Delegatsko glasilo občine Ljutomer
Številka 2 Leto IV.
6, februarja 1981
UVODNA BESEDA DELEGATOM
Izvršni svet skupščine občine Ljutomer daje v javno razpravo osnutek družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985.
Osnutek družbenega plana je oblikovan na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 in sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva ter krajevnih skupnosti.
Da bo javna razprava o osnutku družbenega plana občine Ljutomer uspešnejša, predlaga izvršni svet vsem nosilcem planiranja v občini, da pospešijo izdelavo lastnih planov ter s tem pripomorejo k vsebinsko kvalitetni razpravi in uresničevanju načela sočasnega planiranja.
Družbeni plan občine in plani nosilcev planiranja morajo upoštevati dogovorjene cilje razvoja, zlasti pa razdelati kako bomo sprejete naloge v srednjeročnem obdobju tudi dosegli.
Izvršni svet predlaga, da javna razprava o osnutku družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 traja do 6. marca 1981. Pismene pripombe posredujte na komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer. Na podlagi pripomb bo pripravljen predlog družbenega plana, ki bo dan v razpravo in v sprejem na zbore skupščine občine Ljutomer v marcu 1981.
Ljutomer, januar 1981
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
LJUTOMER
DRUŽBENI PLAN OBČINE
STRAN 15 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
1.	UVOD
Osnutek družbenega plana občine ljutomer je pripravljen na podlagi sprejetega dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981-1985 in sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva ter krajevnih skupnosti.
Z družbenim planom si delovni ljudje in občani v družbenopolitični skupnosti zagotavljajo uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in skupne politike družbenega razvoja ter pogoje za skladnost odnosov v družbeni reprodukcij Družbeni plan vsebuje cilje ter skupne interese dogovor, ,e s temelji plana, ki so jih prevzeli posamezni nosilci planiranja Kot obveznost. Prav tako so opredeljene tudi usmeritve in okviri za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih sprejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti skladno s svojimi ustavnimi pravicami.
2.	GLOBALNA OCENA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE LJUTOMER V OBDOBJU 1976-1980
Srednjeročni plan občine Ljutomer za obdobje 1976-1980 je bil sprejet v času prilagajanja celotne družbe novi ustavi in
zakonu o združenem delu. V ospredju so bili zato cilji in naloge. ki bi naj zagotovili kvaliteten napredek v razvoju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov.
Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v krepitev združenega dela, krajevnih skupnosti in občine kot skupnosti delovnih ljudi in občanov, razvoj manj razvitih območij v občini, izgradnjo novih zmogljivosti, razvijanje in krepitev svobodne menjave dela, obvladovanje vseh vrst porabe, nadaljnje odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu, spoštovanje in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na vseh ravneh ter krepitev ljudske obrambe in d ruž be n e sa m ozašči te.
V globalni projekciji razvoja je bila predvidena 10% realna rast družbenega proizvoda. 4.4% rast produktivnosti, 5.2 % stopnja rasti zaposlovanja, osebni dohodki pa bi se gibali v odvisnosti in produktivnosti. Investicijska vlaganja so se načrtovala v višini 900 mio din.
V tem srednjeročnem obdobju dosegamo sorazmerno ugodne gospodarske rezultat?. Ocenjujemo, da bomo v srednjeročnem obdobju 1976-1980 dosegali poprečno 10% realno rast družbenega proizvoda, čeprav bo v letu 1980 nekoliko nižji. Na osnovi takšne rasti gospodarstva in družbenega razvoja občine smo presegli planirano rast zaposlovanja. Tako smo v
12 — DELEGATSKI VESTNIK

6. FEBRUARJA 1981
2 - DELEGATSKI VESTNIK
lem obdobju zaposlili okrog 1.300 delavcev, kar je za 150 delavcev več kot smo planirali. V družbenem in zasebnem sektorju je zaposlenih okrog 5.300 delavcev, kar predstavlja 28 % vseh prebivalcev.
Investicijske naložbe v gospodarsko sfero so se v prvih letih tega obdobja le počasi uresničevale, nekoliko hitrejša dinamika je bila dosežena v letih 1978 in 1979. V tem srednjeročnem obdobju je bilo izvedenih investicij v predračunski vrednosti 1.032 mio din. Delež investicij v industrijo je znašal 50 %, v kmetijstvo pa 42 %.
S temi sredstvi so bile izvedene naslednje večje investicije: limona TOZD Agroplod — obrat predelovalne industrije. Križevske opekarne — rekonstrukcija tovarne opečnih izdelkov. Imgrad — novi objekt za proizvodnjo gips-panelnih plošč, Krka Novo mesto — obrat Ljutomer — proizvodnja farmacevtskih preparatov. Mlekopromet ljutomer— rekonstrukcija topilnice. DO Ljutomerčan — farma bekonov. KZ Ljutomer-Križevci — melioracije, perutninska farma za rejo 80.000 nosnic. Pri obeh kmetijskih organizacijah so bila vložena precejšnja sredstva v zasebni sektor. Izmed večjih predvidenih investicij je izpadla tovarna stikalnih naprav in Konus — čistilne naprave.
Na področju družbenih dejavnosti je bilo vloženih 96 mio din za naslednje investicije: Osnovna šola Razkrižje, Osnovna šola Cvetko Golar, podružnična šola v Vučji vasi, prizidek pri SVZ lukavci in pri zdravstvenem domu V Ljutomeru, otroški vrtec v Stročji vasi in Veržeju ter Dom kulture v Ljutomeru. Prav' tako so bila izvršena manjša vlaganja v nekatere vzgojno-varstvene ustanove, kulturne in športne objekte.
Na področju gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti pa so bila vlaganja usmerjena predvsem v infrastrukturne objekte (vodovod, ceste, kanalizacija) v vrednosti 63 mio din. Prispevki krajevnih skupnosti so pri tem znašali čez 50 % vseh sredstev.
V letih 1976-1980 je bilo zgrajenih in vseljivih 156 družinskih stanovanj, kar je komaj 62%iod predvidenih 250 stanovanj. Skupna vrednost je znašala 73 mio din.
Za srednjeročno obdobje 1976-1980 smo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti predvideli ob 10% realni rasti družbenega proizvoda 8% rasti sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. To pomeni, da bi se gibala skupna poraba počasneje od rasti družbenega proizvoda. Iz podatkov, ki nam jih posreduje ob periodičnih obračunih služba družbenega knjigovodstva, lahko ugotovimo, da je v letih 1976 in 1977 rast sredstev skupne porabe presegla rast družbenega proizvoda, medtem ko je v letu 1978 in 1979 rast skupne porabe vsklajena z rastjo družbenega proizvoda. V letu 1980 je poraba omejena na indeks 116 oziroma 118. kar predstavlja zaostajanje za rastjo družbenega proizvoda. V programih SIS je znašal delež solidarnosti v srednjeročnem obdobju sicer v povprečju 22 %, ki pa se iz leta v leto zmanjšuje in predstavlja v letu 1980 le 12 %.
Osebni dohodki v občini kažejo tendenco padanja .v primerjavi z republiškim poprečjem.
1975	1-6/1980
Občina Ljutomer	3.019	6.826
SR Slovenija	3.521	6.203
% doseganja.republiškega poprečja	85,7	83,2
Nekatere naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije v obdobju 1976-1980 so se počasi uresničevale, predvsem zaostajajo na področju vodnega gospodarstva, prometne infrastrukture. PTT-zvez. programov družbenih dejavnosti in na nekaterih področjih gospodarstva.
3.	CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBČINI LJUTOMER ZA OBDOBJE 1981-1985
Na podlagi dosedanjega razvoja občine, razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije, dokumehtov družbenopolitičnih organizacij in ob upoštevanju analize dosedanjega razvoja in možnosti razvoja občine v obdobju 1981-1985 ter smernic za pripravo družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981-
1985 bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju treba razvijati samoupravne družbeno-ekonomske odnose tako, da bo delavec obvladoval celoto družbene reprodukcije, v kateri oblikuje pogoje svojega dela in življenja. V te pogoje spadajo gospodarske. socialne, prostorske in druge komponente razvoja. Prav tako bo treba še dosledneje upoštevati in uresničevati politiko ekonomske stabilizacije, ki naj prispeva k večji materialni in socialni varnosti delovnih ljudi in občanov.
