Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 m Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian daily IM in the United States^ luacd every day except Sunday ud Legal Holidays. 50,000 Readers g TELEFON: 4687 OORTLANDT. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at HHTYork, N. 1?.t under the Act of Congress of March 3> 187». TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO 124. — ŠTEV. 124. NEW YORK, MONDAY, MAY 27, 1918. — PONEDELJEK. 27. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Nemci se boje Amerike. --000-— ZAVEZNIŠKI LETALCI BAJE ZAVLAČUJEJO PRI ČETEK NOVE OFENZIVE. — RAZNOVRSTNA PO ROČILA. — VSI VERUJEJO V NEMŠKO VOJAŠKO ZMOŽNOST. — CE BI NEMČIJA NAENKRAT PO NUDILA MIR, BI NE BIL NIKDO PRESENEČEN. — y SPLOŠNEM JE VSE ODVISNO OD STALIŠČA AMERIKE. — NEMČIJA NE MORE ZMAGATI. -ooo- Trn«- translation filed willi tin* jmsf master at New York. N. V. on May L'T, l!«l*\ a> require«! l.j u.e Aet of October 1917. Pariz, 2."». maja. — j zavlačuje nemško ofenzivo t To j«' vprašanje, koje^a stavljanje in odgovarjanje pred stavlja glavno lira no za pogovor. Neki zdravnik, ki je major v francoski armadi, mi j** danes rekel, da natančni ogenj zaveznikov otežkoea organizari ju sil za nemškimi črtami in da je l>il s tem za-vlečen udare. Zavezniški topniearji so dosegli tako stopnjo izurjenosti, da so v stanu na resen način motiti nemške priprave. < u je se glasove, da Nemci čakajo nato, kako bodo istočasno napadli Italijo ali da so bila ojačenja iz Rusije zakasujena. < i lasi se tudi. da zavezniški letalei zavlačujejo pri-eetek nove ofenzive. V drugih krogih se zopet čuje namigavanja glede globljih vzrokov tega zavlačevanja. Med takimi pojasnili je najti eno. kateremu se splošno veruje radi povečane važnosti, kateiio se pripisuje naporom Amerike kot se po roča iz Washingtona, in sicer glede transportacije vojakov ter grajenja ladij. Izgled na ameriško silo. ki se hitro mobilizira v Evropi. predstavlja ozadje za optimistična naziranja v zavezniških krogih. Ta izpremeiijena uaziranja brez dvoma vznemirjajo Nemčijo. Iz Holandske in Švice prihaja cela vrsta poročil. .Jetniki nudijo nadaljna poročila in komentarji nemških listov predstavljajo poročila tretje vrste. Ta poročila se v posameznostih razlikujejo med seboj, vendar pa soglašajo vsa glede enega centralnega dejstva, — namreč gle-de pobitosti v Nemčiji. Nihče ne dvomi o nemški vojaški zmožnosti. Nemei ne izgubljajo svojega časa na zapadli i fronti. Tako zelo pa je razširjen nt is o razkroju v Nemčiji, da bi se ne ustvarilo nobenega velikega presenečenja, če bi napravila Nemčija nenadno, sijajno in z njenega stališča velikodušno mirovno kretnjo. . Neki Francoz, ki je dal izraza temu naziranju, je dostavil: — Dilšeslovno razpoloženje za tako akcijo bi šlo pred ofenzivo, ker bi bila Amerika, če bi Nemčija pričela s to drugo vprizoritvijo ter jo izvedla z vso silo, popolnoma drugačen nasprotnik kot pa je danes. Nemčija bi bila tedaj proti Ameriki prav tako kriva krvi kot je proti ostalim zaveznikom. Amerika bi se od tedaj naprej borila ne le za človeško prostost v abstraktnem smislu, temveč tudi za tisoče vaših mož, katere bi uničili ti blazni morile«, ki pregčižajo riviliziraui svet. Kavno v tej lučki pa najdejo številni pojasnilo za nemško razpoloženje in za zavlačenjc pričetka velike o-fenzi ve. Nemci so pričeli drugače gledati na ameriške napore ter pričenjajo dobivati bolj resno idejo glede našega razmerja do vojne, — je rekel neki ugleden Amerika-liec.— Ludeudorff ve, koliko vojakov in kake vrst« mi BES?* "TO ~ -TE DESTITUTE • ČLANI RDEČEGA KRIŽA V At CIJI. SLOVANSKI DAN V NEW Y0RKU. VELIKA SLOVANSKA PARADA V NEW Y0RKU. — DO 20 TISOČ ČEŠKIH, POLJSKIH. SLO VAŠKIH, SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN SRBSKIH VDELEŽNIK0V. — ZBOROVANJE V CARNEGIE HALL. — NI DOVOLJ AVTONOMIJA; NAJMANJ KAR ZAHTEVAMO, JE NEODVISNOST. — VSI NARODI MORAJO POSTATI SVOBODNI. - NAČRT NEMČIJE ZA CENTRALNO EVROPO. V -soboto popoldne j'* bilo v f miših bratov, k-i New Yorku veliko slavlje v počasi >ti«uii zaveznikov profesorja Masaryka ki je preti nekaj dnevi prišel i/. Rusije v Zdr. države. Parade, ki se je priredila v namen, se je vdeležilo do *2() t soč Cehov. Slovakov. Poljakov. Slo- Nemčije za centralno Ev-je izjalov 1. Amerika je bodo borili na Načrt ya\ svobod« m ropo se demokracijo sveta, liili smo pre- nova >t«'iia in bo voditeljica člo-iranjani zaradi svoje narodnosti in \eštva. Xe želim« svetovnega ffo ker smo se zavzemali za zaveznike, spodstva. temveč svetovne zveze ta ; Frane .Jožef je dal pomoriti od •>»} svobodnih narodov. Xeroeija je -rs i I -do t>0 t i soe eivilnih oseb: na ta na ira mor. toda pomoč Amerike morili so morali umirati v Avstriji ra odločiti vojno v prid človeške I vencev, Hrvatov in Srbov. Zasto-ivsi razun Nemcev in Madžarov. na rodn in človečanstva. panili '-je bilo mnogo društev; upa- Poleg teira pa je bilo postreljenih Zahtevamo -vol.o vs.di malih na žili smo tudi mnogo češke in mnogo tisoč slovanskih vojakov rodov in te zahteve se bomo drža vaške koder narodne noše. Po ulicah.1 zaradi izdajstva. Ako je mogoče li, dokler ne dosežemo e Ija. Av se je pomikala parada, jej tako avstrijsko zločnstvo, potem je s tri j a ima 'J narodov, katerim via naša pravica in dolžnost, da se od- da nemška in madžarska manjši rečemo Avstriji in Habsburžauom. na. Avstrija je vzorec umetne dr-Naš narod ima po naravi pravico žave. < "entralnili držav uj združilo upreti se in osvoboditi. Moramo iti sosedstvo, temveč dinastične in iz Avstrije. Nismo zadovoljni s trige. - tem. da nam da Avstrija avtnuo V paradi >em vijel nap se: Ztiia inijo. Govorilo >e j" o neki federa- ga, ali smrt. Naši bratje prelivajo ciji. Ali hi nas t<> zadovoljilo? NV • svoj« kri v Franciji i« Italiji. D^ najmanj, kar hočem« je ne« d v is- stojimo svojim bratom v boju za nost. $v«bndni bomo in moramo svobodo ob strani, zato vstauimo biti svobodni. C Vsi vstanejo). In zdaj jo naše skoro iz vsakega okna vdirala kaka zastava, bodisi ameriška ali slovanska. Po paradi je bilo zborovanje v Carnegie Hali, ki je največja dvorana v New Vorku. Kasprodani šr bili vsi sedeži in zr.naj je ostalo šc mnogo tisoč «seh, ki n -o mogle dubiti vstopnic. Predsednik sprejemnega odbora Vineene \V. Wojtisek je v prisrč nih besedah pozdravil | fTkfesorj; Masarvka, zagotavljajoč mu. da mu v njegovem boju za osvoboj" nje avstrijskih Slovanov st«n» oh strani !)!) odstotkov Slovanov. Nato je nastopil predsednik siav 110*1 nega večera ravnate-ij Coluin bia vseučilišča profesi»r Nicholar Murray Butler, ki je pozdravil profesorja Masarvka kot učenji! ka. državnika, ljubitelja svobode učitelja mladine in "enega izmed šest h najmodrejših mož na sve tu." Iiekel je. «la bo Amerika sta i ia ved ji« ob strani malih na rodi »v ... »f - , ... J^UfUU i1 Uj ^ Ijore za svobodo: miru ne bo v Franciji. Mogoče proge 111 zvezde ne vihrajo se nad proj llokler niso osvlfliIljeili v, zadosti močno armado v Pikardrji. Flandriji in Lotarin-Uiovanski narodi izpod avstrijske-bki, da I»i se s tem zagotovilo zaveznikom uadkriljevaitje ga jarma. Ameriški narod je pr-glede rezerv, Nemci pa ne ljubijo iiaeina. kako prihaja-h,rav|j',n žrtvovati vse. dati zad jo v Francijo ameriško oddelki, dan za dnem, ladiia'za nji pe"ny- h/?