parizu veliko orožja naročil, kterega bodo morda ob svojem času tudi Albanci prej ko ne nekoliko okusili.
Grška je svoje oboroževanje dovršila in le še nektere vojaške oddelke sem in tje prestavlja. Da pa vojakom ne bo dolg čas, napravili bodo blizo Aste na dveh višavah vtrdbine, za ktere bodo nekaj topov napeljali in potem pričakovali reči, „ki imajo priti". Tudi primorske trdnjave se bodo še nekaj bolje vtrdile; tako v Pirejski luki, kakor v Syri.— Sreče pa nimajo nič kaj posebne. Laški parnik „Taru8" peljal jim je namreč silno veliko vojaške obleke in pa 6 Kruppovih topov, a se je razbil in vse je šlo na dno morja. Dobro je bilo, da je vlada vse to zavarovala in ne bo nobene posebne škode trpela. Na Buskem je nakupila veliko žita, kterega so ladije iz črnega morja že v Pirejsko luko pripeljale, kjer ga bodo kar mleti začeli. V Trstu so po 200.000 kilogramov riža naročili. Vojni minister Mauromihalis pripravlja se na pot vojake pregledovat. Peljal se bo v Lariso, v Volo in potem pa bo ob meji vse ogledal notri do Arte. Kakor se vidi, Grki v resnici mislijo Turka prijeti ter mu kak kos •zemlje odtrgati, če bodo velesile mirno gledale tako svojeglavno in neizgovorljivo kalenje evropejskega miru na Balkanu, se še ne vč; mislimo da ne.
Bolgarski knez je svojim podanikom sklep miru s sosednjo Srbijo s temi-le besedami objavil: »Mi Aleksander I. po božji milosti in po volji naroda knez bolgarski, zahvaljujemo se vsim našim zvestim podanikom brez razločka vere in narodnosti za ljubezen do domovine in za zvestobo do našega prestola, kakor tudi za veliko požrtvovalnost v osode-polnem toda slavnem trenutku ter za radovoljnost, e ktero ste se zbirali okoli nas, da ste nas podpirali pri obrambi domovine. Ob enem pa vsemu našemu prebivalstvu po obeh straneh Balkana naznanjamo,
vsplamteli in razsvetili temen, pust prostor. Jedenkrat slišrl se je Gospodov glas, jedenkrat dviguila se je njegova roka, in polno bilo je življenja, polno živega semena, namenjenega da raste, cvete in po njegovi volji tudi propada, na pepelu propadlega pa da se vzdiguje novo življenje.
Ves kozmos podoben je plodoviti njivi v tro-pičnih deželah. Tii poganja, cvetč, rodi in ginjeva ob enem in istem času.
Zemlja naša je v tretjem oddelku. Odcvela je, ko se je izločila iz solnca. Sedaj rodeva. Bode li rodevala vedno? Gotovo ne. Čemu li se bere v evangeliju o sodnem dnevu? — Da hotel je sicer Bog pri zemlji, tej ljubljeni vili svoji, narediti izjemo, a tega ni hotel človek, ker je grešil. Zato pa je preklel stvarnik zemljo, in od tiste ure nosi enako nam tudi zemlja smrtno seme v sebi. Bledi njeni brat, mesec, kaže ji v nočeh njeno prihodnjo osodo — njeno mrtvaško podobo.
Zakon narave je tak, da vse kar pride, tudi preide. »Nebo in zemlja bodeta prešla". Tudi zvezde, te mične nebeške rožice, tudi te bodo prešle, tudi te se bodo otresle cvetja, kedar potegne osodepoln veter. Samo Jeden ne bode prešel, On, ki bode visoko nad svetovnim oceanom plavaje zrl v valove iu oblake zagrinjajoče vse minljivo v plašč pozabljivosti.	j. p.
da smo danes sklenili mir s kraljevino Srbsko. Ker je toraj že določeno, da se bodo hrabri sinovi naše domovine kmalo povrnili domu, kjer se bodo zopet z mirnim delom pečali, se nadjamo, da se bo naš narod vrednega skazal zaupanja, ktero sultan nanj stavi, kajti do sedaj se je ta narod vedno odlikoval po svoji ljubezni do reda in poštenega dela. Sultan nam bode rad spolnil vroče želje in razširil meje naše domovine. Nadjamo se tudi, da se bodo dobre razmere med našimi podaniki tudi v bodočnosti ravno tako ohranile, kakor so se odlikovali med vojsko. Za narodni napredek in razvoj naj nam pa Bog svoj blagoslov podeli."