Za doseganje tega osnovnega cilja bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju izvajali naslednje naloge in usmeritve:
—	nadalje obnavljali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske, odnose na vseh ravneh, pri tem pa bo ključnega pomena uveljavljanje odnosov, krepitev vloge ekonomskega položaja in organiziranosti združenega dela pri oblikovanju družbene reprodukcije;
—	zagotavljali pogoje za večjo produktivnost dela z motiviranostjo.vsakega delavca v združenem delu in celotnega združenega dela za dobro gospodarjenje ter oblikovati taka merila za ustvarjanje dohodka, kjer bo mogoče evidentirati vsak prispevek posameznika v delovnih procesih kot osnovo za oblikovanje osebnega dohodka za živo in minulo delo;
—	zagotavljali bomo produktivno zaposlovanje ter izboljševanje pogojev dela in življenja v skladu z dejanskimi možnostmi;
—	krepili izvozne sposobnosti' in zmanjševali uvozne' 'dejavnosti gospodarstva ter s samoupravnim povezovanjem ustvarili pogoje za kvalitetnejšo mednarodno menjavo;
—	pospeševali in razvijali proizvodnjo, pri kateri imajo odločilno vlogo kvalitetni strokovni kadri, tehnologije, gospodarna poraba energije in surovin, produktivnost in racionalno ■zaposlovanje ob upoštevanju razpoložljivih naravnih virov in drugih proizvodnih faktorjev ter prostorsko-ekoloških pogojev;
—	usklajevali bomo ekonomske, socialne in prostorske cilje in postopno izboljševali kvaliteto okolja in življenja ljudi ler ekologijo;
—	odpravljali osnovna strukturna neskladja tako v proizvodnji. preskrbi prebivalstva, prometni infrastrukturi, energetiki. komunalni infrastrukturi, pa tudi v stanovanjski izgradnji in družbenih dejavnostih;
—	zagotavljali racionalno rabo prostora in varstvo okolja \ skladu z enotno urbanistično politiko;
—	krepili akumulacijsko in reproduktivno sposobnost združenega dela tako, da bomo razvijali gospodarstvo na osnovi večjega vlaganja v sodobno tehniko in tehnologijo;
—	uveljavili delitev osebnih dohodkov v skladu z obsegom. kvaliteto, ustvarjalnostjo in ustrezno usposobljenostjo posameznega delavca:
-	- pospeševali dohodkovno in poslovno-tehnično povezovanje združenega dela znotraj občine in navzven;
—	krepili družbeni nadzor nad izvajanjem dogovorjenih nalog na vseh področjih združenega dela, posebno v primerih kršitve in molenj v proizvodnih in tržnih procesih;
—	pospeševali hitrejši razvoj manj razvitih območij in krajev v občini;
—	dograjevali družbeni sistem informiranja v občini tako, da bo resnično služil kot podlaga za samoupravno odločanje in opredeljevanje delovnih ljudi in občanov:
—	odpravljali in preprečevali onesnaževanje okolja z uvajanjenTuslrezne tehnologije, usklajeno razmestitvijo posameznih dejavnosti v prostoru in določitvijo varstvenih območij za zaščito naravnih virov pitnih voda in varstva zraka;
—	zagotavljali razvoj življenjskega standarda in drugih pogojev življenja z možnostmi; ki jih daje ustvarjeni dohodek in v večji meri pomeni vzpodbudo za kvalitetni razvoj proizvajalnih sil;
—	upoštevali dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985. zlasti pa tiste naloge, ki so temeljnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj regije.
3. 1. Materialni okviri razvoja
Projekcija globalnih okvirov in proporcev razvoja občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja v obdobju 1976—1980, ključne razvojne probleme na prehodu'v novo srednjeročno obdobje in izhaja iz osnovnih ciljev in nalog razvoja v obdobju
STRAN 16 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
txtessss:
DELEGATSKI VSETNIK - 11
8.	IZGRAJEVANJE DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA	>
Da bo delovni človek in občan resnično nosilec informiranja bo potrebno nadaljevati s prizadevanji za čim kvalitetnejše informiranje. Zlasti bo potrebno še vnaprej posvetiti informiranju za odločanje v samoupravnih organih SIS, v združenem delu, krajevnih skupnostih in občinski skupščini posebno skrb.
V letu 1981 se bo nadaljeval proces za čim kvalitetnejše informiranje na vseh ravneh, predvsem pa bodo glavni cilji iz tega področja naslednji:
—	izboljšanje informiranja kot bistvenega pogoja za samoupravno odločanje delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organih, v združenem delu, krajevnih skupnostih, SIS;
—	INDOK—center, ki bo deloval v smeri vzpostavljanja dvosmernega komunikacijskega pretoka informacij
—	vzpodbuditi OZD, ki že imajo svoja glasila, da jih izdajajo še v naprej in jih kvalitetno izpolnjujejo, tiste OZD, ki nimajo svojih glasil in so zato dani pogoji, jih morajo začeti izdajati,
—	organizirati in poskrbeti za pravočasno izhajanje glasil Delegatski vestnik in drugih glasil, ki služijo kot osnova za odločanje v delegatskem sistemu,
—	v okviru celotnega sistema informiranja razviti tudi informiranje delegacij v SIS, OZD in krajevnih skupnostih,
—	organizirati delo službe za informiranje tako, da bo služila delegatom kot servis za dopolnjevanje informiranja in zbiranje podatkov, potrebnih za lažje in kvalitetnejše odločanje.
9.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta neločljivi sestavini našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Delovni ljudje in občani bodo v tem srednjeročnem obdobju še nadalje razvijali: usposabljali in opremljali vse komponente splošne ljudske obrambe z namenom, da bodo vsi človeški in materialni potenciali sposobni in pripravljeni braniti pridobitve našega samoupravnega socializma in ozemeljske nedotakljivosti.
Skupne programe ljudske obrambe bomo še naprej financirali iz sredstev družbenopolitične skupnosti v okviru obveznosti po zakonu in z združevanjem sredstev OZD, KS in SIS za tiste naloge, ki bodo opredeljene v samoupravnem sporazumu o financiranju ljudske obrambe.
Pristopili bomo k prvi fazi gradnje objekta za potrebe teritorialne obrambe (skladišča in zaklonišča), postaje milice, civilne zaščite, občinskega centra zvez in za potrebe dela državnih organov.
Teritorialno obrambo bomo še naprej usposabljali in opremljali kot komponento neposrednega oboroženega odpora v sistemu splošne ljudske obrambe.
Civilni zaščiti bomo dali pomembnejšo vlogo z varovanjem materialnih dobrin in človeških življenj. Da bo to svojo nalogo lahko izvajala v primeru elementarnih in drugih nesreč ter v času vojne jo moramo številčno ojačati, usposobiti njene pripadnike in materialno tehnično opremiti. Za zaščito prebivalstva in delovnih ljudi bomo skladno z urbanističnim razvojem gradili zaklonišča.
Na področju civilnega sektorja je treba zagotoviti učinkovito delovanje delovnih in drugih organizacij, občinskih vodstev, družbenopolitičnega sistema, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter ustvariti materialne pogoje za delovanje vseh sestavin ljudske obrambe v najtežjih vojnih razmerah. V tem smislu bomo razvili tudi partizansko bazo, ustvarjali blagovne rezerve in obrambno urejavali ozemlje naše občine.
Na področju zvez si zastavljamo nalogo, da bodo vse krajevne skupnosti v naši občini dobile telefonsko povezavo. Obstoječe enote zvez in centra za opazovanje in alarmiranje bomo kadrovsko okrepili in opremili s sodobnimi sredstvi zvez.
Obrambna vzgoja vsega prebivalstva bi še v bodoče pomembna naloga pri krepitvi naše obrambne pripravljenosti Posebno skrb bomo posvetili moralno politični in vojaško strokovni vzgoji izven šolske mladine, da bo čimbolj usposobljena za izvajanje vseh vrst nalog ljudske obrambe.
Družbeno samozaščito bomo razvijali naprej v vseh organiziranih skupinah, da bomo pri slehernem občanu vzbudili zavest, in občutek, da bo v vsakodnevnem življenju in delu pripravljen varovati z ustavo in zakoni določen družbeni red in samoupravni sistem. V okviru družbene samozaščite bomo še nadalje usposabljali in opremljali pripadnike narodne zaščite.
Ljutomer, 29. januar 1981
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
DELEGATSKI VESTNIK - 3
Gospodarski razvoj bo temeljil predvsem na industriji in pospešenem, razvoju kmetijske proizvodnje.
Industrijska proizvodnja se bo po projekciji povečala letno za 9—10 %, medtem ko bo kmetijska proizvodnja po sedanjih projekcijah naraščala za 4 — 5 % letno.
Ob 6 % realni rasti družbenega proizvoda bo zaposlovanje raslo po stopnji 4 %, kar pomeni v petletnem obdobju 1150 novih zaposlitev.
Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda bo 43 %, zaposlovanje pa 57 %.
Rast družbenega proizvoda, zlasti še industrijske proizvodnje bo v prihodnjem obdobju v precejšnji meri odvisna in pogojena tudi z rastjo izvoza blaga, ki bo v srednjeročnem obdobju po predvidevanjih OZD naraščal po poprečni letni stopnji 30.8 %. Investicijska dejavnost ljutomerskega gospodarstva bo usmerjena predvsem v razvojno produktivnejša področja, zlasti tista, ki so usmerjena v izvoz in nadomeščanje uvoza ter zagotavljajo gospodarno rabo energije, surovin in so prostorsko ter tehnološko sprejemljive. Skupna vrednost vlaganj v celotno družbeno sfero bo znašala 3.067 mio din, ali 35 % družbenega proizvoda.
Politika ekonomske stabilizacije, zlasti krepitev materialne osnove dela in povečani napori za hitrejši izvoz narekujejo, da bodo vse oblike porabe od osebne, skupne in splošne naraščale za 10 % počasneje od rasti dohodka. Takšno zaostajanje porabe pomeni ob predvidenem 6 % realnem porastu družbenega proizvoda rast sredstev za te namene po 5.4 %, letni stopnji. Glede na takšne usmeritve je predvideno, da bo za vse vrste porab razporejenega okrog 57 % družbenega proizvoda.
V	preteklih letih je na nestabilnost gospodarstva vplivala tudi neustrezna delitev ustvarjenega dohodka, saj so se za osebne dohodke, skupne in splošne potrebe izločala iz dohodka večja sredstva kot sp znašala za te namene v oblikovanih blagovnih skladih.
Akumulacija, ki so jo iz delitve dohodka oblikovale temeljne organizacije združenega dela v globalu, v globalu zadošča le za pokritje sprejetih obveznosti. Za nove naložbe so temeljne organizacije združenega dela morale koristiti kreditna sredstva. Za odpravo teh neskladij bodo v letih 1981 —1985	.<
zagotovljena naslednja razmerja:
—	sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno in splošno porabo bodo naraščala 10 % počasneje od rasti dohodka.
—	za ohranitev realne vrednosti osnovnih sredstev bo amortizacija po minimalnih stopnjah za opremo rasla nekoliko hitreje kot doslej.
