V spo min Mi la nu Šifrer ju (1928–2016)
V si vem fe bruar skem po pold ne vu smo se na do brov skem po ko pa lišču po slo vi li od geo gra fa in geo -
mor fo lo ga dr. Mi la na Šifrerja. Bil je eden red kih slo ven skih geo gra fov, ki se je v svo jem znans tve nem
delu po vsem pos ve til geo mor fo lo gi ji. Le-ta pa mu ni ka kor ni bila le službena ob vez nost, am pak stalen
vir raz mišljanj in opa zo vanj. Ko se je ob kon cu svo je inšti tut ske ka rie re z ženo Tat ja no pre se lil na Hruševo
ozi ro ma Selo pri Do bro vi, je ta koj začel raz mišlja ti o tam kajšnjih geo morf nih ob li kah in pro ce sih.
V 70. šte vil ki Geo graf ske ga vest ni ka je o Šifrer je vo živ lje nje in delo po drob no pri ka zal Ka rel Natek.
V tem za pi su zato ne na me ra va mo po nav lja ti za pi sa ne ga, pač pa iz po sta vi ti po našem po gle du Šifrer -
je va te melj na in pre lom na dela ter os vet li ti nje go vo znans tve no sno va nje ob kon cu nje go ve ra zi sko valne
poti.
Mi lan Šifrer se je že ta koj na začetku svo je ra zi sko val ne poti pos ve til preučeva nju plei sto cen ske po -
le de ni tve. Že kot štu dent se je lo til preučeva nja ob se ga po le de ni tve na Po klju ki, to svo je delo je leta 1952
ob ja vil v Geo graf skem vest ni ku, z njim pa si je pri služil tudi Prešer no vo na gra do za štu den te. Leta 1954
se je za po slil na Inšti tu tu za geo gra fi jo Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, ki mu je os tal zvest
vse do upo ko ji tve. Kot asi stent je na da lje val s preučeva njem geo morf nih pro ce sov v plei sto ce nu v do -
li nah Tol min ke in Za lašce, na Snežniku in v do li ni Kam niške Bi stri ce. Sled njo je preučil tako od lično,
da mu je ta krat ni pred stoj nik aka de mik An ton Me lik pred la gal, da raz pra vo pred loži kot dok tor sko
di ser ta ci jo. Po dok to ra tu leta 1960 se je kot šti pen dist Hum bold to ve ga skla da leto dni štu dij sko iz po -
pol nje val v Würz bur gu v Nem čiji. V šest de se tih le tih pre te kle ga sto let ja je svo je ra zi sko va nje raz širil
na kom plek sno preučeva nje kvar tar ne ga raz vo ja v raz ličnih slo ven skih po kra ji nah od Ko pr ske ga primor -
ja do do li ne Rašice in Do bre po lja in go renj skih Do brav. Več kot 200 stra ni dol go raz pra vo Kvar tar ni
raz voj Do brav na Go renj skem lah ko oz načimo kot Šifrer je vo te melj no delo. V njej je po ve zal mo ren -
ske na si pe z rečno-le de niškimi te ra sa mi ter časov no opre de lil štiri po le de ni tve. Šifrer ju ta krat niso bile
na vo ljo me to de ab so lut ne da ta ci je; ko so bile le-te 20 let ka sne je iz ve de ne, so bila ugo tov lje na le manjša
od sto pa nja od Šifrer je vih tez. Na to svo je kla sično delo je bil upra vičeno po no sen, vsa ke ga no ve ga inšti -
tut ske ga so de lav ca pa je kma lu po pe ljal na ek skur zi jo na Do bra ve, kjer mu je na zor no ob naj bolj značil nih
pro fi lih pri ka zal glav ne re zul ta te ra zi ska ve.
Kljub temu, da se je Šifrer po vsem pos ve til geo mor fo lo gi ji, pa mu kot geo gra fu nikakor ne sme -
mo očita ti oz ko sti. Pri svo jem te ren skem delu je ved no opa zo val tudi de lo va nje člo ve ka v po kra ji ni.
153
Geografski vestnik 88-1, 2016, 153–176 Kronika
KRONIKA
Slika:MilanŠifrernasvojemdomujanuarja2011.MA
TI
JA
Z
O
RN
V svo jem geo graf skem ori su Pu con cev in Bo don cev, ki je izšel leta 1959 v Geo graf skem zbor ni ku v Mur -
ski So bo ti, je od lično po ve zo val družbenogeo graf ske pr vi ne z na rav ni mi os no va mi. Tudi pri si ste mat skem
ra zi sko va nju kvar tar nih se di men tov, ki se ga je geo graf ski inšti tut lo til 1959, je bila vključena tudi nji -
ho va izra ba, kar je raz vid no iz smer nic za preučeva nje, ki jih je za ob ja vo v Geo grafskem vest ni ku leta
1978 pri re dil Šifrer.
Že v pr vem letu za po sli tve na geo graf skem inšti tu tu se je lo til prob le ma ti ke na rav nih ne sreč, ta -
krat je opi sal po vod nji v Po sav ju in na Koz jan skem. Tej te ma ti ki je os tal zvest vse do upo ko ji tve. Leta
1972 si je Inštitut za geo gra fi jo SAZU za sta vil večlet no na lo go, da preuči po plav na ob močja Slo ve ni -
je, pri tem delu je bil Šifrer ključen so de la vec in soav tor smer nic za preučeva nje, ki so izšle v Geo graf skem
vest ni ku leta 1974. V teh raz pra vah je bil v os pred ju odnos med člo ve kom in na ra vo; tudi iz Šifrer jevih
raz prav je lepo raz vid no, da je v svo je te ren sko delo vključeval raz go vo re z do mačini. Po vsem ra zum -
lji vo je, da je Šifrer tudi preučeva nje po plav nih ob močij po ve zal s širšim geo mor fo loškim raz vo jem.
