K petimlvajsetletniei nemškega Schulvereina. Sine ira et studio. »Seit der Griindung des glorreiclien Deutschen Reiches ist kein so erhabenes deutsches Werk gescliaffen worden; \vie es der »Deutsche Scliulverein ist«. — S temi besedami je pozdravil znani, v Ameriki živeči republičan Hans Kulich pred 25. leti ustanovitev nemškega Schulvereina. In 13. maja je praznovalo vesoljno nemštvo križem Avstrije z večjim ali manjšim pompom ta jubilej. Usoda je hotela, da je avstrijsko nemštvo obenem praznovalo dvoje slavij, namreč stoletnico Schillerjeve obsmrtnice in 251etnico obstoja Schulvereina. Po mnogih krajih pač niso mogli natančno določiti meje, kje neha slavje velikega pesnika Nemca Schillerja in kje se prične praznovanje nemškega Schulvereina. In da so tudi po slovanskem avstrijskem teritoriju, to je tudipo slovanskih šolah, na višji ukazmorali praznovati praznik stoletne obsmrtnice nemškega pesnika Schillerja, ki je bil nekak uvod poznejšemu praznovanju, sene čudimo, ako pogledamo nekoliko v anale nemškega Schulvereina. Setne nemškemu Schulvereinu je vsadil znani kurat F. R. Mitterer v Proveisu na južnem Tirolskem, ko je ustanavljal ljudsko šolo za svoje dušne ovčice proti poitalijančenju. In 8. junija 1880. je vlada potrdila predložena pravila, ki jih je sestavil »Deutscher Klub« na Dunaju dne 13. maja. — Koncem junija istega leta je pa poplavil vso Avstrijo od 130 najodličnejših nemških mož podpisani oklic, ki se glasi doslovno: »Tausende und Abertausende von Kindern deutscher Eltern wachsen an unseren Sprachgrenzen und in Gebieten von gemischtsprachiger Bevolkerung ohne deutsche Schule auf und gehen so dem deuschen Volke verloren. Dieser Vorgang, ebenso traurig fiir die dadurch Betroffenen als beschamend fiir jeden Deutschen, vollzieht sich ebensowohl in Bohmen und Mahren als auch in Tirol und Krain. In vielen Fallen \vehren sich noch die deutschen Minderheiten, aber ohne hinreichende Geldmittel, verlassen und preisgegeben von ihren eigenen Stammesgenossen, sind sie gezwungen, den hoffnungslosen Kampf bald aufzugeben, ihre Kinder die Sprache der Mutter vergessen und sie zu Slaven oder Welschen werden zu lassen. Da haben wir Deutsche ohne Unterschied der Partei die Pflicht zu helfen, zu helfen nicht durch unwlirdige Klagen und erfolglose Proteste, sondern durch frische Tat«. 2. julija 1880. je bil ustanovni shod, kjer je bil voljen za načelnika pred kratkim umrli dr. M. Weitlof, a v centralni odbor, ki je obstajal iz 34 članov, so bili izbrani med drugimi tudi ti-le možje: dr. Viljem vitez pl. Hartel, sedanjinaučniminister, Juri vitez pl. Schonerer, dr. Viktor Adler, Pernerstor f er itd., torej možje raznega kalibra. Začetkom 1. 1881. je društvo štelo že 22.000 članov s 55.000 gld. dohodki. In sedaj je pričelo to društvo svoje delovanje. Umljivo je, da ni bil glavni namen temu društvu ohranjevanje lastnih otrok, temveč smoter mu je bilo raznarodovanje, oziroma ponemčevanje slovanskih in deloma laških otrok. Da bi bilo pa društveno delovanje uspešneje, je pričelo društvo ustanavljati podružnice, in prvo so ustanovili dne 2. aprila 1881. v Plznu na Češkem. In še istega leta je zraslo v okviru tega društva 252 podružnic. Višek svojega razvitka je društvo doseglo 1. 1886., zakaj takrat je štelo ravno 980 podružnic. A od tega leta je nemška navdušenost lezla navzdol, in v sedanjem času šteje družba 850 podružnic s 77.000 člani. Nemški Schulverein je prejel v teku svojega 251etnega obstanka 10,316.000 kron in izdal je 9,784.355 kron; vzdržuje oziroma podpira pa 884 šol in ustanovil je 40 šol. V naslednjem podajemo štatistiko delovanja nemškega Schulvereina po slovenskem ozemlju. Iz te štatistike je jasno razvidno, da društvu ni za ohranitev nemŠkih otrok nemški materi, temveč za ponemčenje slovanskih in laških otrok. Na Kranjskem deluje Schulverein v prvi vrsti na Kočevskem. Od 21 kočevskih okrajev, ki so slovenski, jih podpira 17. Nakupil je štiri šolska poslopja, v Mali gori, Zdihovem, Ovčjaku in Maverlu; potem je ustanovil v Kočevju samem strokovno šolo za lesno obrt. Schulverein izdatno podpira nižjo gimnazijo v Kočevju in si sedaj prizadeva, da jo razširijo v višjo. V ta namen je daroval večje svote. V Ljubljani ima Schulverein