Izhajajoč iz nakazanih usmeritev bi morali v letu 1985 glede na leto 1980 doseči v delitvi dohodka gospodarstva naslednjo udeležbo posameznih elementov:
'	— cene 1980
— 000 din
	1980	struktura v %	1985	struktura v %
1. Bruto doh.	1.081.800	100	1.482.000	100
2. Amort, po	74.000	6.8	' 141.000	9.5
pred. slop. 3. Dohodek	1.007.800	93.2	1.341.000	90.5
— prispevki za skupne in splošne potrebe	.53.580	3.0	69.720	4.7
— druge obveznosti iz dohodka	178.220	16.5	210.590	14.2
— čisti dohodek	776.00	71.7	1.060,690	71.6
— osebni dohodki	543.000	50.2	706.300	47.7
— skupna poraba TOZD	77.000	7.2	93.210	6.3
— sredstva za razšir. materialne osnove dela in rezerve	155.000	14.3	261.180	17.6
Iz sprememb v strukturi delitve dohodka so razvidni premiki, ki so povezani s predvidenim izvajanjem razvojne politike in stabilizacije. Odražajo se v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno in splošno porabo in v porastu deleža sredstev TOZD za razširitev materialne osnove dela:
STRAN 17 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
	1980	struktura v %	.	1985	struktura . v %	ind. 85/80
družbeni proizv.	1.081.800	100	1.482.000	100	- 137
— industrija	746.442	69.0	1.053.980	71.1	141
— kmetijstvo	123.325	11.4	148.000	10,0	120
— gozdarstvo	1.082	0.1	1.480	0.1	137
— gradbeništvo	88.708	8.2	111.200	7.5	125
— promet in zveze	22.718	2,1	29.650	2.0 ,	130
— trgovina	51.926	4.8	74.000	5.0	142
— gostinstvo in tur.	15.145	1.4	16.300	1.1	107
— obrt in os. štor.	32.454	3.0	47.400	3:2	146
Opomba: v panogo industrije so vštete TOZD in DO Ljutomerčan, ki po klasifikaciji spadajo v področje industrije.
Na osnovi spremljanja doseganja načrtovanih rezultatov vsakega posameznega leta v planskem obdobju 1981—85 se bomo z vsakoletno realizacijo dogovorili glede okvirnih realnih rasti in materialnih možnosti razvoja. Na ta način bomo dosegli sprotno dogovarjanje, istočasno pa zagotovili izpolnjevanje prednostnih nalog tekočega srednjeročnega obdobja.
10 - DELEGATSKI VESTNIK
Skupnost socialnega varstva bo usklajevala in spremljala uresničevanje socialno varstvenega programa, dajala letno oceno izvajanja in zagotavljala enotne in skupne kriterije in merila vseh samoupravnih interesnih skupnosti za ugotavljanje upravičenosti do socialnih dajater ter zagotavljanja enotni sistem evidence prejemnikov socialnih dajatev in njihovega materialnega položaja.
Pri ugotavljanju dohodkov in drugih okoliščin, ki vplivajo na socialni položaj prejemnikov socialnih pomoči, bo skupnost sodelovala z ustreznimi organi v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, kjer upravičenec živi oz. je zaposlen.
Požarna dejavnost
Požarna varnost je ena od bistvenih komoponent pri varovanju in zaščiti življenj, družbenega in zasebnega življenja v našem samoupravnem sistemu. To dejavnost bomo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 razvijali v skladu s potrebami in materialnimi možnostmi uporabnikov po sprejetem programu. Izvajalci požarne varnosti, to so predvsem prostovoljne gasilske enote, si bodo prizadevali doseči takšno tehnično opremljenost in kadrovsko usposobljenost, da bodo lahko v vsakem času ob danih pogojih zavarovali življenje in premoženje uporabnikov pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami. Gre torej za sodobno opremljanje gasilskih enot in za strokovno usposaljanje gasilskih kadrov pri upravljanju "z moderno gasilsko tehniko. Na področju operativne dejavnosti se bo največ pozornosti posvečalo izurjenosti in pripravljenosti operativnih enot gasilskih društev za akcije pri primeru požara ali drugih elemetarnih nesreč.
Občinska požarna skupnost bo posvečala veliko skrbi vzdrževanju orodja in opreme, motornih brizgalk, reševalne in osebne opreme, prevoznim sredstvom gasilske opreme, nadomestilo izstrošene in manjkajoče opreme in orodja ter popravilo in vzdrževanju gasilskih objektov in domov. Prav tako bo tesno sodelovala z enotami civilne zaščite v okviru celovitega in enotnega sistema SLO in samozaščite, predvsem v skupnih akcijah NNNP.
7.	PROGRAMSKA USMERITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Programska usmeritev krajevnih skupnosti za obdobje 1981 —1985 temelji na dogovoru družbeno ekonomskega razvoja občine, samoupravnih sporazumov o temeljih planov krajevnih skupnosti in na družbenem dogovoru o načelih planiranja in o’ financiranju krajevnih skupnosti v obdobju 1981—1985 ter na podlagi ustavnih in zakonskih določb uresničevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov delovnih ljudi in občanov v kraju kjer delajo in živijo.
Programska usmeritev krajevnih skupnosti je dejansko rezultat usklajenih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov na eni strani ter TOZD, DO in SIS s področja materialne in nematerialne proizvodnje na drugi strani, ki so izraženi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov KS ter z občinskim referendumskim programom za obdobje 1981 — 1985.
Posebno skrb bomo posvetili ustvarjanju takih pogojev, da se bo delovni človek uveljavil kot vsestransko svobodna osebnost in kot temeljni subjekt razvoja.
Organizirali in razyijali bomo različne oblike sodelovanja ih odločanja delovnih ljudi in občanov z organizacijo in razvojem svetov potrošnikov poglobljenim sodelovanjem z OZD, SIS in povezovanjem med Krajevnimi skupnostmi zaradi reševanja skupnih vprašanj
Razvijali 'in poglabljali bomo sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Prizadevali si bomo za vskladnejši razvoj' manj razvitih območij in s tem za vsklajenost razvojnih programov KS, OZD, SIS.
Zato programska usmeritev krajevnih skupnosti za obdobje .1981—85 temelji na dogovoru družbenoekonomskega razvoja občine itd.
V občini deluje 12 krajevnih skupnosti, ki združujejo 69 vasi in naselij. V svojih razvojnih programih pa posamezne KS predvidevajo naslednje:
KS BUČKOVCI bo skupaj z drugimi investitorji na območju KS v obdobju 1981—1985 izvedla naslednje investicijske naložbe: izgradnja trgovne in skladiščnih prostorov, nadaljevala bo z razširitvijo vodovodnega in telefonskega omrežja, začeli z deli za
izgradnjo več namenske zgradbe za potrebe zdravstva, zobozdravstva, lekarništva in prostorov za potrebe delovanja KS.
Sofinancirala bo program odprave neelektrificiranih gospodinjstev ter vzdrževala in obnavljala objekte skupne rabe na območju krajevne skupnosti.
KS CEZANJEVCI bo v tekočem srednjeročnem obdobju z dodatnim krajevnim samoprispevkom sofinancirala program, sprejet na referendumu, za izobraževanje. Zgrajen bo prizidek pri osnovni šoli v Cezanjevcih.
Dokončana bo modernizacija ceste Cezanjevci—Ljutomer. Sodelovala bo pri investiranju razširitve vodovodnega in telefonskega omrežja.
KS CVEN z dodatnim samoprispevkom bo sofinancirala sprejet program izobraževanja. Zgrajen bo prizidek pri osnovni šoli v Ljutomeru. Predvsem pa bo izvajala investicije pri izgradnji vodovodnega in telefonskega omrežja, modernizacija cest, dokončanje adaptacije zadružnega doma in gradnja atletske steze.
KS KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — osrednja investicija bo dograditev osnovne šole v Križevcih, katero bo sofinancirala s sprejetim dodatnim krajevnim samoprispevkom
V letih -1981—1985 bo nadaljevala dela na izgradnji telefonskega omrežja, zgradila tri avtobusne postaje, uredila pločnike v Križevcih, uredila asfaltne prevleke na vaških cestah, adaptirala prosvetno dvorano ter uredila novi del pokopališča in mrliško vežo.
KS LJUTOMER — sprejetim dodatnim samoprispevkom bo sodelovala pri izgradnji prizidka pri osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru v skladu s sprejetim programom na referendumu. Razširili bodo telefonsko omrežje, uredili njrliške vežice ter dokončali naloge iz programa 1976—1980 (ureditev Kidričevega naselja in pločnikov na Prešernovi in Ormoški cesti).
KS LOGAROVCI—BERKOVCI bo sofinancirala z dodatnim samoprispevkom v skladu s sprejetim občinskim programom prizidek pri osnovni šoli v Križevcih. V tekočem petletnem obdobju bodo končali gradnjo vaškega doma v Bučkovcih in gasilskega doma na Grabah. Izvedla bo adaptacijo kulturne dvorane v Logarovcih. Nadaljevala z izgradnjo vodovodnega omrežja in z modernizacijo cest ter začela z izgradnjo telefonskega omrežja.
KS RADOSLAVCI predvideva začetek gradnje vodovoda, dokončanje elektrifikacije še neelektrificiranih gospodinjstev. Sodelovala bo pri pripravi dokumentacije za modernizacijo cestnega odseka Sitarovci—Kokoriči. Izvedla bo popravilo po neurju poškodovanega cestnega odseka v Precetincih ter pripravljala dela za napeljavo telefonije tudi nadaljevala dela na izgraditvi doma občanov v Radoslavcih.
KS RAZKRIŽJE bo v glavnem izvajala investicije na področju izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja. Zraven tega pa še opravil dela na modernizaciji cest, na razširitvi telefonskega omrežja, na izdelavi zazidalnega načrta ter izpopolnjevanje požarne varnosti na območju KS.