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 7. marca. (Zopet „živiol") Dragi »Slovenec", zamera gori ali doli, danes se mi pa že malo presiten zdiš! Komaj je tri dni tega, kar sem „živio!" zaklical dvema marljivima in učenima naravoslovcema slovenskima; na, zdaj me prideš pa spet motit danes — pustno nedeljo! Kdo bode pa mesto mene pustoval, če bom jaz Tebi pisma pisal — na pustno nedeljo! — Vendar naj bo! Da je človek le vesel, potlej naj nikar ne vprašuje, odkod mu je prišlo veselje, da je le pošteno. Pošteno pa, stokrat poštenejše, kakor bi ga mogel najveselejši pust prinesti, je veselje, ki mi ga je napravil Tvoj poslednji list z dopisom: »Z Dunaja, 3. marca". Z veseljem sem toraj za danes že prav preskrbljen, da lahko spolnim želje peresa, ki se mi tako ponuja in sili v roko ter privošim nekoliko trenutkov pisanju, brez bojazni, da bi imela za-me radi tega kaj zgube — pustna nedelja.
Moj današnji „živio!" toraj ne velja duhovniku, ampak mlademu lajiku — vseučiliščniku, ki tako modro in odločno zagovarja edino prava, stalna in blagonosna načela, zametuje pa z zasluženim studom pogubno mišljenje in vedenje višega šolanja. O gotovo, če gospod dopisnik značajen ostane pri tem mišljenji in napreduje v tej modrosti, in če se mu posreči še več somišljenikov pridobiti, smemo še upati, da bode srečno napredovala naša ljuba domovina; ako se bodo pa naši dijaki v tujini s takim strupom pasli, kakor tisti brezverski ali — kar je še hujše — protiverski D. v »Slovanu", potem z Bogom sreča slovenska! prišli bodo nad te sršeni in gadje ter te oglodali in opikali do golih kosti; kajti če vero zgubijo na tujem: kaj jim pa še ostane, da prinesejo s seboj nazaj? in če vero našemu narodu uropajo, kaj mu morejo pa še pustiti? Gole kosti tu, gole kosti tam.
Ni mi treba še dokazovati, kar je že tolikrat in tako stalno dokazano, da se sme že »aksijom" imenovati: brez vere ni mogoča vsestranska poštenost; brez lepega življenja po veri pa tudi vernost ne ostane neomahljiva! Toraj, dijaki slovenski, ako hočete kedaj res kaj koristiti svoji ljubi domovini slovenski, poslušajte modro svarilo svojega blagega tovariša in ne mečite tako nepremišljeno in predrzno od sebe neprecenljive dote in zapuščine naših očetov: slovenske vernosti; slovenske poštenosti in — zdaj že semtertje zasmehovane — slovenske pobožnosti!
Eadi verjamemo, da vam je res težko ohraniti ta dva glavna faktorja svoje sreče: vero in verno življenje, ker vam ju šiloma iz srca trgajo tisti, ki bi ju morali gojiti in pospeševati, in ker je tudi v javnem življenji toliko spridenosti, da vas hoče brž ko brž utopiti in vgonobiti; vendar trdna volja z božjo pomočjo vas bode ohranila na površji, da ne boste že mrtvi, ko bi imeli še le prav za prav začeti življenje; res »treba samo dobre volje, se po pravici nadja dopisnik, in mnogo zgubljenih ovac vrnilo se bode zopet na pravo pot."