štirirazredno deško Ijudsko šolo in podpira protestantsko privatno šolo. Nemške šole so nadalje v Domžalah, pri Sveti Ani, v Medvodah in Goričanah. V Zagorju in Tržiču ima Schulverein otroške vrtce in v Beli peči, ki je že skoro vsa ponemčena, je družba preskrbela zgradbo šole in jo podpira. V najnovejši dobi je poseglo društvo tudi po Jesenicah in ustanovilo otroŠki vrtec in dvorazrednico »fur das bedrangte Deutschtum«. b) Z vso vnemo se je društvo vrglo na Spodnje Štajersko. In kakor kaže vsakoletno nazadovanje Slovencev ob meji, je svet na Štajerskem jako ugoden za nemški Schulverein. To potrjajo ta-le dejstva: V Sladki gori in v Št. Ilju sta šoli last Schulvereina, v Št. Ilju je Schulverein ustanovil še dvorazrednico, ki je kmalu prešla v javno upravo; v Lugavcu, Svečini, Zgornji Sv. Kungoti, Raču, Brezovem, Ribnici, Marbergu, Vuhredu, Vuzenicah, na Muti pa podpira z velikimi vsotami zgradbe, popravljanje in vzdrževanje šol. V Marbergu podpira tudi otroŠki vrtec. V Mariboru in okolici Schulverein deluje z veliko marljivostjo in z velikim uspehom. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru dobiva veliko podpore od Schulvereina, v Poberšu, Radvini in Razvini je zgradil šole, v Pekrah je ustanovil šolo, ki je danes v javni upravi in ima v dveh razredih 120 otrok, v mariborskem okrožju je podpiral vsega skupaj šole v 25 krajih. V drugih krajih slovenske Stajerske je Schulverein delal na to, da so se odpravile utrakvistiŠke in ustanovile zgolj nemške šole. To je dosegel v Ljutomeru, Ormožu, Vitanju, Rogatcu, Laškem in Konjicah. V prvih petih krajih je zgradil šole, v Konjicah pa so dobivali izdatrie podpore. V Ormožu vzdržuje Schulverein tudi otroški vrtec. V Ptuju skrbi Schulverein za šole že od nekdaj, v Slovenski Bistrici obstoji že 20 let družbeni otroški vrtec, v Slovenjem Gradcu in Velenju pa družba podpira otroška vrtca. V najnovejšem času je Schulverein zgradil novo šolo, ki ima že le lepe uspehe. V Bregu, kjer je poleg utrakvistiČne šole še nemŠka trorazrednica, podpira družba šolo in otroški vrtec, kakor tudi v Celju. V celjskem okrožju je Schulverein podpiral šolstvo v 18 krajih, med temi v Trbovljak in Storah. V Sevnici ima družba dvorazrednico, ki pa bo kmalu dobila še tretji razred, ravno tako v Slatini na meji proti Hrvaški. Tudi tu je šola last Schulvereina. c) Slabši svet je za društvo Primorje, zakaj tu odločuje laška manjšina in podpira svoje šole, to je laške, s slovanskim denarjem v taki meri, da jim nemški Schulverein ne more do živega. Glavno delo opravlja društvo pač v Opatiji, Trstu in Gorici, kjer je ustanovilo svoje šole, a sedaj deluje na to, da dobi tudi slovenski Škedenj svojo nemško šolo. J č) Na Koroškem ni bilo treba Schulvereinu graditi mnogo šol, ker je skoro vse ponemčeno. Najbolj je Schulverein razvijal svoje potujčevalno delovanje v okolici celovški. Kako je tu napredovalo nemštvo, kažejo številke. V sodnijskem okrožju celovškem je naraslo zaradi tega nemŠko prebivalstvo od 49 na 63 odstotkov, v sodnijskem okrožju Borovlje od 13 na 26 odstotkov. Družba podpira šolstvo na 21 krajih, v okraju Velikovec 27, beljaškem 26, v celovškem 22 krajev. Izmed 8 otroških vrtcev podpira Schulverein dva, v Velikovcu ih v Železni Kaplji; potem Učiteljski dom in strugarsko šolo v Naborjetu. In koliko »judeževih grošev« dobe razni učitelji, ki delujejo v smislu nemškega Schulvereina, o tem bi bilo odveč pisati. Pribijemo pa lahko dejstvo, da bi marsikateri učitelj odbil te »judeževe groše«, ko bi preskrbeli oni faktorji, ki se sedaj najčešče zgražajo nad tem, učiteljstvu primerne plačein ki ne pomislijo, da ima glad hude, hude zobe. — Da se vsaj nekoliko zajezi pogubno delovanje nemškega Schulvereina smo ustanovili Slovenci pred dvajsetimi leti svojo šolsko društvo »Družbo sv. Lirila in Metoda«. Žal, da moramo ravno sedaj zapisati nekaj trpkih besedi na naslov onih, ki nas hočejo umeti in ki hočejo družbi in slovenskemu narodu dobro. Vemo pa že sedaj, ko pišemo to, da nas bodo gotovi listi najnesramneje napadli in nas razkričali za narodne izdajice, ki smo podkupljeni z »judeževimi groši« i. t. d. A te psovke mirnega srca lahko prezremo, ker nas navdaja zavest, da smo storili za društvo kakor tudi za narodno