KS STARA CESTA bo z dodatnim krajevnim samoprispevkom sofinancirala program izobraževanja, ki je bil sprejet na referendumu. Zgrajen bo prizidek pri osnovni šoli v Cezanjevcih.
V tekočem srednjeročnem obdobju bodo razširili telefonsko omrežje, elektrificirali gospodinjstva do katerih še ni speljano električno omrežje in vzdrževala in obnavljala objekte skupne rabe.
KS STROČJA VAS predvideva modernizacijo cestnih odsekov Rinčetova in Nunska graba, razširitev telefonskega omrežja ureditev telefonske postaje, dograditev gasilskega doma, ureditev kanalizacije.in vzdrževanje ter obnavljanje komunalnih in ostalih objektov skupne rabe.
KS VERŽEJ z dodatnim samoprispevkom bodo vasi, ki spadajo v šolski okoliš Križevci pri Ljutomeru sofinancirale v skladu s sprejetim programom prizidek pri osnovni šoli v Križevcih. Predvidevajo ureditev kanalizacije, razširitev telefonskega omrežja, izgradnjo telovadnice in adaptacijo vaškega doma na Grlavi.
KS ŽELEZNE DVERI bo sodelovala z dodatnim samoprispevkom pri izgradnji prizidka pri osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer. Razširili bodo telefonsko omrežje, adaptirali otroški vrtec ter obnavljali in vzdrževali obstoječe komunalne ter ostale objekte skupne rabe.
STRAN 17 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
4 - DELEGATSKI VESTNIK
3.1.3.	Zaposlovanje in kadrovska politika
Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in usmeritev v razvojno produktivnejša področja združenega dela zahteva zaposlovanje, ki omogoča višjo produktivnost dela, večji
dohodek na zaposlenega, obenem pa večjo udeležbo strokovnega in ustvarjalnega kadra.
Število zaposlenih bo naraščalo v družbenem sektorju v obdobju 1981-85 po 4 % letni stopnji, kar pomeni, da se bo na novo zaposlilo okrog 1150 novih delavcev. Za nadomestne zaposlitve se predvideva 725 delavcev, kar pomeni skupaj 1875 zaposlitev v obdobju 1981-85.
V poprečju se bo tako letno zaposlilo okrog 370 delavcev (nove in nadomestne zaposlitve), kar povsem ne pokriva ponudbe delavcev, ki znaša poprečno letno okrog 445 delavecv. Konec leta 1985 bo zaposlenih 6250 delavcev v družbenem sektorju. Delež zaposlenega prebivalca se bo povečal od 26 % na 32 %. V zasebnem sektorju bo koncem leta 1985 zaposlenih okrog 380 delavecv.
Rast števila zaposlenih
gospodarstvo	4.445
negospodarstvo	655
Družbeni sektor	5.100
Takšna rast zaposlovanja je planirana na podlagi realizacije načrtovanih investicijskih naložb, ki pa predvsem na področju industrije še niso dokončno preverjene s kriteriji p res t r u k t u r i r a nj a gos pod a rs t v a.
Obveznosti OZD pri zaposlovanju novih delavcev bodo pogojene s pokrivanjem celotnih družbenih stroškov za nove zaposlitve na osnovi samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. S sprejetim družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer so udeleženci prevzeli obveznost in odgovornost za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanju in usposabljanju kadrov ter na organizi-. rano in sistematično spremljanje kadrov, racionalno razporejanje kadrov v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljenimi možnostmi.. Udeleženci dogovora o kadrovski politiki sodolžni izdelati program kadrov, ki vsebuje tako potrebno število kadrov kot tudi potrebne profile kadrov.
3.1.4.	Osebni dohodki
Ob usmeritvi, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju rast sredstev za osebne dohodke zaostajala za 10 % za rastjo dohodka, bi mogla sredstva za osebne dohodke v globalu rasti po stopnji 5.4 % letno.
Glede na predvideno 4% rast zaposlovanja v petletnem obdobju 1981-85 bi na tej osnovi rasli realni osebni dohodki ha zaposlenega 2 % letno, kar je v skladu z rastjo produktivnosti.
3.1.5.	Oblikovanje in razporeditev sredstev za skupne potrebe
Sredstva za skupne potrebe, ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v globalu rasla 10 % počasneje od rasti dohodka ob upoštevanju dogovorjenih prioritet (šolstva, otroško varstvo in zdravstvo).
t Glede na prenose nekaterih nalog iz republiških samoupravnih interesnih skupnosti na občinske na prehodu iz leta Tdije.r. 0 v leto 1981 in s tem tudi težave pri zagotavljanju sredstev
, za programe SIS v letu 1981 smo se z resolucijo dogovorili, da bodo sredstvA SIS v letu 1981 rasla do nivoja rasti dohodka. ,Ne glede na takšno odločitev pa bo možno v naslednjem petlet-v doseči 10 % počasnejšo rast sredstev
3.1.6	Oblikovanje sredstev za splošne potrebe
Podtika oblikovanja sredstev za splošno porabo bo izhajati iz načela, daje treba omejiti gibanje splošne potrebe na rast, ki bo počasnejša od rasti dohodka za okoli 10 %.
Obseg proračunskih sredstev za delo upravnih organov, pravosodnih in drugih upravnih organov se bo gibal v skladu z obsegom sredstev, ki jih bo DPS namenila za splošne družbene
5.452	87	1.007	4
798	13	143	4
6.250	100	1.150	4
potrebe in sicer tako, da bo zagotovljeno učinkovito izvajanje funkcij določenih z ustavo in zakoni.
3.2.	Mednarodna menjava dela, ž
V srednjeročnem obdobju 1981-1985 si bodo morale OZD prizadevati za odločno usmeritev .v izvoz, saj je le ta pogoj za razvoj sodobnega gospodarstva ter izboljšanje plačilne bilance. V odvisnosti od višine realiziranih izvoznih programov ter ustvarjenih, in združenih deviznih sredstev bodo tudi uvozne zmožnosti našega gospodarstva. Za pospeševanje izvoza blaga bo treba zagotoviti trajnejše ekonomske interese OZD. med drugim tudi preko samoupravnega sporazumevanja o soudeležbi v skupnem deviznem prihodku in z združevanjem deviznih sredstev za uresničevanje skupnih razvojnih programov. Na področju uvoza bo dana prednost predvsem uvozu reprodukcijskega materiala, zlasti za potrebe izvozno usmerjene proizvod n-je.
OZD v občini predvidevajo, da bodo v celotnem petletnem obdobju izvozile blago in storitve v vrednosti 2.660 milj, din. medtem ko naj bi uvozile reprodukcijski material v vrednosti 960. milj. din. Izvoz v občini bo rasel po povprečni stopnji 30.8 %, medtem ko naj bi uvoz rastel po povprečni stopnji 15.6 %. V naslednjih petih letih bodo največji izvozniki blaga in storitev: Emona TOZD Agroplod. DO Tehnostroj. Marles TOZD Tovarna pohištva. Lesnina TOZD Mizarstvo ter DO Imgrad. Največji skupni uvoz surovin reprodukcijskega materiala in opreme pa bodo imeli: DO Ljutomerčan (predvsem TOZD Močna krmila). Konus Usnjarna (strojna oprema). MTT TOZD Bombažna tkalnica (strojna oprema) ter DO Imgrad (oprema).
3.3.	Investicijska dejavnost
Gospodarska rast v zadnjih dveh letih je v precejšnji meri temeljila na rasti investicij v osnovna sredstva. Investicijska aktivnost je prekoračila finančne in realne materialne možnosti gospodarstva. Zato bo pri odločanju o novih investicijah potrebno upoštevati kriterije, prestruktuiranja in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85. ki bo tudi del bančne politike.
Posebno mesto v tem srednjeročnem obdobju ima kmetijska proizvodnja in zagotavljanje hrane. Zato bomo morali vložiti maksimalne napore v izkoriščanje zmogljivosti in nova vlaganja v okviru občine, kakor tudi regije s ciljem nemotene preskrbe s prehrambenimi proizvodi.
V investicijske naložbe bo v letih 1981-1985 vloženo v primerjavi s preteklim srednjeročnim obdobjem:
DELEGATSKI VESTNIK — 9
STRAN 18 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
obsega in skrajševanje trajanja bolnišničnega zdravljenja, povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev ter priprave za vzpostavitev celovitega zdravstveno — informacijskega sistema na računalniški podlagi v SR Sloveniji. Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju zdravstva bodo v občinski zdravstveni skupnosti zagotovili uresničevanje celovitih potreb prebivalstva po zdravstvenem varstvu. Pri tem treba upoštevati vrsto, količino in kvaliteto storitev, s tem povezane potrebe zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela kot izvajalcev storitev in potrebe po zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Tako opredeljene naloge bomo dosegli ob ustreznem zaposlovanju zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zaposlovanje drugih delavcev v zdravstvu bo potekalo v skladu s smernicami zaposlovanja v občini. Z ustrezno dogovorjeno kadrovsko politiko bomo povečali število negovateljskega kadrav patronažni dejavnosti na domu.
Inovacije na področju zdravstva se bodo izvajale po programu sprejetem na referendumu v skupni vrednosti 38 mio din.
6.	5. Kulturna dejavnost
Občinska kulturna skupnost bo skrbela predvsem za tiste dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine ali omogočajo kulturno aktivnost velikemu številu občanov, hkrati pa bo ustvarjala pogoje za razvoj in primernejše vrednotenje ustvarjalnega umetniškega dela.