Jaz tega Dunajskega dopisnika čisto nič ne poznam niti po imenu niti po osebi, a glas njegov je tako naš, tako domač, da se ga človek lahko razveseli in mora reči, da taki mladi gospodje so res naša nada in — če tudi rari nantes in gurgite vasto — res tolažba v puščavi tako hitro se raztezajočega nihilizma in radikalizma. Taki res obetajo, kedaj postati »možje", morebiti celo »veliki" možje. Kajti plavati po sredi umazane reke, ki jo naprej drvi naliv spridenega časa in k večemu, če se semtertje kaj zajezi, za nekoliko trenutkov na obrežje poskočiti, — to se ne pravi mož biti, za to ni treba značaja, kaj tacega napravi tudi vpogljivi šviga-švaga; a pogubnemu navalu junaško se nasproti postaviti, pogumno se boriti za večno stalna načela, ki nam jih je razodela večna resnica in potrdila tisočletna skušnja in zgodovina, ta načela pa tudi v življenji brez straha djansko zvrševati, — to se pravi, značaj
biti, to je delo mož. Kaj tacega pa brezverski polo-vičar nikdar ne bode zvrševal, kaj tacega je zmožen le junak, ki se v vseh viharjih in nalivih obdrži na trdni skali, na kteri je zidana nepremagljiva sveta katoliška cerkev. — Z veseljem toraj zakličem mlademu gospodu ua Dunaji »živio!" s pristavkom: vi-vant sequentes!
Iz Šmarta pri Spodnjem Tuhinju, 7. marca. V naši vasi je bil v petek 5. t. m. zvečer ob 728. uri zopet ogenj. Eudeč petelin je že švigal po strehi pri Žumrovi Franci, kar k sreči ljudje zagledajo ogenj, od vseh strani prihite, gase s snegom in vodo, in ker je hiša pri hiša pri bregu in streha pri iedni plati nizka, toraj pristop lahek, se jim vendar posreči, da ogenj pogasijo. — Ker jo bil že drugi pot ob kratkem ogenj v ti vasi, pred kratkim 15. febr. je pri »Hvalitu" pogorelo hišno poslopje, sumijo, da hudobna roka zažiga; zarad tega je sedaj vsako noč straža v vasi. — Hiše v Šmartnem so tako rekoč vse na kupu, postavljene na griču pri cerkvi, nevarnost je tem veča, ako tu požar nastane. Dosihmal je bila vendar še vas obvarovana, ker je bil sneg po strehah in brezvetrije, toda na to se ne gre zanašati. Spominjamo se, da je pred nekaj let v Preda-seljski fari gorelo sedaj tu, sedaj tam, dokler niso zločina, hudobnega nedoraslega fantalina spazili. — Potem je jenjalo goreti. Taki mladi zločinci so dostikrat obupani ljudje, ki nikoli nič dobrega ne skusijo, svet jih povsod odriva, k obupnosti pride pa še hudobno srce in mlad zločinec je »gotov". Juristi pa potem govore o neki blodnji »Mordbrenner-Manie". — Bog nas varuj tako zblodenih ljudi!
Z Dunaja, 7. marca. (Ministerska posvetovanja. Novi srebrnigoldinarji. Gospod-ska zbornica. Posvečevanje nedelj. Vreme.) Naši in ogerski ministri so imeli včeraj skupno posvetovanje o nekterih zadevah avstrijsko-ogerske pogodbe. Pri prejšnjih razgovorih se namreč niso mogli dogovoriti o nekterih carinskih tarifih, o pravilih narodne banke in o živinozdravniški pogodbi. Ogerski listi, ki o takih tajnih obravnavah zmerom več zvedo, kakor naši Dunajski, danes poročajo, da se o gori imenovanih zadevah ministri tudi včeraj še niso po-razumeli, in da bode danes opoludne pod predsed-ništvom cesarjevem skupen ministerski svet, pri kterem se bodo dotične reči še enkrat obravnavale. Samo »N. fr. Presse" poroča, da razprave med našo in ogersko vlado niso tako neugodne, kakor trdijo drugi listi, in da se je nadejati povoljne rešitve vseh zadev, v kterih sta si naš in ogerski denarni minister navskriž.
Budgetni odsek imel je včeraj zadnjo sejo, v kteri je dovršil pretresanje državnega proračuna. Med drugim bila je sprejeta neka resolucija, ki vladi priporoča, da naj kuje nov srebrn denar po pol goldinarja, ki naj bi se mu reklo „novi goldinar".
Gospodska zbornica bo imela v četrtek prihodnjo sejo, v kteri bo obravnavala nektere od poslaniške zbornice sklenjene postave.