-' ■ii-'^ - ■ ^ , zopet osvobodi Belgija. Srbija lad jo ter mirno zavzemajo svoja mesta za anglesko-fran tla se 0SV(AwIi Češka. Poljska in roškimi e rt anu, stopajo«- obenem v zadnji stadij izvežba-'.Jugoslavija. Amerika je sicer da Jijii. Oni vedo. koliko ver jili še je in kaku neodoljiva silajleč- od Evrope, toda čuti za zati vodi gibanje ameriške mladine na križarskem poliodn jraile uarml<' i;1 pomaga j »roti hunskemu barbarstvu. . j'"^*1' ^^ rt'ka Amc" Da je nehala Nemčija zasmehovati vojaške napor« Amerike in da je pričela računati z njimi kot vrednimi upoštevanja, je razvidno iz številnih in različnih virov. Dokaz za izpremenjeno mišljenje glede Amerike nam nu di nemško časopisje, ki tako v tem, kar je prenehalo izjavljati ter tudi v tem, kar pravi sedaj, daje izraza svojemu rastočemu*strahu glede hitrega razvoja prekatlau-tiškili možnosti. Uvodniki'kažejo Ameriko kot mrtvaško *o na slavljenju iztočnih ropanj ter zapadnih zmag. * Dodatne dokaze je naj J i v poročilih iz nevtralnih dežel, ki kažejo razpoloženje nemškega duha glede lega predmeta, Dosedaj niso Nemci mislili na to. kar je resnično, temveč na to, kar je prijalo njih interesom in upa- jc posrečilo organizirati r>o in jem. Ob vsakem času so namreč pripravljeni meriti I s[ova"skih v?jnih ujeTlikov- ki T . . . ,, jstopih v rusko armado; upam. da stvari po svojem lastnem vatlu. 'bo mogoče organizirati že 50 tisoč TOMAŽ MASARYK. l*o njeirovem govoru ji' nastopila .Miss Wilcox, ki je govorila za Kdeči Križ. Ko je vstal profesor Masaryk narenlov ««I Balt:.ka pa do Grške da bi govoril, se jc občinstvo kf»t mora biti svobodnih. Sam« njili«va en m«/, dvignil« s sedežev in mu'svoboda more prinesti mir Evrcrjd je priredil« burne ovacije. Razlegali >o se klici: "Živijo prof. Ma sarvk: živijo naš )>rvi prT»dst»dnik prof. Masaryk" itd. Te ovacije so trajale nad .1 minut, nakar je Masaryk pr>ce>l govoriti in rekel v ge>!o: Svoboda ali smrt. Newyorski Slovenci so ob te; priliki zopet pokazali, kako mah. še razumevajo sedanji veliki čas ko se ves vsef bori za deraokraci jo in s\(»bodo. pričetkn parade nas je 1» Jo v vrsti IG io ko nam jc .reditelj vkazal. da se postavimo v j vrsto .po 12. nam je bilo kar tesne. pri srcu. Med potom smo jih ven dar dobili še tolik«, da nas ie bilo ... Ico sm« prikorakali do Carnegie Hall. :j4. Izgleda, kakor da bi ne kateri pričakovali. samih, temveč ra-|,|0 jn jj|, jM) jepo ,>n,.si|t f,k0 bode radi drugih narodov, ki so tudi za-j tako 1(, i j;izllij (ja j0 sprejmejo. tirani. Poljska je bila razdeljena i__ med tri roparje, imamo z narod kulturne in politične odnošaje. M" moramo biti svobtnlni, ako so dragi narodi svobodni, in svobodni bodo. ako bomo svobodni tudi mi _ ...... . .... , . .. . - . .. -Francoski letalci so izstrelili nem- \ s. sc moramo zdruziti za zivhe .. . . „ „ nje in smrt proti Nemčiji. ( sko zračno oklopmeo. - Masceva- bo zvezana z -Ingoslavijo. Ni,mo! ^a smrt ameriškega avijatika. neposredni soscili Jugoslovanov j toda veže nas lierazdružiljiva vez j Tri"* translatioi, filed with the i»ost bratstva master at New York. X. Y. oil May 27. j tfiS. us reiiuireti by tlie Act of October C'ernin je rekel, da Avstrija ne _ 0. Ifil7. mara ]>o«ljanniti tujih naro-dov | 2 amCriško a.mado v Franciji, anektirala pa je del Rumimske. 10|2;{ maja _ Ameriški general po- Izstrelitev zrač. oklopnice glavnem sledeče: 4iPrihajam iz Rusije, kjer se mi tisoč in človeštvu. Avstrija je samostojna samo še na papirju: kontrolira jo Berlin loča. da je bi'a smrt majorja Kaou'.a Lufbervja kmalu maščevana s tem. da s« francoski letalci uničili nemški oklopni aeroplan ki ura je spravil na tla. To del« j«' izvršil d«bro pogo- Uporna^ nemška divizija^ -ooo- NEMŠKA DIVIZIJA PRI DVINSKU SE JE UPRLA. NI HOTELA ITI NA FRANCOSKO FR0NT0~ VSTRELJENIH JE BILO 50 UPORNIH VOJAKOV, TISOČ PA JIH ČAKA SODBE. — POLKI PROTESTI RAJO PROTI NADALJEVANJU VOJNE. — JAVNI SHOD V KIJEVU JE BIL PREPOVEDAN. -000- > ^ N T Trne tnuiHlatiou filed with the post master nt New York. N. Y. iui Muj -7, lnis, as re«iuired by the Act of October tt, 11)17. Washington, D. C.„ 2G. maja. — Državni department jt» danes sprejel . pešpolk v NVeseii-burgu in drugi nemški polki, ki so se vrnili v vzhodnega bojišča priredili shode v protest proti nadaljevanju vojne. — x - * +P*' ** Državni department je mnenja, da so boljševiške oblasti razširile ta poročila, s katerimi so hotele pokazati, da je na nemške vojake vplivala ruska propaganda. Neko drugo brezžično poročilo, katero je prejel državni department, pravi, da se je v Kijevu zbralo do hočejo podjarmiti najprej Vzhod potem pa bodo obnovile proees 7 Anglijo in Združenimi državami z namenom, da dosežejo go spod-stvo uad celim svetom. nahajali v aeroplauu. so bili vsi mrtvi. Pri pregledovanju se je našlo da j« iuiel nemški aeroplan šest strojnih pušk. katere »ta oskrbovala dva >trelea. Ameriškim letalcem je žal. tla njim ui bilo dodeljeno zadoščenje, da bi mogli ma-V boju, ki se j'- nato vnel, je'ščevati smrt ameriškega letalca bi' izgubljen en francoski letalec, j toda zadovoljni so. da je to storil toda drugi je oddal strel, kri je sin Francije, za katero sc je major šel skozi jekleni oklep nem«kega. Luifbery boril še predno so šle pilota. Ko so našli Nemce/ki ao se-Združene države v vojno. Zavezniško bombardiranje. Tru«» translation filed with t ho post master at New York. X. Y. on May '11, 1U1S. as required by the Act of October «. 1917. Amsterdam, Nizozemsko. maja. — "Rotterdam Maasbode'* poroča, da so zavezniki vprizorili zračni napad na Liege. Uničena je bila železniška postaja v Longdoz in ubitih je bilo 26 oseb. '"" T"™- .i)1111®.' — GLAS NARODA, 27. MAJA 1318 t * IS GLAS NARODA PLOVENXC PUBLISHING „ COMPANY (Slovenian Daily.) Owned and published by tk«i . (a corporation.) FRANK SAKSKB, President. LOUIS BENEDIK, Ti Place of Business of the corporation and addresses of above officer«.; 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko Za celo leto za mesto New York $6.00 In Canado................... $3.50 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta' za mesto New York 1.50 Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi Nikar ne ' Ntw York, H. Y. prav dobro, zlasti še, ker je bil Med številne izlete tukajšnjih ]jP ^ slovenskih društev moramo osabi- to prištevati tudi izlet aLi pdkaiik našega obeeztfaaiega slov. pevskega in dramatičnega društva <4Do-Tiiorvina", ki se vrši v nedeljo dne 2. junija v znanem Emerald parku, M.vrtle Ave., .vogal Martin