V obdobju 1981-1985 bo občinska kulturna skupnost svojo dejavnost usmerjala predvsem v razvoju knjižničarstva, muzejsko dejavnost, varstvo kulturnih dediščin (spomeniško varstvo, arhivsko vodstvo), ustanovitev kulturnega centra, razvoj amaterske kulturne dejavnosti, obnovo kulturnega prostora-adaptacije ter ostale obveznosti: razvoj matične knjižnice in ureditev podružničnih knjižnic; razvoj muzeja narodne osvoboditve Maribor — oddelek NOB Ljutomer; razvoj spomeniškega in arhivskega varstva; ureditev muzeja taborskega gibanja na Slovenskem ter amaterske dejavnosti. Razen teh nalog bo kulturna skupnost namenila del zbranih sredstev za adaptacije dvoran, odrov in garderob po sprejetem programu. Sredstva za program občinske kulturne skupnosti se bbdo zbirala po prispevni stopnji in iz samoprispevka občanov. Prav tako pa bo v občini treba zagotoviti sredstva iz prispevne stopnje v skupni program kulturne skupnosti Slovenije. Skupnost bo sodelovala tudi pri realizaciji programa sprejetega na referendumu za izobraževanje.
6.	6. Telesno — kulturna skupnost
Telesno-kulturna skupnost bo skrbela predvsem za množično rekreacijo občanov vseh starosnih kategorij, strokovno izobraževanje vaditeljev v telesni kulturi, vrhunsko oz. selektivno športno dejavnost, delo v šolskih športnih društvih ter tekmovalne športe TVD Partizan in klubov v občini. Predvsem pa si bo treba prizadevati za enotno politiko na področju telesne kulture, sprejemanje takšnih programov v OZD in KS, da bodo telesno kulturne potrebe dobile enako vredno mesto z drugimi dejavnostmi, čim bolj dosledno uresničevati odnose v svobodni menjavi dela ter zagotoviti sredstva za dogovorjene programe ne način in v obsegu, s katerim bo možno razvijati telesno kulturo na ravni gospodarskega razvoja občine v obdobju 1981-1985.
Telesno kulturna skupnost planira v skladu s sprejetim programom izvajanje investicijskih vlaganj. Prav tako bo skupnost sodelovala pri realizaciji sprejetega programa na referendumu za izobraževanje.
Skupnost za zaposlovanje bo za to prednostno izvajala naloge s področja usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb.
Skupnost za zaposlovanje bo še naprej sistematično razvijala in širila dejavnost usmerjanja mladine na vseh nivojih izobraževanja, predvsem za potrebe OZD v občini. Pri tem bo strokovno sodelovala zlasti z osnovnimi šolami, šolami usmerjenega izobraževanja in delovnimi organizacijami.
Kadrovska in štipendijska politika
Uresničevanje kadrovske politike je sestavpi del celovitega procesa katerega nosilec je sleherni delavec. Družbeni dogovor o kadrovski politiki zavezuje udeležence, da ustvarjajo pogoje za strokovno opravljanje nalog na področju kadrovske politike in organiziranje kadrovskih služb povsod tam, kjer so neustrezno organizirane ali jih ni. Kadrovske službe morajo biti organizirane tako, da bodo lahko v skladu z načeli samoupravljanja pripravile predloge možnih rešitev za odločanje samoupravnih organov in sicer na področju planiranja kadrov, pridobivanja in izbiranja kadrov, izobraževanja, priprav samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ipd.
Glede na to, da kadrovska politika še. vedno zaostaja za družbenoekonomskimi odnosi in ni dovolj vključena v dolgoročne razvojne plane nosilcev planiranja ovira vsklajevanje izobraževanja in razvoja kadrov s potrebami združenega dela. Za to bo potrebno v prihodnje posebno pozornost posvečati:
—	razvijanju strokovni kadrovski dejavnosti v združenem delu
—	načrtovanemu usmerjanju v delu in izobraževanje
—	povezanosti kadrovske in štipendijske politike
V občini Ljutomer smo sprejeli nov samoupravni sporazum o štipendiranju, ki konkretizira načela štipendijske politike opredeljene v družbenem dogovoru o štipendiranju. Vsi udeleženci tega sporazuma si bomo prizadevali za dosledno uresničevanje določil tega sporazuma. Glede na samoupravno organiziranost po sporazumu bodo delavci v združenem delu odločali o celotni štipendijski politiki v skladu s svojimi in širšimi družbenimi potrebami. Upoštevali bomo v sporazumu poudarjen kadrovski vidik štipendiranja in sicer, da so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja ih da morajo imeti tudi štipendije iz združenih sredstev kadrovsko podlago v planih potreb po kadrih in so kot take prehodna oblika štipendiranja. Pri tem bo skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma sodelovala s kadrovskimi službami in OZD in občinsko kadrovsko službo ter skupnostjo za zaposlovanje.	/
6.8.	Socialno skrbstvo
•V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo v občini ustanovljen center za socialno delo. Osnovna usmeritev centra bo predvsem na preventivno dejavnost in bo v ta namen razvijal sodelovanje z organi krajevnih skupnosti ter spodbujal delovne organizacije k oblikovanju ukrepov za sanacijo socialnih problemov delavcev.
Ena od osnovnih nalog občinske skupnosti socialnega skrbstva ostane družbena denarna pomoč kot edini vir preživljanja oseb, ki niso sposobne za delo in ki nimajo sredstev za preživljanje. Skupnost bo na osnovi postopnega usklajevanja višin po predlaganih spremenjenih kriterijih v SR Sloveniji izplačevala družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja v višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov na starostnika v dvočlanski družini vsem članom, katerim dohodki so nižji od teh življenjskih stroškov. Po podobnih kriterijih bo zagotavljala tudi sredstva za družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir za rejnine.
Skupnost bo po investicijskem programu sodelovala pri razširitvi doma oskrbovancev v Lukavcih za 20 postelj na podlagi razvojnega prevratna zavoda. Invalidske delavnice ,,Osmi maj” v Pristavi, kjer sb usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe, bo potrebno sanirati novo lokacijo v industrijski coni mesta.
6.9.	Socialno varstvo
Vsi dejavniki, ki zagotavljajo uresničevanje socialnih pravic in sredstev za te namene, se bodo v skupnosti socialnega skrbstva dogovarjali o skladnem izvajanju socialnih pravic ter o enotni politiki socialnega varstva, kakor tudi o višini socialnih prejemkov in njihovem usklajevanju z gibanjem osebnih dohodkov. Preverili bodo upravičenost vseh socialnih kategorij.
DELEGATSKI VESTNIK - 5
Investicije v	1976-1980 (tek. cene)	— milj, din 1981-1985 1980 (cene)
— gospodarstvo	1.031	2.608
— družbene dejavnosti	96	111
— komunalno gospodarstvo	63	134
— stanovanjsko gospodarstvo	73	214
Skupaj:	1.263	3.067
STRAN 19 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
Delež naložb v DP občine ,	28%	35 %
Struktura virov sredstev za investicijske naložbev gospodarstvu v obdobju 1981-85 je naslednja:
lastna sredstva in združena sredstva v okviru DO 40 %, bančna sredstva 43 %, ostala sredstva 17 %.
4.	Naloge razvoja po področjih
Intenzivni razvoj gospodarstva je ob omenjenih naravnih in drugih virih edina možnost, da bi zadovoljili potrebe življenjskega standarda in omogočili čimvečjo vključitev gospodarstva v ekonomske odnose s tujino. Za dosego tega je potrebno zagotoviti sprejemanje takih razvojnih programov, ki omogočajo:
—	skladno s temeljnimi razvojnimi kriteriji, sprejetimi v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje ustvarjanja višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Zato bomo ob upoštevanju dolgoročno razpoložljivih naravnih virov in drugih proizvodnih faktorjev ter prostorsko-eko-loških pogojev za proizvodnjo načrtno pospeševali proizvodnjo in storitve, pri katerih imajo kvalitetni kadri, tehnologija in znanje odločilno vlogo;
—	intenzivnejšo vključevanje proizvodnje v mednarodno delitev dela;
—	vključevanje v proces reprodukcijskega in tržnega sodelovanja OZD na domačem trgu in povezovanje v skupnih razvojnih naporih.
Preusmeritev sedanje tehnološko manj zahtevne proizvodnje v razvojno tehnološko intenzivno proizvodnjo bodo že v tem srednjeročnem obdobju prispevale k postopnem izboljšanju kvalitete gospodarske strukture.
4.1. Industrija
Industrija bo poleg kmetijstva še nadalje nosilec hitrejšega gospodarskega razvoja v občini. Izvoz in ustvarjanje pogojev za dolgoročno povečanje dohodka na zaposlenega ter s tem v zvezi opuščanje nizko akumulativnih izdelkov in programov, osvajanje novih izdelkov zlasti z vidika višje stopnje predelave in hitrejšega prilagajanja tržnim zahtevam ter modernizacija proizvodnih procesov bo v tem srednjeročnem obdobju v središču pozornosti predelovalne in druge industrije. Preusmerjanje na nove proizvodnje programe bo smotrno izvajati v povezavi z večjimi in uspešnimi nosilci proizvodnje v teh dejavnostih v skladu z njihovimi razvojnimi programi in to zaradi celovitosti proizvodnje ter doseganje sodobne tehnologije in organizacije dela.
Upoštevaje temeljna izhodišča in naloge bodo na posameznih področjih v ospredju naslednje razvojne usmeritve in programi:
Kovinsko predelovalna industrija: moderniziral in dopolnil se bo obstoječi program proizvodnje izdelkov za transport v kmetijske namene z visoko produktivnimi stroji; v okviru proizvodnje kmetijske mehanizacije bo potrebno tesnejše povezovanje proizvajalcev zaradi boljše delitve dela.
V lesno predelovalni industriji si bomo v občini prizadevali la večje medsebojno povezovanje predvsem zaradi zagotovitve surovin. Razširil se bo proizvodni program kuhinjskega pohištva, ki bo v večji meri usmerjen v izvoz.