Zarad posvečevanja nedelj pričela se je huda agitacija na obeh straneh. Poštenejše prebivalstvo v peticijah zahteva, da naj se posvečevanje nedelj strogo vpelje povsod ter se še razširi in poostri, nasprotna dobičkaželjna stranka pa hoče, da naj se razširijo dosedanje izjeme. Bavno sedaj je Dunajski magistrat predlagal, da naj se skozi 4 tedne tudi ob nedeljah dovoli prodajanje raznih za Miklavžev in za sveti večer odmenjenih daril. Večina državnega zbora je za strogejše posvečevanje nedelj in se bo gotovo upirala predlogu, da naj se dotične postavne določbe zopet odpravijo ali vsaj omeje.
Vreme imamo jako slabo; pretekle dni je razsajala silno huda in mrzla sapa ter smo imeli do 14 stopinj mraza; včeraj zvečer je za ped debelo padel nov sneg in danes zopet buči neprijeten veter. Vremenarji nam napovedujejo pa tudi še za prihodnje dni veterno pa deževno ali sneženo vreme.
Domače novice.
(Cesarjevič Rudolf) došel je v soboto ob 7.11. uri dopoludne s svojo soprogo v Pulj, kjer se je takoj na morje podal. Vse vojne in šolske ladije, kolikor jih stoji v luki, razobesile so vse zastave po rajnah, mornarji so pa »hura" klicali po jamborah stoječ. Ob 11. uri odplul je „Greif" s cesarjevičem iz luke in je danes že pri Lacromi, kjer se je minuli teden vse gibalo, le da bi gospodarju gradu dostojen in kolikor mogoče sijajen sprejem napravili. Na otoku je najlepše pomladansko vreme.
(LXXI1. odborova seja „Matice Slovenske") bode v sredo 17. marca 1886. 1. ob 5. uri popoludne v Matični hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXI. odbo-rovi seji. — 2. Naznanila prvosedstva. — 3. Poročilo književnega odseka. — 4. Poročilo tajnikovo. — 5. Razgovor o pripravah za redni veliki zbor. — 6. Posamezni nasveti.
(Iz Ljubljanske okolice) se nam poroča, da je bilo zanimanje za Mohorjevo družbo letos mnogo živahnejše, kakor lansko leto. Nekje se je oglasilo 67 novih udov na opomin gosp. župnika, da je ta družba cerkvena bratovščina in da družabniki razun družbenih daril vživajo tudi mnogo velikih duhovnih dobrot, n. pr odpustke in sv. maše. Z mesecem februvarjem je sicer potekel redni čas za vpisovanje udov. To pa naj nikogar ne zadržuje, da bi ne poskusil v svojdm krogu pomnožiti število udov Mohorjeve družbe še za leto 1886, ako se mu le prilika ponudi. (Po skušnji smemo dostavljati sledeče: Društvene knjige dobijo tudi tisti udje, ki pozneje pristopijo, n. pr. meseca maja, junija, a v imenik udov ne pridejo, ker ta se začne navadno tiskati enkrat meseca marcija. Vred.)
(„Sokol'') napravi tudi letos na pustni večer slovito svojo veliko maškerado, za ktero so se vstopnice razprodajati začele. Maškerada bode tudi letos jako sijajna in velikanska, škoda pa je, da se odbor ni odločil za čitalnico, temveč jo zopet na strelišči priredi, ki je kolikor toliko odročno. Kljubu temu se je pa jako zanimivega večera nadjati in je kupovanje vstopnic jako živahno. Vstopnina stane za »Sokole" po 50 kr., za »Oitalničarje" po 1 gold., za vse druge pa brez izjeme po 2 gold. Priti se sme ali kostumovan, ali pa v sokolski opravi; kdor pride pa v salonski opravi, plača 50 kr. kazni na korist društvene blagajuice. Izvzeti od te kazni so častniki in gardedame.
(Na smrt obsojen) bil je v soboto zvečer morilec svoje pasterke, 321etni Janez Kralj. Poživi-njeni človek je ves čas trdovratno tajil, da je ni on ubil, če tudi vse okoliščine in ljudje, ki so oba videli zvečer iz mesta odhajati, na to kažejo, da le on more morilec biti in nihče drugi ne. Povod umoru je bilo poželenje tujega blaga. Ubita Ivanka Taškar imela je namreč po svoji stari materi 700 gold. v hranilnici, in teh bi se bil Janez Kralj rad polastil, če bi mu bilo mogoče otroka s poti spraviti. Delal ni nikdar rad, zarad tega se mu je pa vedno slabo godilo. Več o tem prihodnjič.