Ave., Glendale, Long Island. Pri- dan taka sapa, da se skoraj človek na cesto ne upa. Sedaj je že malo (boljše vreme, tako da se že i":lovek- ua sortneu ogreje. Tukaj je velika jeklama. Zasluži se dobro, ee dobi človek dober prostor. Sta tudi dve topilnici, v katerih delajo skoro sami Me "GLAS NARODA** ("Voice of the People") Issued every daj except Sundays and Holidays Subscription yearly J3.50. eefekob 2. uri -popoldne. Vstop- Ker ^vek42 111 al° _ iuoHi!iii na uiai>A & laiati m vo luuati Advertisement on agreement, Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujeja Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJSnje bivaLUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. « Cortland t St.. "GLAS NARODA" Telefon: CorfTandt New York City. Sprejem Masaryka nina'i^a osebo 25 centov; otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Ta dan se bodo zopet zbrali prijatelji naše preuiile slovenske pesmi, kajti "Domovina*' ima na vsporedu za to prireditev mnogo krasnih pevskih toek. Poleg petja v moškem in mešanem zboru se bo vršilo tudi srečka nje za krasni dobitek: cekin za ij*10. Kegljilo se bo tudi za dobitke z lepimi nagradami, kar že danes opozarjamo naše kegljalee. Za ljubitelje plesa je na raizpolajgo obširna plesna dvorana in .preskrbljena je izvrstna godba. Čisti prebitek te prireditve je namenjen v korist (pevskega in V soboto so sprejeli profesorja Masaryka v New York ii. Znameniti učenjak in prvoboritelj za neodvisnost Oeho-Slovakov in Slovanov, podložnili Avstriji, je dospel v Ameriko preko Kitajske ter se je izkreal pred nedavnim časom v Vancouveru, B. C. Na zmagoslavnem pohodu po Združenih držfivaH od Za pada proti Vzhodu, so mu vprizarjali Slovani, ne gle-de na narodnost ali politično mišljenje navdušene ovaei-je, katerih more biti deležen le človek, ki je v resnici zastavil svoje življenje za to, za kar se bori, namreč za svobodo svojega naroda. V soboto je dospel profesor Masarvk v New York, in sprejem slovanskih izseljencev, stanujočili v New Yor-kn, je presegal vse meje pričakovanja. Vsak, ki je bil navzoč pri slavnostnem sprevodu in pozneje v Carnegie Hall, je vzel seboj utis, da se je izvršila ena najpomembnejših demonstracij slovanskega živ-lja v Ameriki. Mi, ki smo videli sprevod, Kateri se je pomikal skozi reški oddelek mesta New Yorka in po peti Avenue navzdol do Carnegie Hali, smo bili v isti meri prpričani, da moči slovanskega rodu ni mogoče zdrobiti kljub vsem prizadevanjem avtokracije ter sil, ki vodijo nemško in avstrijsko avtokracijo. Sprevod nam je nudil pestro silo slovanskega življenja v starem kraju. Videti je bilo narodne noše iz vseh mogočih kotov stare domovine, 111 nehote so se nam obudili spomini 11a stare čase, ko smo še živeli sredi naroda, kateri je šel sedaj skozi največjo preiskušnjo, ki more biti dodeljana narodu — skozi svetovno vojno, 111 je stavljen sedaj pred dve eventualnosti: življenje ali smrt. V očeh vseh, ki so korakali v sprevodu, je bilo Čita-1i navdušenje. Ne navdušenje radi posameznega človeka, radi pred-stavitelja slovanske svobode, ki je prišel v New York, — temveč radi ideje svobode same. Vpraševali smo se, kaj pomeni to? Zakaj tako vrvenje in tako pehanje t Ali je prišel Odrešen i k? Odgovorili pa smo si: — Ni prišel Odrešenik, temveč oni, ki nas najbolj za more potrditi v veri, ter nam dati pogum, da vstraja-1110 še nadalje v veliki borbi za pravice naših slovanskih narodov, ki so toliko stoletij ječali v suženjstvu, in kate rim se svita sedaj zora svobode in neodvisnosti. V tem smislu je bil sprejem profesorja Masaryka, kot zastopnika slovanskih teženj po neodvisnosti epo-halnega pomena ne le za Ceho-Slovake, temveč tudi za vse Slovane. Človek, kot je 011. za more storiti tudi za nas druge Slovene, prav posebno pa Jugoslovane, več kot vsi drugi. Ko smo gledali sprevod, se nam je nehote vrinila še druga misel. Videli smo Celio-Slovake. ki so korakali združeni in vsi edini glede stvari, dasiravno jih morda v njih navad nem življenju ločujejo naziranja glede vere, politike in splošnega prepričanja. Kakorhitro je zaoril klic: — Vsi Čehi in Slovaki na plan! — so prišli možki, ženske, otroei in starci na plan z eno mislijo v srcu, da namreč dokažejo svetu, da vlada med njimi edinstvo v 011cm trenutku, ko se izgovori sveto ime domovine ter zaori bojni klic. Mislili smo si pri tem, kaka razoranost vlada med nami. ki se ne moremo združiti glede najbolj pomembnih vprašanj ter opustiti vsa strankarska in osebna razpor-na vprašanja, kadar gre za veliko stvar, za svobodo jugoslovanskega naroda. Zdi se nam, da so prevevala vsakega Jugoslovana, ki &edalleha. J"k ! Jie ve> kJc ^ a ^ Jc llaJ; stavek lani! — Nasmehlja se vsa-' "11a naiu Ka" "i aiau«-11: 1,1 ke kvatre enkrat, a še tedaj ko- tiea. maj vidno, kakor ae bi vedela, ali1, SmeJc kako1' ^dla se naj ali ne. Meddeklicami sedi v prvi klopi Katica, stara komaj >pet let, z gki^ icor. "Jaz pa ze ne Nenadoma se je naveličala šole. vico in obrazkom angeJci !Je na travnik trgat rož. Poslali so jo v šolo, ker jim je! Izvedel sem. doma povsod na poti ter v nad-| "Kje si bila v torek, Katica i j lego iu ker stanuje takoj dolii pod Povej!" ter se tudi delo lahko dobi, kjer ko odpira oči iu jih upira narav- ga človek hoče. Samo to je križ, ker je dosti Mehikancev, ki gredo tudi za en dolar delat> samo tla delajo. Zato je za nas slabo v taki OV, litllll, UO DV jllV, I^THH. ~ O----- ---------I , ...... . . , je bil priča te demonstracije češkoslovaške narodne sile, ^No^^lfs^^ ista čustva kot so prevevala iias. Kot že večkrat povdarjano, se imamo od Oeliov še veliko učiti, in blagor nam, če bomo plodonosno sprejeli ljjih nauk. * ' •m b- vsej Ameriki enako. Se dobro, da ži\Timo tukaj v Coloradi, kjer si človek nima privoščiti kaj drugega, kakor to vodo, če je žejen. Pa saj imajo tudi tukaj po Coloradi lepe studence, kakor v starem kraju, samo to je križ, ker človek IHI __ne more vsak čas do njih. BOJAKI, VAROCAJTE SE NA "GLAS KASODA'^ KAJ-1 Dne 12. m»sja smo kneU v Puebli (VEČJI SWMBTBWXI PNEVK1K. V 9T>71 TU*/ VAH. [sv. birmo in je bilo dosti nmšb liost v me, upajoč pa: "Tako vsaj ne zfifeipim spet... " A vidrin: polne spanca so mu oči. vsa glava, in vse misli, spa, dasi gleda široko kakor zajec... Komaj stopim korak v stran, mu že omahne težka glavica na prsi. Siromlak je. a miren, priden, in ga imam rad. Mati ima celo kopico otrok, mož in oče jih je Kapustil in hodi. vedi Bog, kje po svetu. Izmed najmanjših je v šoli in izmed najzanimivejših. Obleko je pae podedovati, ker prevelika mu je navfcdno vsa. Včasih ga vidim skozi okno ali še večkrat is vota* k»ks pribeži cerkvijo. "Naj dela črte na tablo, za drugo še pač -ni", pravi gos|Mwl učitelj in jo pusti sedeti v šoli. A pri meni se mora učiti. Prekrižati sc zna. očenaš moliti tudi za silo: zato sva pričela z Bo-gom. "Koliko je Bogov, Katica .'" "Jaz ne vem. koliko jih je." Razložim ji. Prihodnjo uro res zna in drži takoj ob aavetku ure roko kvišku. "' A kje je Uog. Katica?" ".Jaz ne vem, kje je." Razlagam ji. Prihodnjo uro ve. Začneva z molitvijo v ča>it augel- iinel svinčnika, da bi ?»i bil zaznamoval vprašanja, ki l»i se jih naj naučil; sedmi joka. ker je izgubil vinarje, da bi kupit kvasa, k«-r bodo pekli; osmemu manjkajo kakor Rafaelovi Namesto, da bi bila prišla v šolo, j vsaj gumbi na srajci ali suknji, če je vse drugo v redu. V Vedna skrb ž njimi, vedna iKv , volja, vedno delo! A navzlic temu: Ko gledam vse te mlade, sveže obraze, te nedolžne. prijazne, včasih tudi malo hudomušne oči pred seboj, mi j«', da !