V usnjarski proizvodnji bomo s sanacijskim programom ukinili nekatere tehnološke faze, zlasti tiste, ki onesnažujejo vodo.
V letu 1980 je bil odprt obrat tovarne zdravil Krka v Ljutomeru, ki bo prispeval svoj delež v farmacetski proizvodnji za potrebe domačega in tujega trga.
V okviru reševanja strukturnih problemov gospodarstva v SR Sloveniji bo v bazni kemiji potekala tudi aktivnost pri pripravi programa za proizvodnjo kaprolaktana v občini. Pri DO Imgrad je ustanovljen v ta namen konzorcij. Predračunska
vrednost investicije znaša 3.100 miljonov din. Priprava programa bo predvidoma potekala v rokih, ki bodo omogočili začetek pripravljalnih del še pred iztekom tega srednjeročnega obdobja.
4. 2. Kmetijstvo
Kmetijstvo postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost, predvsem zaradi potrebe po naglem izboljšanju oskrbe s hrano. Zato je povečanje proizvodnje hrane prioritetna naloga v okviru reševanja strukturnih problemov Slovenije.
Razvoj kmetijstva in živilstva bo temeljil na doslej sprejetih družbenoekonomskih usmeritvah in nalogah združenega dela kmetijstva in živilstva, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov poslovnih skupnosti kmetijstva in živilstva oziroma na uresničevanje obvez sprejetih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
Pri razvoju kmetijske proizvodnje bodo v večji meri sodelovali tudi porabniki kmetijskih pridelkov in surovin jz kmetijstva (živilske industrije, trgovine, turizem).
Z enotno kmetijsko politiko na območju občine bodo DO Ljutomerčan iz KZ Ljutomer-Križevci skupaj z združenimi kmeti in živilsko predelovalno industrijo (DO Mlekopromet, Emona TOZD Agroplod) zagotovili 4-5 % letno rast kmetijske proizvodnje. Prizadevanja bodo potekala predvsem za prevzemanje vseh razpoložljivih kmetijskih površin, ki bodo prvenstveno uporabljena za krepitev družbenih kompleksov oziroma za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov. Za čim večjo proizvodnjo bomo hidromeliorirali 950 ha in komasirali 1300 ha zemljišč. Temeljna naloga kmetijskih organizacij skupaj s kmeti bo uvajanje sodobnejše in tržno usmerjene poljedelske proizvodnje, ki bo zagotavljala večjo tržno proizvodnjo pšenice, koruze, sladkorne pese, vrtnin in jagodičja.
Živinoreja bo tudi v bodoče dajala največji del dohodka, pri čemer bo predvsem poudarek na razvoju prašičereje in govedoreje tako v družbenem sektorju kakor tudi v zasebnem sektorju. Povečala se bo tudi proizvodnja mleka. Prizadevanja bodo potekala v takšni smeri, da se bo dosegla čimvečja finaliza-cija proizvodov.
Delovne organizacije s področja kmetijstva bodo uresničevale temeljna izhodišča družbenega dogovora o ciljih medsebojnih osnovnih odnosih ter izvajanju agrarne politike v občini Ljutomer in družbeno-politična izhodišča, ki so bila sprejeta na podlagi ocene izvajanja dosedanjega dogovora in se nanašajo na ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj primarne kmetijske proizvodnje, živilske predelave, pospešeno vlaganje v zemljiške agrarne operacije in izvedbo takšne samoupravne organiziranosti ter delitve dela, da bodo ti cilji uresničeni in bo omogočeno učinkovitejše dohodkovno povezovanje v občini in širše.
Pri investicijah v kmetijstvu bodo upoštevani kriteriji, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana poslovnih skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, kjer imajo prednost predvsem investicije v pridobivanju novih zemljišč, povečanju tržno-poljedeljske proizvodnje in živinorejske proizvodnje, proizvodne usmeritve za povečanje za domačo oskrbo in izvoz, zagotovitve surovinske osnove za živilsko industrijo in modernizacijo obstoječih zmogljivosti pri prej naštetih namenih.
Na področju kmetijstva v občini so tako predvidena naslednja večja vlaganja: gradnja hlevov, melioracije, rekonstrukcija mešalnice močnih krmil, perutninarski objekt, opremo in mehanizacijo, dokončanje mesno-predelovalnega obrata, skladišča za državne rezerve, vlaganja v zasebni sektor in nekaj manjših drugih vlaganj.
Kot nosilec kmetijske zemljiške politike bo kmetijska zemljiška skupnst skrbela predvsem za vsklajevanje prostorskih interesov nadaljevanja melioracijskih del, vzpodbujanje različnih oblik sodelovanja med kmeti in OZD.
Skupnost za pospeševanje bo skrbela predvsem za pospeševanje razvoja tržnega poljedelstva in živinoreje.
4.	3. Gozdarstvo
Osnovna naloga v gozdarstvu bo predvsem racionalna izraba naravnih gozdnih potencialov. Pri gospodarjenju z gozdovi se bo dosledno upošteval 10-letni načrt gozdnogospodarskih del z območja občine. Poudarek bo zlasti na obnovi, negi, varstvu in urejanju gozdov. Posekani lesni asortimenti v občini pa bodo služili kot surovinska osnova za lesno industrijo.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
referendumskega programa zagotovljene racionalizacije gradnje in večnamenske uporabnosti objektov.
f inanciranje storitev dobrin družbenih dejavnosti bomo zagotavljali v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih'planov SIS iz bruto osebnega dohodka, iz dohodka neposrednega prispevka občanov in lastne dejavnosti izvajalcev. Racionalno porabo sredstev bomo zagotovili izvajalci družbenih dejavnosti s polnim izkoriščanjem delovnega časa, kadrov in opreme ter večjo disciplino in odgovornostjo za delovne naloge in opravila. Zato mora vsaka, organizacija združenega dela družbenih dejavnosti že na začetku planskega obdobja, kasneje pa vsako leto ob zaključnem računu analizirati strukturo lastne cene ter izvajati ukrepe za racionalnejše gospodarjenje.
6.	1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo razvijali celovito družbeno skrb za otroke od rojstva do vstopa \ osnovno šolo. V tem srednjeročnem obdobju bomo do konca leta 1985 vključili v vzgojno-varštvene organizacije in druge oblike varstva 900 otrok kar predstavlja 44 % predšolskih otrok. Otroke do 3 let starosti bomovključili v varstvene družine, po potrebi pa bomo organizirali oddelek za razvojno motene otroke. Za pripravo otrok pred vstopom v osnovno šolo bomo zagotovili 120-urni program.
Možnosti za nadaljnjo gradnjo kapacitet v otroškem varstvu bodo v prihodnjem obdobju zelo omejene. Zato bo potrebno v tem obdobju zagotoviti predvsem boljšo izrabo obstoječih kapacitet vzgojno varstvenih organizacij in pospeševati cenejše oblike varstva (varstvene družine, vzgojno-varstvene organizacije pri OZD).
Pri nadaljnjih investicijskih vlaganjih pa bo potrebno predvsem zagotoviti potrebe otroškega varstva v mestu Ljutomer. kar bo nujno zaradi hitrega razvoja in povečanja prebi-valstva.
Potrebe narekujejo izgradnjo novega vzgojnovarstvenega objekta v Ljutomeru, ki naj bi bil dograjen v letu 1984 in bi v 5 oddelkih sprejel 90 otrok. Predračunska vrednost objekta znaša 7.2 mio din v cenah 1980 leta. Sredstva bi zbrali v krajevni skupnosti, prispevki občanov, OZD preko neposredne svobodne menjave dela in skupnosti otroškega varstva.
Za večanje prostorskih, kadrovskih in pedagoških normativov ne bo večjih možnosti, saj bi s tem preveč dvigali ceno storitev vzgojnovarstvenih organizacij. Del cen storitev vzgoj-no\ arstvenih organizacij, ki ga neposredno pokrivajo starši, bo smel rasti največ do splošne rasti cen.
6.	2. Izobraževanje
Temeljna naloga na področju vzgoje in izobraževanja bo nadaljevanje procesa podružabljanja vzgojnoizobraževalnega dela na vseh ravneh.
Občinska izobraževalna skupnost bo dajala prednost zagotovljenemu programu, ki je predpisan z zakonom o osnovni šoli in odpravljanju večizmenskega pouka.
V skladu z materialnimi in kadrovskimi možnostmi bomo razvijali celodnevno .osnovno šolo in sicer z vnašanjem te oblike dela v vse osnovne šole. V celodnevne osnovne šole bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zajeto do 12% oddelkov učencev, v podaljšano bivanje z elementi celodnevne osnovne šole pa bo zajeto 13% vseh učencev. Z uvajanjem sodobnih učnih metod, uvajanjem celodnevne osnovne šole ter izboljšanjem kadrovske strukture bomo izboljšali učni uspeh in znižali generacijski osip.
Za dejavnost osnovne šole s prilagojenim programom bomo zagotovili program na osnovi zakonskih opredelitev. Na področju glasbene vzgoje bomo izobraževali v glasbenih ustanovah največ 10 % osnovnošolske generacije otrok. Izobraževanje odraslih bo potekalo v okviru Delavske univerze na podlagi izobraževalnih programov. Delavska univerza se bo vključevala v realizacijo zakona o usmerjenem izobraževanju.