V tem okviru je na pri mer pris pe val te melj no štu di jo o geo mor fo loškem raz vo ju Ljub ljan ske ga bar ja. 
Ni ka kor ne sme mo spre gle da ti Šifrer je ve vlo ge v pri preučeva nju Tri glav ske ga le de ni ka. Med vsemi
ge ne ra ci ja mi inšti tut skih so de lav cev ima pri tem delu naj daljši staž; pr vič je so de lo val pri me ri tvah leta 1954,
na zad nje pa se je k le de ni ku povz pel leta 1987, ko je v delo uve del mlajše so de lav ce. Re zul ta te ra zi skovanj
je ob ja vil v treh ob sežnih član kih v Geo graf skem zbor ni ku. Se ve da pa se Šifrer ni za do vo ljil z me ritvami,
po drob no je tudi geo mor fo loško proučil oko li co le de ni ka in po sta vil nje gov na sta nek v malo le de no dobo.
Zad nja leta svo je ga de lo va nja na inšti tu tu je pos ve til pri pra vi ob sežne raz pra ve o po vršju Slo ve ni je. Be -
se di lo je bilo pr vot no na me nje no za mo no gra fi jo Geo gra fi ja Slo ve ni je (1998), ven dar za ra di sple ta oko liščin
v knji gi ni bilo ob jav lje no. Do stop no je v ob li ki ela bo ra ta na Geo graf skem inšti tu tu An ton Me li ka ZRC SAZU.
Gra di vo v ela bo ra tu je raz po re je no na osem po gla vij. Pred sta vi tvi po glavit nih značil no sti po vršja
in pre gle du do se da njih spoz nanj o raz vo ju re lie fa v Slo ve ni ji sle di ta po glav ji o po vršju v luči no vih teo -
rij o na stan ku in se sta vi ze melj ske skor je ter o geo di na mičnem in pa leo geo graf skem raz vo ju v al pid skem
geo sin kli nal nem ci klu. Osred nji po glav ji obrav na va ta geo mor fo loški raz voj po vršja v ter ciar ju in kvar -
tar ju, po seb na po zor nost pa je na me nje na še raz vo ju rečne mreže in raz vo ju po vršja v post gla cia lu.
Med obe ma voj na ma in po dru gi sve tov ni voj ni se je na Slo ven skem pod vpli vom teo ri je o ero zij -
skih ci klih W. M. Da vi sa zvr sti la vr sta geo mor fo loških raz prav s pou dar kom na ge ne zi rav ni kov in te ras.
Na sta nek urav nav so raz la ga li z rečno ero zi jo in de nu da ci jo. Za ra di vpli va W. Penc ka so po sa mez ni
ra zi sko val ci še po se bej poudar ja li bočno rečno ero zi jo in za ra di vpli va L. C. Kin ga tudi pe di ple ni za ci -
jo. Šifrer je va raz la ga te me lji na načelih kli mat ske geo mor fo lo gi je, ki je v začetku šest de se tih let 20. sto let ja
na Slo ven skem po sto po ma za me nja la do te daj pre vla du joče Da vi so ve po gle de. Kli mat ska geo mor fologi -
ja pou dar ja od ločilno vlo go pod neb ja pri geo morf nih pro ce sih in s tem po sred no pri ob li ko va nju po vršja.
Učin ko vi to ek so ge no preob li ko va nje po vršja je po mne nju Šifrer ja sprem lja lo že tek ton sko ak tivnost
ob na ri va nju Alp in Dinar ske ga go rov ja. Na to kažejo pro stra ni ter ciar ni rav ni ki, ka te rih os tan ki so se
ohra ni li na raz ličnih nad mor skih višinah. Po mne nju Šifrer ja so urav na ni deli po vršja Slo ve ni je na sta li
s pro ce si, ki so značilni za vlažne ter zmer no vlažne trop ske pod nebne raz me re. Od ločilno vlo go je ime -
lo zla sti in ten ziv no ke mično pre pe re va nje pod de be li mi plast mi pre pe ri ne. Sočasno z na sta ja njem rav ni kov
so se na oro graf sko do mi nant nejšem in bolj sušnem za led ju okre pi li ero zi ja pr sti, me han sko pre pe re -
va nje in iz bir na ero zi ja.
Ugod ne raz me re za na sta ja nje rav ni kov so se končale s pr vi mi znat nejšimi oh la di tva mi ob kon cu
plio ce na. Ob dob je kvar tar ja so naj prej obe ležile po le de ni tve z le de niškimi in pe ri gla cial ni mi pro ce si,
v ho lo ce nu pa se je še stop nje va lo rečno raz členje va nje po vršja.
Vse Šifrer je ve ob ja ve te me lji jo na ob sežnem te ren skem delu, od li ku je pa jih od lična do ku men ta -
ci ja. Z raz vo jem zna no sti bodo ver jet no po sa mez ne Šifrer je ve teze do pol nje ne, pri in ter pre ta ci ji ne ka te rih
ob lik bo prišlo do no vih spoz nanj. Ne gle de na to pa bodo Šifrer je va dela s svo ji mi na zor ni mi fo to gra -
fi ja mi in od ličnimi zem lje vi di tudi pri hod njim ge ne ra ci jam geo mor fo lo gov pred stav lja la te melj ni vir
po dat kov in ne pre cen ljiv ko rak v raz vo ju slo ven ske geo mor fo lo gi je.
Ma tej Ga bro vec, Mau ro Hrva tin
154
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016