>i dvignil roke k blagoslovu in k molitvi nad njimi, naj ohrani d<»-hro4ni P»'>ur vse te drage mi duše, tudi ko stopijo v šumno, nevarnosti polno življenje, vedno tako dobre, čiste in svete, vedno s sedanjim brezskrbnim nasmehom COAL CONSUMERS MUST imif viNiER. suray WOV Conj tuners must buy their "Wader 5uppty d Cool dmšg the Spring aid Sumner ir stance inhoducHcr « to be maintained at a asUfe _—V -J io avoid a« Coal shortage tkisNWnfer S ex. j*- run n n.innt požira sline. "Jaz pa zc ne!'' Že joka. "Oe se Še kdaj /.lažeš te /japrem eno uro po šoli." Sc hujši jok. "Pokonci glavo!" Res jo dvigne pokou<*i. kakor vojaki pred poveljnikom, a solze'na ustih, vedno s sc«lanjo mlaji teko curkoma po licih. | dostuo srečo v srcih., I 'gaja 1 o pa ji je v šoli manj in j------ manj. In "odpotovala" j«'. mi treba hoditi." Vetli Bog. kti#» ji je to povedal. BmmaianaBiaaaBmnnanBnnBBBa Mnogo ljudi je bolnih. pravilno zdravljeni. Dr. S. R. MANSHIP pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. STRANKE MORAJO KUPITI ZDAJ SVOJO ZALOGO PREMOGA! Stranke morajo svojo zimsko zalogo premoga kupiti spomladi in poleti ako hočemo, da ostane pro. dukeija na svojem višku in da bo dežela v stanu ogniti se velikemu pomanjkanju premoga .prihodnje zimo. H. A. Garfield, Administrator Združenih držav za kurjavo. Hi «jr»iiw Hftt-m »w kraaiČM, «er- m i* lil tmim, ki ac hu i> ta at«U* •tirari. MI NE ZDRAVIMO, AKO SPOZNAMO, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA Govon,™pR0F( 0R manshipHHM naslednik prof. dr. SLOAN-A m SIXTH AVENUE, SPECIALIST PITTSBURGH, PA. URE: dMvoo od ». do S. btoSot; ▼ nodaljo oA 9 U do 1. popok Nu v«d )« •?>«-Ij«» za xir»,lj«»j« Mšfcih ia icaakik tilaai ia >>ln »wk priprav piaif« k tiftki 20-Iataa iki- imjm, uinTOM s elektrik* ia m*h»-liciui pripravaai, ki m duel prinui •d r^Ukik idnvri-k»v ia U j* uaa p*-aaksaat pri xJrrrfj«-■ja T»«h McsaL Nasproti Kaufman Baers trgovine ....... • !?• Sola amer. fantov v Franciji -ooo- AMERIŠKI VOJAKI VIDUO V FRANCIJI VELIKO ŠOLO STARE ZGODOVINE. — GRADOVI, KATEDRALE IN STARA POSLOPJA TVORIJO NEPRE STAN VIR UŽIVANJA. — VELIKO MLADIH AME RIKANCEV GOVORI SEDAJ FRANCOSKI DOSTI DOBRO, DA MOREJO IZHAJATI S PREBIVALCI FRANCIJE. — VOJAKI OBEH ARMAD SO DOBRI PRIJATELJI. -000- True truuslutinu filed wltli the postiuuster at New York. X. V. un May 27. . 1018, as required by the Act of October 6,1W7. — Voila, — je rekel nek star francoski general, ki je sedel meni nasproti v Brodeaux ekspresnem vlaku. — Tukaj vidite najlepši razgled v Franciji. — Pokazal je skozi odprta vrata voza na dva vojaka, ki sta stala v koridorju ter kadila svojo cigareto po zavžitem obedu. Eden izmed vojakov je nosil kot nebo svetlo uniformo, malo obnošeno in umazano vsled dolge uporabe, da-siravno je bil deček star komaj enoindvajset let. Uniforma drugega vojaka pa je bila iz blaga, ki je bilo napravljeno v — Združenih državah. Oba sta stala pri oknu, s prekriža nima rokama, se ozirala po ljubki dolini reke Loire ter učila drug drugega svojega odnosnega jezika. — Sammee, — je rekel francoski vojak. — Kako pravite: Doimez moi une> allumette* — Dajte mu užiga-lico i — Hcei: (Jimme a match. — Pa čuj, Oaston, ne reci mi Sanmi ie. Forget it! — Kaj se pravi to: Forget it i — je vstrajal poilu. ki j«- vzel užigalico od tovariša. Tako j«' šel pouk naprej, in jaz sem priznal staremu generalu, da je pogled na francoskega in ameriškega mladeniča, ki sta taka prijatelja ter se učita medsebojno oba jezika, v resnici pri jat en. • * * Eden glavnih argumentov, katerega navajajo pacifisti, ki pravijo, da je vojna nepomešano zlo. je ta. da spravlja vojna vzgojo nazaj. Vem, da je bilo veliko ameriških mater tega mnenja in da so obžalovale potrebo prekinje-nja dijaškega življenja svojih sinov. Tem pa hočem zagotoviti, da se njih sinovi v Franciji več uče kot v katerikoli šoli in več kot bi jih mogla naučiti katerakoli šola. Uče se francoski, to je prva stvar vsaj najbolj podjetni delajo to. To pa ni bedasta, akade mična stvar, katero se uče v kolegijih in na višjih šolah kjer je «-ilj citati Moliere-ja in klasike, temveč to je živi jezik. Presenetljiv vzgled za razliko med obema metoda ma se mi je mudil tekom zadnjega potovanja v vojno o-'/rinlje. — V skupini je bil neki naš častnik tajne službe in neka francoska pisateljica izvanredno obsežne izobrazbe. Ameriški častnik je govoril zelo malo francoski in pisateljica je govorila le par drobtinic angleščine, — vsled česar sta oba stalno rabila tolmače. Nekega dne. v teku pogovora, pa je prišlo na dan, d? j jc bil ameriški častnik pred svojim vstopom v armado — profesor francosščine na neki višji šoli in da je pisatelji ca preje skozi pet let vlekla dobro plačo kot učiteljica — angleščine.. . Ameriški vojak se lahko v teku par mesecev privadi toliko francoščini, če hoče. da bo ostalo to zanj praktične vrednosti skozi celo življenje. Večina vojakov ceni ti dejstvo in prosti razredi Y. M. C. A. središčih so kaj do-»M'o obiskani. Uče se v razredih, a se uče še več v občevanju s francoskimi vojaki in civilisti. ♦ * • Moj sin vojak ni znal niti ene besede, ko je stopil v armado, a ko sem ga videl v Franciji, je že precej gladke rabil francoski jezik. Čestital sem mu glede nove prido bit ve in on je rekel: — Strašno lepa deklica je v neki kavarni, v katere zahajajo naši dečki in ona ne zna prav nič angleški. Ni pa le francoski jezik, katerega se uče naši vojaki temveč tudi — francoska zgodovina. Del srednje Fran ci je, katerega je zasedla naša armada, je zgodovinska zakladnica Francije. Noben del Francije ni bolj francoski Polno je gradov, gradičev, muzej, kvišku štrlečili stolpov, temnih ječ in mučilnic, starih cerkva in razapadajo-čih mestnih zidov. Celo farme, nekatere njih po stoletja stare, kažejo ostanke obrambnih zidov. Za naše dečke, ki prihajajo s svežih prerij Iowe in Dakote ali iz deviških gozdov Oregona in Washingtona. je ta preteklost, ki jih obdaja, nad vse romantična in čudovita stvar^ar so jih kedaj videli v življenju. Komaj morejo vrjeti. da je resnična. Celo za one vojake, ki prihajajo iz starejših sekcij Združenih držav, je prizor nad vse presenetljiv. V vrtovih Luksemburske palače v Parizu, katero je zgradi1 Henrik iz Navare za svojo drugo ženo. Marijo