V usmerjenem izobraževanju bomo v skladu s potrebami družbenega dela, celotnega družbenega razvoja ter celovitega osebnega razvoja občanov in delavcev v okviru regije in širše zagotovili izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe. V skladu s sprejetim programom usmerjenega izobraževanja v občini bomo izvajali družboslovno-jezikovne usmeritve v
gimnaziji Fran Miklošič. Zagotovili bomo potrebne prostorske in druge pogoje za verifikacijo. V skladu s potrebami družbenega dela bomo v dogovoru z.drugimi izobraževalnimi institucijami v regiji in izven odpirali občasne oddelke potrebnih usmeritev. Investicije na področju šolstva se bodo izvajale po programu sprejetem na referendumu. Z izvedbo teh investicijskih naložb bi v občini pridobili 18 novih učilnic, 9 kabine-tov. 3 telovadnice ter nekaj ostalih spremljajočih prostorov, kar bi v celoti znašalo 5.513 m2, nettp površin učnovzgojnega prostora v skupni vrednosti 78.1 mio din. Pri sami izgradnji prevzema občinska izobraževalna skupnost obvezo za racionalno izgradnjo v okviru veljavnih normativov na število otrok in namembnost objekta. Prav tako prevzame obvezo za izdelavo srednjeročnega programa na osnovi združene amortizacije šol in dolgoročni investicijski plan na osnovi potreb v občini
V izobraževalne programe bo v tem srednjeročnem obdobju vključeno naslednje število otrok:
	1981	1982	1983	1984	1985
Osnovna šola	2.14I	2.107	2.108	2.085	2.133
od lega: — podaljšano	338	338	338	338	338
bivanje — celodnevna OŠ	I98	229	243	299	299
OŠ organ, za usposab. z oddel. za del. usposabljanje	93	91	92	.90	89
OŠ Cvetko Golar delov, usposab.	8	8	8	8	8
Glasbena šola	220	220	220	220	220
OŠ za odrasle	46	46	46	46	46
srednje šolstvo	240	240	240	240	240
— program gimnazije	180	120	60	—	—
— program usmerjenega i zob raž.	60	120	180	240	240
OZD kot uporabniki se bodo v okviru pristojnih posebnih izobraževalnih skupnosti aktivno vključevali v oblikovanje in izvajanje programov.
6.	3. Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost bo kot nosilec raziskovalne dejavnosti v občini sodelovala na vseh raziskovalnih področjih. Kot osnova, kjer bo skupnost sodelovala, so naslednja področja dejavnosti: družboslovne raziskave — taborsko gibanje na Slovenskem, agroživilstvo in razvoj — melioracije in komasacije v Spodnji Ščavniški dolini kot inovacijski proces, temeljne raziskave razvoja gospodarstva, ki bodo vplivale na hitrejši gospodarski razvoj ob-čine, preskrba s pitno in industrijsko vodo, izkoriščanje termalnih voda za energetiko in vpliv podtalnih vod na prirodo, koristnost uporabe bio plina, razvoj malega gospodarstva v občini s posebnim povdarkom na deficitarne obrti, razvoj družbenopolitičnih skupnosti s posebnim povdarkom na urbanistični razvoj središč in razvoja infrastrukture in pospeševanje ter razvoj inovacijske dejavnosti v OZD in drugih organizacijah. Prav tako bo skupnost sodelovala pri nalogah, ki imajo vseslovenski značaj in bodo predložene področnim raziskovalnim skupnostim. Take naloge so zlasti: odkrivanje -surovin splošnega pomena, zlasti energetike, dolgoročnejše izkoriščanju rudišč (premog), povečanje produktivnosti, varovanje okolja, nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi in druge.
Za realizacijo raziskovalne dejavnosti na vseh področjih bodo delavci v OZD, drugih organizacijah in skupnostih, ki oblikujejo dohodek, zagotavljali potrebna sredstva iz dohodka na osnovi prispevne stopnje in dohodka na osnovi organiziranja v posebnih raziskovalnih skupnostih.
6.	4. Zdravstveno varstvo
Težišče razvoja zdravstvenih dejavnosti bo v prihodnjih letih usmerjeno in krepitev osnovnega zdravstvenega varstva, izboljšanju kvalitete in organizacije dela. Ostale naloge na področju zdravstva so predvsem uvajanje in širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu, zdravstveno varstvo borcev NOV, širjenje dispanzerskih metod dela, zmanjšanje
STRAN 19 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
6 - DELEGATSKI VESTNIK
4	. 4. Gradbeništvo
V tej dejavnosti se bodo OZD tako organizirale, da bodo pokrite potrebe po gradbenih stroritvah, projektni in urbanistični dokumentaciji in komunalnih storitvah. To zahteva poslovno in dohodkovno povezovanje med pomembnejšimi proizvajalci produkcijskega materiala, gradbeništvom in stanovanjsko dejavnostjo. Le na tej osnovi bo možno zagotoviti kontinuirano, cenejšo in hitrejšo gradnjo.
4	. 5. Elektrogospodarstvo
. Na tem področju si bomo prizadevali za zboljšanje razmer pri preskrbi z električno energijo. V ta namen se predvideva izgradnja 45 transformatorskih postaj različnih tipov z ustrezno dolžino daljnovodov in omrežja nizke napetosti ter obnova in dograditev razdelilne transformatorske postaje v Ljutomeru.
'	4. 6. Trgovina in preskrba
Pri izboljšanju ponudbe blaga in organiziranosti trga bo imelo pomembno vlogo povezovanje trgovine s proizvodnjo na podlagi združevanja dela in sredstev.
Za učinkovito zadovoljitev potreb občanov bo trgovina:
—	zagotovila optimalno izkoriščenost obstoječih in novih prodajnih površin
—	dala predvsem poudarek sodelovanju organiziranih potrošnikov v občini in po krajevnih skupnostih.
—	zagotovila celovito preskrbo prebivalstva in v tej meri uresničila investicijska vlaganja v nove prodajne prostore.
Za naselja, kjer družbeni sektor ni zadostno zainteresiran za razvoj prodajne mreže se bo proučila možnost v skladu z republiškim zakonom o blagovnem prometu glede opravljanja blagovnega prometa z osebnim delom predvsem, z namenom zagotoviti občanom dobrine vsakodnevne rabe.
V srednjeročnem obdobju 1981—85 bomo zagotavljali sredstva za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv ter izgradnjo skladiščnih prostorov v skladu z zakonom o blagovnih rezervah. Nadaljne smeri razvoja trgovine bodo podrobneje izdelane v programu razvoja trgovine v občini Ljutomer.
Za zagotovitev kvalitetne družbene prehrane v občini bo pripravljen enoten program razvoja družbene prehrane in predložen v sprejem OZD v občini samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo objektov družbene prehrane.
4.	7. Turizem in gostinstvo
Na področju turistično-gostinske dejavnosti bo razvoj usmerjen predvsem v izboljšanje organiziranoti in racionalnosti poslovanja, jačanje izvozne aktivnosti zaradi večjega deviznega priliva ter jačanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti. Prav tako se mora izboljšati kvaliteta gostinskih in turističnih storitev. Ponudba se mora obogatiti s vključevanjem trgovine, servisne, dejavnosti, domače in umetne obrti ter prometa.
Naravne danosti prostora dajejo na področju občine’ dobro osnovo za razvoj turizma, zato moramo te naravne prednosti ponuditi gostom v enotni turistično-gostinski ponudbi. Poleg smotrnejšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti bo treba ob novih investicijskih naložbah dograditi in kompletira-li že obstoječe objekte.
4.	8. Drobno gospodarstvo
Temeljna usmeritev malega gospodarstva bo razvijanje njegove vloge kot komplementarne dejavnosti organizacijam združenega dela, zlasti z vidika zagotavljanja potreb na trgu in zaposlovanja. V izvajanju politike razvoja drobnega gospodarstva bo v središču pozornosti zadovoljevanje potreb občanov, zlasti na področju storitev in deficitarnih dejavnosti.
Za izvajanje nalog na tern področju si bomo prizadevali zagotoviti poslovne prostore oz. zazidljive površine predvsem za deficitarne obrti.
Kot organizator in povezovalec dela med TOZD in samostojnimi osebnim delom, zlasti za skupno planiranje, organiziranje proizvodnje in storitev bo nastopala Obrtna zadruga Prlekija.
Davčno politiko in politiko cen bomo prilagodili razlikam v pogojih pridobivanja dohodka tako, da bodo deficitarnim
dejavnostim določene največje možne vzpodbude. Kreditna politika bo vzpodbujala k razvoju obrti predvsem deficitarne dejavnosti.
5.	SIS S PODROČJA GOSPODARSTVA
5.	I. Stanovanjsko gospodarstvo
Temeljno izhodišče v usmeritvi razvoja stanovanjskega gospodarstva je v uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov1, ki temeljijo na sistemu financiranja gradnje stanovitni iz čistega dohodka temeljne organizacije združenega dela in nadaljevanje družbene pomoči, ki se financira iz dohodka, večjem angažiranju osebnih sredstev občanov prehodu na ekonomske stanarine in racionalizacije stanovanjske gradnje.
Na osnovi možnosti in potreb po stanovanjih v občini se bo v lem srednjeročnem obdobju zgradilo naslednje.število novih stanovanj.
Zap. sl.	Vrsta gradnje	Število stanovanj	Površina na stan. v m2	skupna površ. v m2
1. Družbena stanovanja	250	54	13.500
— družbena najemna	160	54	8.640
— solidarnostna	75	54	4.050
— etažna zasebna	15	54	810
2. Individualna gradnja	200	96	19.200
1.	Družbena gradnja -
— v nadomestnih stanovanjsko — poslovnih objektih v centru mesta	49	stanovanj
— v blokovni coni v občinskem središču	195	stanovanj
— v KS Razkrižje	6	stanovanj
Skupaj:	250	stanovanj
2.	Individualna stanovanjska gradnja
—	na zazidalnih območjih v občinskem središču (Juršovka, Razlagova ul.)	120	stanovanj
—	zunanja krajevna središča	80	stanovanj
Skupaj:	200	stanovanj
Prav tako bo potrebno na osnovi veljavnega Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine do leta 1985 ustvariti realnejše materialne pogoje za postopno obnovo in modernizacijo obstoječega stanovanjskega sklada.