(Vojaški uabor), ki se je danes v Ljubljani pričel, vrši se čudovito lepo in mirno. Nič ni slišati tistega ostudnega po šnopsu duhtečega pridušanja, s kterim so se posebno lansko leto nekteri piškavci odlikovati mislili, pa so le svojo surovost s tem ska-zovali. Prav brez nič tudi letos ne bo, posebno tedaj že ne, kedar pridejo na vrsto stareji razredi.
(Mrzla burja) napravila nam je krasno vreme, kakor si ga človek za predpust le želeti zamore.
Razne reči.
—	Zemlja se je vdrla. Na Nemškem v deželi Nassau, v okraji Hadainar, se vdira zemlja blizo vasi Dorndorf. Že meseca decembra m. 1. so bile blizo holmca na samem stoječega, ki je nastal po vulka-nizmu, videti razpoke, ki so se širile od dne do dne do hiš, dokler se poslednjič tla ne vsedejo. Nevarnost za kraj je prenehal, ker seje zemlja na drugem kraji 100 metrov od tod v drugo mer razpočila. Vsa vseda je sedaj pol ure dolga: podoba je okrogla, v premeru ima 20 minut, v tem okrožji se vidi, da se zemlja vzdiguje in znižuje. Eni pravijo, da delajo podzemeljske vulkanske sile, ker v poslednjih časih se je zemlja potresla in slišalo se je votlo bobnenje, drugi pa pravijo, da je nad površno plastjo zemlje peščena plast, kakoršne so na južnem pobočji Wester-walda, potem pa voda spira in odnaša pesek. — Zemlja se nam vidi trdna in stalna, zato govorimo od zemljske skorije itd.; naravno je toraj, da se ljudje čudijo, da jih strah in groza obhaja, kedar se jim začne zemlja pod nogami majati, zibati in vdirati.
—	Društvo staro-katolikov zopet prepovedano. Odlok ministerstva nostranjih oprav je prepovedal ustanovo tega društva, a zoper to so se pritožili do najviše sodnije in to se je izreklo, da to društvo ni politično, in da ga ni zadržka za tako vstanovitev. Ko so pa vnovič prošnjo vložili, je pa ministerstvo dne 33. februvarja zopet prepo-vedlo društvo, preskušaje predložena pravila je ministerstvo našlo, da je tako društvo brezpostavno in državi nevarno. Tisti, ki so prošnjo podpisali, se bodo toraj zopet pritožili do državnega sodišča.
—	Prebogate rudnike živega srebra, ki ima 60 do 80 procentov tacega srebra, so našli poslednji čas v kotlini Doneea, za rusko obrtnost si od tega veliko obetajo. Vsako leto uvažvajo 100.000 Iiber te dragocene rude na Rusko; za čiščenje zlata bode ta iznajdenje zelo vplivalo, in bode sedanji način ločitve zlata iz rude postal tak, kakor jo v Ameriki in Avstraliji navaden.
—	24 oseb je popadel stekli volk, in vse so potovale iz Smolenska v Pariz k prof. Pasteur-ju, znanemu zdravniku zoper to strašansko bolezen.
—	Pred sodnijo. „Žena, vi tožite svojega moža, da vas on pretepa. Morete li to dokazati." „Kaj pak da morem"; urno zaviše rokave in vslikne: „tii le je črno na belem resnica tepeža brati."
—	Milosrčnost prepočasna. Na vratih stanovanja gospe zapoje zvonec in ta urno popraša, kdo je zunaj? Visok in tenak glas prosi malo kruha. „Lačno dete", si misla gospa, ide v sobo nazaj in dolgo dolge zbira novčiče; naposled odpre vrata in pomoli skozi par krajcarjev. Zelo se prestraši, ko zagleda mesto namišljenega deteta dolzega postopača. „Za božjo voljo, pravi gospa, vsaj je poprej dete tu prosilo." »Imate prav, milostiva, ste tako dolgo te bore zbirali, da sem ta čas zrastel."