de Medici, stoji lep vodnjak iz mramorja. porašen z mahom in trhel vsled starosti. Letnica, vrezana v mranior, kaže leto — 1620. — Na ta vodnjak je pokazal neki vojak iz Massachusetts. — Poglejte. — je vskliknil, — v istem letu. ko je naša najstarejša aristokracija, Pilgrimski očetje, sekala drevesa za svoje prve lesene kolibe in obrambne plote, je ta francoski narod izdeloval že tako krasne stvari kot je ta vodnjak! , . ____ , • • * Pred dolgimi časi so gradili lepe stvari. Doli v najbolj južnem delu našega ozemlja v Franciji sijajni grad. kamor je pribežal Edward, Črni princ, ko ga je zasledoval francoski kralj, s katerim se je boril za francosko krono v trinajstem stoletju ali nekako tako. Z dvema mladima mornariškima častnikoma sem preiska! fzvaliiie nekega krasnega gorskega spomladnega dne r smo bili vsi dejanski presenečeni vspričo uspehov o-h graditeljev v starih dneh. AMERIŠKI VOJAKI V PARIŠKI KAZINI. Grad ni bil le močan, temveč tudi eleganten in fin v vsi svoji masivnosti. — To vas lahko napravi ponosnim na vaše norman-ske prednike, — je rekel neki ameriški častnik iz Virgi-n i je. — Ne morete iti v nedeljo ali med tednom v kako staro KotišUo cerkev ali katedralo, ne da bi srečali ameriške vojake, s klobuki v rokah in molče strmeč na dvanajst stoletij stare madone in svetnike ali na grobišča srednjeveških škofov. Ni pa le lepota in čudo gotiške arhitekture, ki vleče naše dečke k starim cerkvam. Prevzel jih je čut — časa in starodavnosti. Nekaj popolnoma novega in čudovitega je zanje spoznanje, da je šel svet svojo pot, da je narod živel in ljubil ter mislil nase kot moderni, še pred no je Kolumb razkril Ameriko. V nekem francoskem mestu, kjer sem se sprijaznil s številnimi ameriškimi vojaki, je skupina vseučiliških profesorjev zaposlena s tem. da spremlja naše vojake po mestu teh pojasnil je zgodovinske spomenike. To je zelo staro mesto, ki datira še iz časov Riml janov. Sredi modernih hiš in prodajalcu se še vedno dviha-jo razvaline velikanskega amfiteatra. katerega so zgradili oni. Zidava je tako solidna, da bi bilo treba celo tono dinamita, da se jo uniči. * • • A" časih francoske revolucije je odstal ta amfiteater popolnoma nedotaknjen, vendar pa ga je uporaba kot trdnjavo ter kot tarčo za kauone izpremenila tako da je dans le še slikovita razvalina. Naši vojaki preiskujejo ta stari amfiteater tr spoznavajo velikost Kima bolj ostro kot ]>a so jo takrat, ko so se učili doma latinski. — Prav gotovo ne smete zgrešiti mumij. — mi je rekel nek vojak v istem mestu. Tako sem odšel nekega dne ^ dvema fantoma pogledat mumije. Izven mestnih zidov se nahaja stara cerkev, zgrajena pred stoletji in sicer v času, ko se je ravnokar pričelo iiiesto širiti preko prvotnih zidov. Opravičba za zidove še 'ii izginila in neprestane vojne in roparski pohodi fev-j Jaliiega plemstva so razbili tudi ono cerkev. Večkrat tekom let je bila cerkev požigana do tal, vendar pa so jo vedno zopet zgradili po prvotnih načrtih. Zadnjič je bila nanovo zgrajna prek nekako sto 50 leti in takrat so pri razkopavanju razkrili one slavne mumije. Izkopali so jih iz enega najstarejših kotov grobišča ter so morali dotični ljudje živeti v 14. ali 15. stoletju. Apnenec, ki se je brez dvoma nahajal v zemlji, jih je obvaroval razpada ter izgledajo sedaj kot zelo neprijetne in strašne spake nekdanje zunanjosti. Da jih vidi človek, je treba iti po stopnicah v kot tinta črno kripto. Neka stara ženica, ki je sama napol mumija, je kazala pot z neke vrste temno svetilko v roki. Več kot enkrat mi je povadala povest o teh mumijah in to je bil njen posel tekom številnih let, vsled česar se morda pri pripovedovanju niti niti predramila iz svojega dremanja. Znala je povedati povest celo v žargonu, ki je imel iz daleka sličnost z angleščino. Nekako dvajset mumij je obešenih nalik starini oblekam ob zidovih kripte. Nekatere so le kosti, pokrite s per-gamentom, druge so pa ohranile na sebi cunje oblek in ce-'o prstane. Stara ženica je obrnila svetilko na mumijo. — To je bil duhovnik, — je rekla. — kar je lahko videti po njegovi sutani. — Tu je bila ženska, ki je umrla uri porodu, kajti malo dete je bilo pokopano žnjo. — Tam je bila cela družina, oče, mati in tiri otroci, ki so umrli na zastrupi j en ju. Mogoče vsled zastrupljen ja s strupenimi gobami. — Oni mož je bil obešen. To lahko vidite na vra-lu. — Naslednji pa je bil najhujši kataleptik, ker je bil živ pokopan... -ooo- z—; Costa Rica napove vojno. S francoskega bojišča -ooo- True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on May iI7, 1918, as required by the Act of October 0. " 117. Moj novi vojaški znanec je 1*11 kaj robat mladenič. Ničesar ni ve-'.lel o Finesali dploinaeije. — Ali ne veste. — je rekel materi, »la je Jean mrtev? U*/Ha se jo vanj ter postala zelo. zelo bleda. — Vi mislite Char Vs;i: — pe rekla. — Charles je mrtev ? — Jj»z ne vem ničesar o Cliar-lesu. — je odvrnil vojak. — On jc šel k artileriji. Jean pa je bil libit od iste krojrlje. ki mi jc odtrgala te tri prste. — je rekel tei ponosno dvignil roko. Otroci so pričeli tedaj jokati Ženska je bila zelo bleda, a popol-iioma mirna. -laz sem skušaj priti iio vrat ni proč. kajti nisem želel »iiiii vanjo v njeni bolesti ter sem ialiko sel kani drugam po jajca. Ona pa me ni pustila proč. Dala mi j<* zahtevana jajca. Plačal sem ji in ona mi j«* vrnila drobiž. Za-mrmral sem par besed sinipalije. >va pri durih in ona se je ozirala v daljavo, preko valovite pokrajine, lastnice sc se ji malah-nii tresle. — Ostal mi je h rekla. — Vaš mož'! lvje vprašal. — Tam. kjer mora biti. — v za-kopih pred Verdunoin. — so je glasil odgovor. V tem odgovoru najde človek duha francoskih žena. Nobena stvar ni zlomila tega duha in nobena $fa ne bo v bodočnosti. Naslednjega due je bila trltoga mati izopet na delu kot ponavadi ter vršila delo svojega Jeana in Charlesa, umrla oba nr. polju ij slave. \ Izza teirai dogodka je šla vojna True transall'-n filed with the oo» master at New York. N. Y. on May J7. 1918, a* required oy tl,a ^.c; of Octof»«^ «. 