Stanovanjska skupnost bo zagotavljala zmogljivosti za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje, obnove in vzdrževanja sklada stanovanjskih hiš in se zavzemala, da bo graditev stanovanj potekala ob povečani produktivnosti ter izvajanju krepov racionalizacije in razvoja tehnologije gradnje. Prav tako bo potrebno stanovanja graditi v taki kvaliteti, da bodo izboljšane možnosti vzdrževanja ter upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Pri gradnji novih stanovanj je treba upoštevati tudi ukrepe za varstvo človekovega okolja ter naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Stanovanjska gradnja se bo financirala iz sredstev čistega dohodka TOZD in drugih organizacij in skupnosti ter pričakovalcev stanovanj. Sredstva iz dohodka se bodo zagotavljala le za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOV in invalidov za delno nadomestilo stanarine in za premiranje stanovanjskega varčevanja. Za družbeno gradnjo stanovanj bo potrebno zagotoviti 216 mio din.
5.	2. Komunalna in cestna dejavnost
Temeljni cilji v usmeritvi razvoja komunalnega gospodarstva je uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, s čimer bomo dosegli odpravljanje primanjkljaja primarnih in sekundarnih komunalnih naprav, boljše komunalne storitve in pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč.
STRAN 20 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
DELEGATSKI VESTNIK - 7.
STRAN 20 VESTNIK, 6. FEBRUARJA 1981
Za potrebe gradenj stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju ter objektov v industrijski coni bo skupnost zagotovila 24,7 ha opremljenih zemljišč s komunalnimi napravami v skupni vrednosti 62,9 mio din. Prav tako bodo določili prioriteto, dinamiko, roke in druge obveznosti v zvezi s temi nalogami.
V tem srednjeročnem obdobju bo skupnost za komunalno in cestno dejavnost združevala sredstva za gradnjo, sanacijo in dograjevanje sledečih komunalnih objektov in naprav:
—	vodovodno omrežje z zajetjem na Moti s 764 priključki ter vzdrževanje ostalih vodovodnih naprav v skupni vrednosti 52 mio din,
—	izdelava katastra komunalnih objektov in naprav v mestu Ljutomer ter izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo čistilne naprave za mesto Ljutomer v vrednosti 4,9 mio din,
—	ojačitev lokalnih cest v skupni dolžini 7,63 km in modernizacija lokalnih cest v dolžini 3,9 km v skupni vrednosti 15,3 mio din,
—	vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav skupne rabe v vseh KS v občini v skupni vrednosti 14,2 mio din,
—	vzdrževanje lokalnih cest (105 km) ter odplačilo obveznosti
Tako bo skupnost za komunalno in cestno dejavnost združevala za te naloge 155,7 mio din.
Skupnost bo tudi skrbela, da se pretežni del poselitve usmeri na manjvredna kmetijstvu neprimerna zemljišča in na pobočja in na teh območjih najde primerne tehnološke rešitve za ureditev komunalnih naprav. Ta poselitvena pobočja pa morajo biti racionalno energetsko in prometno oskrbljena ter upoštevani kriteriji ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Na področju cestne infrastrukture bo republiška skupnost za ceste prednostno realizirala neizvršeni program iz obdobja 1976—1980 ter izvedla rekonstrukcijo in večja vzdrževalna dela naslednjih cest in odsekov: Veržej—Križevci—Ljutomer, skozi mesto Ljutomer, Ljutomer—Stročja vas in Ljutomer—Žerovinci ter izvedla priprave za izgradnjo obvoznice mesta Ljutomer in v kolikor bodo možnosti tudi z izgradnjo pričela. Urediti bo potrebno tudi mostov na cesti Razkrižje—Bistrica.
Poseben poudarek bo v tem srednjeročnem obdobju potrebno dati zbiranju in odlaganju vseh vrst uporabnih odpadkov. DO ,,SUROVINA” iz Maribora, ki je nosilec zbiranja odpadnih surovin v naši občini, bo učinkoviteje organizirala zbiranje uporabnih odpadkov v sodelovanju z OZD in krajevnimi skupnostmi in jih vračala v predelavo v največji možni meri. Za izvedbo te naloge bodo pripravili poseben program in ga vskladili z nosilci planiranja.
5. 3. Vodnogospodarstvo
Na področju vodnega gospodarstva bo osnovna usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnogospodarskih objektov, varstvo pred vodami, regulacije vodotokov, oskrbi z vodo ter čiščenju odpadnih voda. Za uspešnejši in skladnejši razvoj vodno—gospodarske dejavnosti je osnovni pogoj razširitev raziskovalnega dela, zagotovitev kvalitetnih strokovnih kadrov in izkoriščanje vseh ostalih kvalitetnih dejavnikov razvoja (višja stopnja mehaniziranja, boljša organiziranost na vseh nivojih in drugo).
Območna vodna skupnost »MURA« bo kot nosilec vodnogospodarskega razvoja, na območju občine Ljutomer v srednjeročnem obdobju 1981-1985 opravila naslednja investicijska in adaptacijska dela ter urejanje in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov:
—	za tekoče vzdrževanje objektov in naprav bo porabljeno na območju občine 17.5 mio din. za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav, rekonstrukcija korita Kozarice Od Ščavnice do Cvena. pa 7.3 mio din.
—	za tekoče vzdrževanje naravnih vodotokov bo potrebno 18.0 mio din sredstev, za investicijsko vždrževanje naravnih vodotokov, to je vodotokov Kozarica-Virje. pa 8.6 mio din.
—	za izvajanje javne vodnogospodarske službe bo na območju naše občine porabljeno 3.8 mio din.
Tako bo za osnovne dejavnosti na področju vodnega gospodarstva. to je za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav in naravnih vodotokov, javno službo, anuitete in
izdatke za delovanje OVS. porabljeno na območju naše občine 62.4 mio din.
V investicije za varstvo pred vodami bo vloženo 92 mio din. S temi sredstvi bo zgrajen zadrževalnik na Ščavnici v Bolehne-čicah s kapaciteto 4 mio m3 v vrednosti 6.4 mio din. regulirana Ščavnica gorvodno od Kokoričev. ter dela za popolnejše delovanje že zgrajenega odseka. Ščavnice s pritoki in AK Gajševci v višini 25.7 mio din ter ureditev korita in nasipov Mure v odseku Razkrižje-Krapje v višini 4.9 mio din. Prav tako bo skupnost sofinancirala izgradnje vodooskrbe na območju občine v višini 12.3 mio din.
5 4. PTT promet
Na področju PTT prometa bodo vsi napori vloženi v /manjšanje razkoraka med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb uporabnikov PTT storitev. Zato si bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-1985 prizadevati za izboljšanje potreb uporabnikov po vseh PTT storitvah, zlasti storitve telefonskega in telegrafskega prometa, prenosa podatkov ter sodobnejše in kvalitetnejše dostave poštnih pošiljk.
V tem srednjeročnem obdobju bo na območju občine vloženo v razširitev poštnih zmogljivosti 29.77 mio, din sredstev. S temi sredstvi se bo financirala dograditev pošte z mehanizacijo in inventarjev ter telegrafsko napravo v Ljutomeru v višini 8.45 mio din. VATC v Ljutomeru in KATC v Križevcih v višini 13.3 mio din. krajevna kabelska mreža v višini 5 mio din ter ostala vlaganja v prenosne sisteme, avtomatske telefonske govorilnice, transportna sredstva, inventar, študije in ostalo v višini 3.02 mio din.
	1980	1985	1 nd. 85/80
1. Število pošt, telegrafof in telefonov.	4	4	100
2. Število telex priključ.	8	15	188
3. Število telex priključkov . na 10000 preb.	4.2	7.9	188
4. Kapaciteta vseh ATC	1.160	2.540	219
5. Število telefonskih naročnikov	559	1.850	331
6. Število telefonskih naročnikov na 100 preb.	3.0	9.7	323(317)
7. Število telefonskih govorilnic	9	14	156
8. število PTT delavcev	28	32	. 114
5.	5 Promet in zveze
Temeljni cilj prometne dejavnosti bo pospešitev nacionalizacije pretoka ljudi, blaga in informacij ne le v občini ampak tudi navzven, kajti od učinkovitosti in skladnosti prometa in /vez je v veliki meri odvisen razvoj celotnega gospodarstva.
Zaradi tega bo na področju občine zgrajen podaljšek industrijskega tira v industrijski coni, modernizirala se bo proga Ormož-Murska Sobota in povezava z Madžarsko. Za izvedbo integralnega transporta bodo zgrajeni in urejeni skladiščni prostori ob glavni železniški postaji v Ljutomeru.
Občino in samo mesto Ljutomer bo potrebno sodobneje povezati za slovenski cestni križ preko takoimenovane severne magistrale, ki bo povezovala Lendavo-Mursko Soboto-Gornjo Radgono z avtocesto Šentilj-Maribor-Ljubljana.
6.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V skladu z načrtovanim gospodarskim razvojem in predvidenimi dohodkovnimi možnostmi organizacij združenega dela materialne proizvodnje se bodo bodoče naloge in akti-vnosti oblikovale.tako, da bo rast sredstev za izvajanje nalog na področju družbenih dejavnosti v celotnem srednjeročnem obdobju zaostajala vsaj za 10% za rastjo družbenega proizvoda, f inanciranje nalog družbenih dejavnosti bomo zagotavljali s selektivno politiko, prednostno pa smo opredelili izobraževanje in osnovno zdravstveno varstvo. Sredstva za investicijska vlaganja na področju družbenih- dejavnosti bodo podpisniki družbenega dogovora o temeljih družbenega plana zagotavljali s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti na osnovi sprejetih programov in sprejetega