—	Raki v pismu. Kmetič bi bil moral odvetniku v mesto prinesti canjico rakov in pismo. Ves spehan se vleže ob potoku v senco in sladko zaspi. Ko se probudi, zapazi revež, da so mu jo raki popihali v potok, canjica je bila preslabo zaprta. Potrtim in žalostnim srcem prinese odvetniku le pismo, seveda, rakev pa ne. Ta prebere pismo in pravi: »Prijatelj, tii v pismu so tudi raki, kaj je s temi?" »To me veseli, gospod doktor, da so raki v pismu; zelo se mi je odleglo; saj meni so vsi iz canjice ušli."
Telegrami.
Sofija, 8. marca. Srbskim begunom, ktere je vlada za čas vojske iz Bolgarije pognala, dalo se je dovoljenje, da smejo zopet priti na Bolgarsko.
Atene, 7. marca. Delyannis hotel se je odpovedati, kralj pa odpovedi ni hotel sprejeti, ker neče nikake odgovornosti za raz-oroženje. Za danes pričakuje se velikanska demonstracija za vojsko.
Rim, 7. marca. V Marani, Machesati in Cosenci imeli so hud potres. Več hiš se je podrlo.
Umrli so:
4. marca. Janez Videmšek, krojačev sin, 10 mes., Reber št. 3, Bronchitis.
V bolnišnici:
3.	marca. Prane Terlep, vrtnar, 55 let. srčna hiba. — Marija Remžgar, gostija, 68 let, Marasmus senilis.
4.	marca. Marjana Košir, delavka, 17 let, Vitinm cordis.
Vremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
17. u. zjut. 6. 12. u. pop. 9. u. zveč.
71888
717-62
718-16
toplomera po Celziju
+ 2-8 + 6-6 + 2-0
Veter
si. zp. si. zp. si. zp.
Vreme
® £ .E s a s
, o &
S s ^ o
oblačno oblačno oblačno
000
7. u. -zjut. 726 48 + 2 4 si. zp. oblačno 7. 2. u. pop. 729-40 -j- 4-2 si. svz. del. jasno 0'00 9. u. zvec. 733-16 -j- 0-2 si. svz. jasno V soboto oblačno, popoludne nekaj solnca, zvečer zopet oblačno. Srednja temperatura 3-8° O., za 1'3° C. nad normalom. V nedeljo celi dan oblačno in nekaj vetra. Srednja temperatura 2-3° C., za 0 3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
8. marca.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini .......
Nemške marke......
85	gl. 90 ki
86 114 101 873 298 125
9 5 61
15
75 8b
20 80
99 93 60
V »Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(10)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in veljii 6 kr., kdor jib naroči več skupaj jih dobi so ceneje.
JP.i. naročnikom, premoga!
Kdor želi trajno prejemati najboljši Trboveljski blesteči premog (debele ali drobnejše vrsto) v kterihkoli partijah od 1—200 čolnih centov na strogo rednoj podlagi za originalno cono pri najnižjih prejemnih troskih, blagovoli nemudoma priposlati s poštno dopisnico svoj natančni naslov (adreso) ,,Občni agenciji za premog v Ljubljani, Hilšer-jeve ulice št. 3, 1. nadstropje". — Najprikladnejša (na novo ustanovljena) naročilnica. — Zdatno znižane cene. — Zanesljivo poštena vaga v svinčeno-zapečatenih vrečah (žakljih). Podrobnoja izvestja in cenik premogu brezplačno. — Kakor hitro so oglasi primerno naročnikov, prične se z nadrobnim uročevanjem premoga.
Kolikor več naročnikov — toliko nižje cene.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so noprekosljivo sredstvo zoper :mankanjo slasti pri jedi, slab želodee, uriSk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
IMME1LEK
TR0PFEN NUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNK0CZY LfllBACH 1 STLiCK 20.
v Ljubljani pri U. pl.
jeden tueat.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri .Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trukdezy-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po ti (lih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem• 1 stekl. 50 kr.

Gospodu Trnkoezj-jii, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam liajprlsrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (10)	posestnik v Šinarji p. Celji.
mi zeliščni
m,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečino; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (]>orsclt)
najboljše vrsto, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustko in bozgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Siilicilna nstna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, za preč i pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
o. k. priv.,
ne smelo bi se v nijcdncin gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnib boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
__Izvrstna homeopatična zdravila so
pri nas "zmirom frišne dobivajo. ""^f
Naročila z dežele izvrše se talcoj
t lekarni Trnk6c%y-.)a
zraven rotovža v Ljubljani.