1917. ljudi ali ljudi »ste vrste, in sicor v žakopih ali na bojnem polju. Prav nič več se ne ciidim njih junaštvu. kajti v njih žilah se pretaka ista kri. — Kot oče. tak sin. — in taka je stvar. Tudi v Parizu sem bil. odkar je izbruhnila, vojna. Bil sem v kleteh tekom tad-njili zračnih napadov Nemcev. Celo veselega mesta" se je .polastila neka gotova resnost. Prebivalstvo je vznemirjeno in v strahu, vendar pa ne preplašeno. Pii-rižan se je izkazal precej dobro, če se yrume -vpoštev njegov sloves kot lahkomišljenca. Parit- je svet zase. a Pariz ni Francija. Celo knjigo bi se lahke spisalo o Parizu, kajti toliko strani življenja je najti tam, a ne da bi se delalo Parizu krivico. je vendar trdni kmečki sloj Francije, od katerega je odvisna glavna armada. Teb kmetov ni mogoče tako hitro spraviti v gibanje kot Parižmte-Oni so v splošnem tako razburljivi kot so Pariiani. Ne izročajo se paniki in poročila ur delajo nanje takega utiša. Oni vedo, da l>o vojna dolgo trajala ter so se 'vsled tega pripravili na to. Ruski polom ni omajal njih vere, tJasirav-no so zelo razočarani. Šele včeraj sem slišal t barakah. kjer sem čakal nadaljnih povelj, pogovor med nekim vojakom | iz Pariza ter nekim drugim vojakom. Pari/an se je pritozwal nt/d . - - . . . - . /'izdajstvom*'. Rusov. Drugi vo- naprei m iste grozote ter ista po- . , .. , , 1 / - - . * 'lak pa jih je branil na naslednji manjkanja se je prenašalo /. istim J duhom. J\i ga je pokazala ta ubo- ga kmečka ženska, daleč v ozadju za vojskujočimi se armadami. Velik privilegij je in velik nauk živeti pri prosto življenje teh ljudi, videti in razumevati njih neumorno marljivost, opazovati ter občudovati njih (potrpežljivost in junaštvo v bedi in žalosti. — Kljub skoro nepremagljivim tež-kočam se je starini in zelo mladim posrečilo nadomestiti svoje junaške riuoVc in očete. * * * Od onega časa naprej sem bil večkrat na fronti ter videl iste lastnosti, razodete od otrok teh navili: —- Mi ne smemo pozabiti, da so se junaški borili skozi dve leti in da jih je izdala njih vlada. Borili so se l inelljaini. na katere so imeli pritrjene bajonete. Le en mož izmed štirih jc imel v roki ipiiško. Spomnite se le ofenzive P.msilova. Mi bi ne mogli storili nieesar boljšega s takimi pripomočki. Še vedno se jih je izdalo. • Kaj morete pričakovatiJaz. zn | svojo o*ebo, 1 e bom nikdar !bi! te — uboge Rusije! j (lovoru i k jc bi! priprost kmet ' i/ Normandije, a kar je povedni. (Nadaljevanja na 5. strani.) se i n oz. J1' pa jc . — se ni Ali ste bolni? Ako imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo va&e zdravje. Oddaljenost aU pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Plttsburghu najboljši Specialist za moSkft ln sem nastanjen že mnogo let Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skosl steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri M nahajajo vse vrste domaČih ln lmortlranih zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storitL Imam Erlicbov sloviti 606 za krvne boleanl ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-soCe slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne in Jetrne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične bolezni. Zmerne cene. » Prof. Dr. H. G. BAER, Bil SMTTHFIELD ST„ PITTSBURGH, PA. nasproti poŠte. VAŽNO.—Odreži to ln prinest s seboj. on May True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. 1018, as required by the Act of October U. lb 17. San Juan del Sur, Nicaragua [nama, Nicaragua in Guatemala so 24. maja. — Kakor pravijo poro-. šle v vojno: Honduras je prekini-čila. ki so prišla tu-sein, je vlad* ]a diplomatičiie zveze z Nemčijo Co?>ta Rice napovedala centralnim medtem ko je .Sifli Salvador ostal državam vojno. Po tej napovedi vpjne znaša število narodov, ^ti so stopili proti centralnim državam, 21. Vse drža- nevtralen in izjavil, da je ta nevtralnost prijazna Združenim, državam. Vlade Costa Rice, kateri na ve Srednje Amerike so zdaj do4o-»čelu je predsednik Tinoco, niso čile svoje stališče glede vojne. Pa- Združene države nikdar priznale WS.S. "WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE united states government Rojaki! Kupujte vojuo-varčevalne znamke! Nikjer ua svetu ue morete boljše, bolj varuo iti bolj obrestoiiosiio naložiti svojega deuarja kot v tem vladuem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, tehko vojuo-vareevaino zuamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UREDNIŠTVO "GLAS NAHODA". k .".v j'' - nov i n Pierre de Lanux -—■——-—-—o—-- True t ran si a t iuti filed with the postmaster at New York. X. Y. oil May 27,1018, as re-juirfHl by tlie Act of October C, 1917. (ugloducui listu "Collier 's svoje roke kontrolo nad Rosno in Weekly" je izšel članek glede Ju-jHercegovino. v katorih deželah goslavije, ki bo gotovo zanimal stanujejo Srbo-Hrvati. Leta 1908 vsakega, ki se i/anima za t{»okret' je Avstrija formalno anektirala jugoslovanskega naroda. V na-jl^mo in Hercegovino iu ta korak slednjem ga prinašamo v polnem je silno razdražil narodno -čustvo-prevodi'. — Op. uredu.) jvairje jugoslovanskega plemena. 1--, Po vojni leta 1912 je Avstrija Vsakdo ve, da Poljska obstajaj laliko jasno uvidela, da se volja Kljub temu pa ne morete najti njenih jugoslovanskih podanikov prave Poljske na zemljevidu. | vedno bolj nagiba proti zdmiže-Nad dvajset miljonov ljudi je.:»ju s svojimi slavnimi brati iz ki govore poljski jezik (kadar se'l»o*te Srbije. Avstrija je skušaJa jim dovoli to i in ki so doprinesli!bolj trdo kot kdaj uničiti Srbijo k civilizaciji veliko število korist-1ter Je provocirala drugo balkan-nih stvari. Pred ki at kini sem sre- *ko vojno leta- 1!»PJ, ko je našvu-čal v New Vorku oddelek poljskih vala Bolgai-sko, da napade svojc-prostovoljcev. ki je odhajal na prejšnjega zaveznika. S ubija trontp, da ne buri za našo stvar,I P« prizadela Bolgarom ob reki ki je tudi njih stvar, — namreč!1 kregal niči strašen poraz, ki je bil za uarodno svobodo. Politično palPrav uničljiv. kot je bil po- je bila Poljska razdeljena 'pred ,a/ pri Kumanovem nad Turki le- rov. kar sem jih kdaj videl v tej deželi. V istem času pa so postajali konflikti v Avstriji vedno bolj in bolj akutni. Srbi, Hrvati iu Slo- (Nadaljcvanje.) Žena pre vid da so vsi ugovor' bob, uietau ob steuo, in umolkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno razi t i. V nedeljo popoldne pridejo trije možje v plaščih, znamenje, d? so snubači, in sedejo pri Smrekar-jevih okrog mize. Bil je Pogrezni- veuei v notranjosti monarhije so 'kov Peter u^g0y oC.e in strie. Do I se pričeli združevati v skupni ipo- |Win jbu prinese vina, kruha in ;,s Slovani. Vlada je vg>nzonla protiI jimi Jiekaj- liaVaduih reči o le njim strašno kampanjo deporta-1 vrememi itd V;,U'Č, da s< obsodb in obešanj. litiki, pod skupnim imenom JiWo-jsuhega mega Jm mizo tep „ovori z lot) leti med Nemčijo. Avstrijo iu Kusijo, tako da ni imela nikakega postavnega obstoja ". Domnevam, da ve vsakdo za to. to preje Prestiž Srbije se je seveda od onega časa naprej neizmerno povečal in Ju ji oslova ni v Avstriji so da Češka obstaja, dii se hoče, postali še bolj ponosni, da pripa-oprostiti avstro-ogi ske vlade in'dajo istemu plemenu, katero so de. nje narod, češko-siovaški, šte-j,- enajst miljonov. ki so vsi — ena duša. Je pa še nadaljnje močno narodno telo. ki šteje nad trinajst miljonov tluš, ki pa je bilo razde-Ij .'no in zasledovano soglasno z najbolj zločesto politiko zatiranja. kar jih je svet kdaj poznal. Avstrija, Ogrska i s t Tuičija je ;mela t .t narod zasužnjen skozi 5 stoletij. Kljub vsemu temu pa je vstal ta narod danes prostodušno ter javno iza edinstvo in prostast. Kljub temu pa je treba posebnega zemljevida, da njega ozemlja. Nemci in Madžari vedno omalovaževali ter držali v slabili eko-inomskih (gospodarskih) odnoša-'jih. — Tako ni bilo n. pr. niti ene žele znice, ki bi vezala posest rimski deželi Srbijo in Bosno in to kljub dolgi skupni meji. kajti obstajal je strah .pred fraternizaeijo (pobratenjem), ki bi ogrožala avstrijsko eesai-stvo. Vse železnice so bile speljane preko Ogrske. V letih 191J in 1914 je postalo narodno gibauje v jugoslovanskih provincah Avstro-Ogrske vedno bolj in bolj intenzivno ter pokaže položaj| majhujša stvar je bila ta, da vla-kajti dosedaj se da rji na Dunaju niso mogli dol- ga se ne narod. Ta narod so priznava ofieijilno kot1 žiti južni Jugoslovani. Vključujejo Srbe, Hrvate in ^lovenee ter je njih de-/.