zavest več, kakor oni, ki nas bodo sramotili. V zadnjem času je »Družba sv. Cirila in Metoda« popolnoma prezrla svojo vzvišeno nalogo in se podala popolnoma v tir klerikalizma. Glavni namen družbe ni več, reševati slovensko deco pred raznarodovanjem, reševati jo iz laških in nemških krempljev, temveč pod pretvezo tega reševanja polagoma dovajati jo v klerikalne spone. In kar je še najbolj čudno, podpirajo to družbo, ki goji čisto klerikalne tendence, v ogramni večini oni sloji slovenskega naroda, ki stoje v taboru slovenske napredne stranke. Iz nasprotne stranke, to je iz katoliško-narodne stranke, dohajajo tako pičli doneski, da bi morala družba danes kvitirati, ko bi se morala opirati le na te dohodke. Le ogiejmo si malo razne dohodke! Koliko darujejo vse one razne tako »krepko« se razvijajoče posojilnice in hranilnice, ki so v okrilju »Gospodarske zveze« ? Naštejte nam te razne posojilnice in hranilnice — ko nas boste razkričali za narodne izdajice — in radi prekličemo, kar smo zapisali. Poglejte pa naše hranilnice in posojilnice! Na vsakem občnem zboru teh hranilnic in posojilnic dovoljujejo naravnost lepe vsote. In vaše Marijine družbe? Koliko pokroviteljnin so že poslale? Povejte naml In vaša ostala društva? Kje in kdaj so priredila take veselice v korist glavni družbi kakor so jih naša, ki jih nazivljate »liberalna« ? Odgovorite najprej na to, potem pa kričite! ? Poglejmo dalje razne darovalce; kateri stranki pripada več teh darovalcev? Štejtno, potem pa govorimo! Da pa goji družba res čisto klerikalne tendencije, za to imamo dokazov celo kopico. Le oglejmo si n. pr. šolo na Muti! Šolsko poslopje, cela graščina, je stala družbo visoko vsoto. A izročili so jo v oskrb šolskim sestram. In v kakem duhu delujejo te sestre, ve pač vsakdo, kdor ni slep. Na takem izpostavljenem kraju bi po našem mnenju pač veliko, veliko uspešnejše delovali agilni slovenski svetni učitelji kakor pa te sestre. Zakaj njih delovanje bi ne ostalo le omejeno na šolsko poslopje, temveč bi se razprostrlo tudi na javnost. Kako blažilno in za narodno probujo naravnost neprecenljivo delujejo razna pevska društva med narodom, je menda obče znano. Naj se nam pa ne ugovarja, da ni dobiti svetnih učiteljev. Saj glavno vodstvo niti poizkusilo ni le vprašati po posvetnih učiteljih. In da se glavni odbor, kjer sede tudi taki možje, ki bi najrajši zatrli vse narodno časopisje v žlici vode in katerim »liberalci« sploh niso ljudje*) — naravnost boje posvetnih učiteljev, dokazuje naj- *) Iraarao dokazov! Uredn. bolj to dejstvo, da so zadnjo razpisano službo na družebni šoli v Trstu rajši oddali učiteljici kakor pa učitelju, akoravno je na tej šoli skoro protizakonito število učiteljic. Zakaj postopa tako, menda odbor najbolje ve. Jako značilno, da ne]rečemo kaj hujšega, j e t u d i t o-l e dejstvo. Pred nekaj leti je »Zaveza avstrij. jugoslovanskih učiteljskih društev« sporočila glavnemu vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« željo, da želi imeti ta korporacija, v kateri se osredotočuje vse avstr. jugoslovansko učiteljstvo, v glavnem vodstvu te družbe enega zastopnika. A vodstvu, ako nas spomin ne vara, se niti vredno ni zdelo, odgovoriti »Zavezi«. In »Zaveza«, mislimo, je bila opravičena sporočiti to željo družbi, ki je eminentno šolska. Ako lahko sede po sličnih družbah drugih narodov v glavnem odboru učitelji, upamo, da bi isto lahko storila tudi naša družba, in to tembolj, ker je ravno slov. učiteljstvo oni faktor, ki je največ pripomogel, da je družba dobila toliko d o h o d k o v. Sicer bi lahko napisali še mnogo, mnogo. A upamo, da zadostujejo te vrstice v informacijo vsem onim, ki imajo dobro voljo, koristiti slovenskemu narodu, posebno obmejnim Slovencem stem, da preosnujejo »Družbo sv. Cirila in Metoda« v smislu onih, ki takorekoč nosijo glavno breme te družbe. Ako hoče imeti klerikalizem svoje šolsko druŠtvo, slovodno mu, a naj ga vzdržuje s svojimi sredstvi! UČITELJSKI TOVARIŠ. 183 Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le scbi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, - registrovana zadruga z omejenim jamstvom. ===== Promet do konca velikega travna 1905 K 82.12373. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.