« !a nekako tako velika kot Anglija. Škotska in Wales. Moje spoznavanje Jugoslovanov se je pričelo leta 1912. v času prve balkanske vojne, ko je Srbija s svojimi zavezniki oprostMa krščanske podanike Turčije v Kvmpi. Tedaj je le malo ljudi vedelo tega narocia nasilstva, niti | vstaje. .Množile |>a so se šole, easo-Slovani alilpisi i:i druš-tva in leta P»14 je bila ia mlajša generacija pridniblje-:»a za idejo narodnega združenja s Srbijo. Avstrijska vlada je postala tedaj obupana. Vzela je kot pretvezo umor nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu v Bosni 2S. junija 1914. — umor. katerega je izvršil izoliran fanatik in ki meče vslejl raznih okoliščin eiwhio luč se pokaže v hišo, stopi eij. obsodb ni obešanj. Na srečo j j.-ranica m. pa so Jugoslovane v inozemstvu'ven zastopali njih imjboij odlični dr-| Mati je biJa v kllhiujit a dekIi. žavniki, katerim se je posrečilo I je ^ na praffU Na kamelK>J1 pobegniti, dasnfcv.no z izgubo ce- pokoI1gllik uasloll jeiia je zrla na lega svojega premoženja m ki sojvidez brez vseh .misli preko po-ustanovili v Londonu Jugoslovan- jja ski Odbor. "Gostje so v hiši, dekle'.'" reče Dne 20. julija 1917 se je zavrsilL-e ..Xi sp(Hlol>11(), da tukaj sto. i-godovinski dogodek. Srbska via- ^ 1>ridi uwtpi: AH se mor da v imenu petih miljonov ljudi da inalo obleči? Pojdi in Jugoslovanski Odbor v imenu sedmih miljonov Jugoslovanov v A\istro-Ogrski ter v imenu miljo-na izseljencev v različnih delih ri v svojo kamro ln naglo naredi! Ali boš"? Oče j«? govoril prijazno in ne kako mehko; hči se ni mogla u-sveta sta izdala skupno deklara- stavljau, pokimala je in šla gori cijo. ki jc znana kot Kriška de klaracija. PROST NAROD. Kriška deklaracija je za ta 110- po stopnicah. Pr.šedši v sobo, počasi oil pre predel svetlo olikane omare. Oblek je bilo tu na izbiranje, dragih in vi narod, Jugoslavijo, to. kar jJP^tejšlh, za velike in male praznike. Časih jih je bila vesela, a kaj o Srbih. Zmago, katero so iz- na avstrijske oblasti Mame. Ne-vojevali nad Turki pri Kiimano-|liadni ultiniatuni na Srbijo, napo-veni. pa ji predstavljala pričetek ved vojne kljub dejstvu da se je nove dobe. To je bila zmaga maj-JSrbija udala v zahtevo tega ailti-Imega demokratičnega naroda mata. pričetek splošne svetovne nad starini cesarstvom. zmagaj vojne kot posledica tega inapada. francoskega vojaškega vežbauja v»e to so dejstva, katerih tukaj ni nad nemškimi metodami ter nemškim orožjem. l&azvcn dejstva, da je bila ta zmaga velikanska nesreča za Turčijo, je .bila tudi strašen udarec za drugo cesarstvo. — Avstro-Ogrsko, — kjer je na mi-Ijone podanikov srbskega plemena živelo v suženjstvu. Srbska zmaga pri Kuniauoveui je ustvarila upanje, katerega ni bilo več niogoec zadušiti, — namreč upanje za osvobojenje celega srbohrvaškega plemena. \ sfcikemu je znano, da so bile žrtve Srbije velikanske, da je njeno junaštvo iu njena zvestoba do uase stvari vzvišena nad vsako h v a!o. Ali pa spoznava Amerika, da jc bila Srbija pred to vojno d*d« ju-ed d» uginti I'apadniuii državami. v kolikor pride vpuštev V Srbiji j treba omenjati. Koliko ljudi pa se opominja. da so bili prvi trije poskusi. katere je vprizorila Avstrija leta 1M14. da zavoju je in kaznuje m rlo Srbijo, velikansko iz-jalovljenje ? KRFSKA DEKLARACIJA. Prvi dve invaziji komaj o-irrožali srbsko ozemij« . Tretja invazija. katero je wail general Potiorek z veliko armado, je prodrla v Srbijo in Bel grad glavno mesto, je padlo v roke napadalca. Z-i trenutek je bilo iigubljeno bila deklaracija neodvisnosti za ameriške kolonije. V sijajno pri-prostih iu tišatili izrazih izraža neupogljivo volja trinajst niiljie nov Jugoslovanov, da žive kot iprost narod z enakimi pravicami za vse. v absolutni verski svobodi. z demokratično ustaivo, miro-ijuibuim delavnim programom ter prostim in odprtini Jadranskim morjem. Izza Krfske deklaracije se je narodna politika Jugoslovanov v Avstriji razšdrila in poglobila tako kelo. v soglasju z narodno politiko Cehov in Poljakov, da je avstrijska vlada popolnoma izgubila kontrolo nad Jmgoslovaiii. Da se zaduši to gibanje, bi bito treba obesiti polovico prebivalstva monarhije. Tukaj je njih program : (.1 » Neposreden, splošen in de-|mokratičen mir, popolno razoro-ženje mednarodno jamstvo in za-gotovilo ]»rostega razvoja vseh narodov, velikih ali majhnih. — (2) Priznanje in zagotovilo popolne in prosto mpo rabi jene pravice samodoločbe za narode. jKisebno z ozii-onn na njih želje po prosti državi ter obliki ustave. — (*3) 31 i nočemo za naš narod ničesar, kar privida drugemu narodu: mi hočemo le ozemlje, ki je solidno obljudeno od Srbov, Hrvatov in Slovencev. — (Dr. Korošec, vodja Jugoslovanov, proti avstrijski delegaciji v Brest-Lito vsku, 31. januarja 1918.) NJIH PRINCIP JE NAŠ PRINCIP. Veliko ljudi sc boji, da je bito srbsko pleme "uničeno" od Nemcev. lies jc. da se jc uveljavilo metodične odredbe v namenu, da se oslabi ali razpiši to pleme. Na tisoče in tisoče družin je bilo depor- danes je oko mrtvo o vsej tej lepoti: ne izbira, niti ne ve, kaj ho če. Pusti omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna položi križem roki na koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba žalostne Matere božje. Gori po stopnicah se zaslišijo trdi koraki — oče stopi v sobico. Franiea vstane. Približa se ji in jo prime za roko. "Saj veš, Franicka", — začne Smrekar. — "da te še nikdar nisem učil napak, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slučaj me še danes. Glej. midva z materjo te imava rada, rajši nego vse drugo na svetu, in storila sva ti. kar želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes storiš veselje?"' Tako Smrekar še nikdar ni govoril s svojo hčerjo. Kaj znači: rail imeti, ljubiti, to je menda mož pač imel v srcu, a na jeziku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno ganil. Prvič, kar je bila od-rastla, se je zdaj oklenila očetovega vratu, in položivši mu glavo na prsi. začela jokati. Oče Smre- ilio, radio, tla se baš ni vetleio, ali jo hoče na lahko odriniti od sebe ali pritisniti k sebi. "Nu, kaj bo? Oeiuu to* Jokati ni treba! Sile ti ni ui ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov Peter jc zdolaj, ženit se je prišel k tebi. kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada slušaš. O-briši solze pa pridi doli in vesela bodi 1 Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil'i" Deklica ne odgovori ničesar. "Ne bodi neumna ter ne jokaj ! Mati je tudi jokala, ko smo šli k poroki; pa jc vprašaj, če se ji je kdaj hudo godilo? Človek ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo stari in vemo, kaj je prav. Silim te baš ne. v mesnico te ne vlečeni; a tega menda ne stori«, da bi tvoj oče o-stal lia sramoti in oporekel besedo! — Dovolj čedno si opravljena. niti se ne treba preoblačiti! Le takoj pridi doli! Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesafa. Ustavljati se ne smeš.'* Oče se orbne in pusti duri za seboj na pol odprte. Kmalu za njim pride mati s tiho stopinjo. Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po naguba-banem licu pod očmi sled solz. "Kaj si res taka. da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš v iM'kel! Bodi z ljudmi, govori z njimi, ker oče tako hoče. reci že, kar hoče!" nagovarja mati. "Precej grem", odgovori hči. 4,Ta-le rdeča ruta ti dobro pri-stoji. Deni jo za vrat!" Dekle mater molče sluša in se opravi vse po njenem nasvetu. Potic gre z njo vred po stopnicah doli in v hišo. "Franiea, pojdi pit", pokliče ženin Pogreznikov Peter in ji moli kupo. Deklica prime kozarec in |R>uioči ustne ter odstavi svojemu namenjenemu ženinu. "Bolj ga potegni, boj —", reče Petrov stric, "saj nima kosti! Vino ti da bolj rdeče lice in veselo si srce. Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo katero modro ali pa dve." Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel pogovor z njim, vtika je se tudi v pomenke, ki sta jih starejša moža imela z očetom. Po dolgih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje na kratko razgovori! i, reče stric Franiei: "Ni potoka brez vode, ni poroke bez žeue; a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali prikima?" Zdaj je bilo čas odgovoriti. — - ilittle/lj Amciricansi DowyourM hiti J EatjiCorn meab musk-Oatmeal,- Corn/flakgs-Hotruny/ancifrice with milk*. xEa.t \no\wheatlcereals. Leave {nothing [on. your p/at€. united STATES . FOOD AD MIN I S T ^T I O N kar jo jc tako myodno prijel za Njene oči se srečajo z ostrim oče- tovim pogledom, beseda, ki bi. imela ženinu podreti vse namere, ji o-stane v grlu. "To sva sc ž<- midva zmenila. Pridni otroci vse potrde, kar očetje ifkreno", odgovori Smrekar za svojo hčer. Potem so jeli meniti, kdaj se bo ženitovanjsko pismo delalo, jii druge potrebne reči. Franiea je nekaj časa molče sedela, a potem naglo vstala iu odšla. Oče Smrekar je nejevoljen pogledal za njo, iu da bi jo pred gostimi in snubači opravičil zaradi čudnega obnašanja, reče: "Dekle je zdaj nekoliko dni slabega zdravja." XIX. Tri <.ini pozneje mati Smrcka-rica jokaje reče možu: "Moj Bog. ti si kakor vodu! Vse ob enem bi rail. Boš videl, da se to ne izteče dobro. Franiea zdaj že nič ne govori." "E, kaj, pa bo že spet govorila, že: nič se ne boj. saj je ženska in materina liči. Prav je, da zdaj manj govori. Kadar ji začno zobje izpadati, potic bo klepetala uo noči in podnevi, kakor vse vi bab-n ice." "Kako sc moreš šaliti s tem! Mene tako srce boli in vest mi o-čita, da bo ta zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil." "Kaj nisi tudi ti privolila?" "Ja/. nikoli ne. Samo zaradi tebe iu tvoje trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič več • jaz ne morem videti, kaj trpi." "Nič ne bo hudega, nič. Ja/ vem, da je tako vse prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bil bi nobene reči začel. Kar sem sc Še kdaj večjega polotil, vselej si mi i/ početka branila, potic, ko si videla, da se je dobro izšlo, potic si molčala. — Bog jc že vedel, zakaj ni babam hlač dal: srčnosti nimate nobene, vsako reč se bojite prijeti. Le molči! Jutri poj dem o pismo delat." Drugo jutro sta bila dva konja v najlejpši voz vprežena. in Smre- kar je v brat je bil prišel v pražoji obleki, da bi za moža in za pričo pomagal pri beležniku pogodbe postavljati v ženitovanjsko pismo. Ob tej poslednji uri sc je Franiea jela očetu ustavljati. Ni jc bilo izlepa pripraviti, da bi .se o-blekla in šla z očetom v pisarnieo. A zdaj se oče razsrdi in reče-. "Moraš! Ljudi ne bomo za nos ^o dili. Ne vprašani t« , če hočeš/di nočeš. -laz boni videl, če boš slušala ali ne. Pokažem kaj j«- pokorščina !" Mati Smrekarica sc je zbala te moževe jeze. hitro jc prijela hčer kakor v svojo zaslombo, pod pazduho in dejala : "Saj bo, saj pojde!" Po mnogih materinih prošnjah se je Franiea naposled oblekla ter sedla k očetu in stricu na voz. V pisarnici pri beležniku so možje ugibali, koliko in kako bi t ženin in nevesta imovina zaženila kako bi otroci i/, tega zakona na-sledovali in česar je še treba. Fru-ničiu stric je večkrat vprašal nevesto: "Ali ti je tako po volji'" A ona je bila nekako mrtva-poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do dobrega. "Naredite, kakor hočete!" to je bilo vse, kar je bilo izpraviti iz nje ves čas. Ko je bilo pisanje in pogajanje dokončano, jo je bilo treba zopet siliti, da je podpisala. Tako dolgo ni hotela prijeti za pero, dokler je ni oče skrivaj pomenljivo sunil in pogledal z ostrim očesom. 1'bogi Pogreznikov Peter, ki seje že pogumno podkrižal na ženitovanjsko pismo, je bil že po navadi malo neroden v vedenju bi v govoru: ali danes, ko >e mu je največja želja jela izpolnjevati, mu jc še nekaj posebnega težilo jezik in srce, ko jc videl svojo nevesto tako brez vsega veselja, pobito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, odvrž«ui (pose jezgodilo s Franeijo na črti ob | sebnciini režimu izstradal tja, gle-Marne. Stari kralj Peter je siopi! de česar imamo veliko dokiizov. na čelo svojih čet v obupni ofen : zr ter dan se jc končal z novim m zgodovinskim pora/om. kate-noglo \ zel i i »olja iu j lv?_rjj jt. ,1V|,;1 napisati na zastave Avstrije. Petdeset tisoč jetnikov in pogosto se je angleške ali francoske vojne jetnike kaznovalo zato. ker so skušali deliti svoje racije »z nesrečnimi srbskimi ujetni-j ki. Ne more se pa zatrdi celega J KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-itvuitd. KADAR želite dobiti delo za sebe ali Bvojega prijatelja ali znanca, KADAR želite objaviti društvena naznanila, topovi in za^tavauM se je pusti- naroda. Nova generacija namreč: lo .a bojnem polju in Potiorek se (vstaja z obnovljenim .upanjem. kultura iu civilizacija sc kmetu n poljedelskega orodja ter beračenje sploh ni obstajalo. Prisostvoval sem sej;um sktmšeine ali srbskega parlamenta, kjer jc bila po ; jt. moral umakniti iz Belgrada s Otroke, ki so pribežali v Francijo,! lo\jca poslancev « Uh čena v kmc"'-ji;,|o proizvedli tudi mv Av>tro-<»grške. Bolgarske ter Srbije. V sebi imajo narodno na-! o sti%v lit' ziuuist vciukov, pi- Nciu^ijt'. jm 1 iijiiu povelj-' (lurjciiust ^odbo; jc j^st suteljev iu umetnikov. M. Puptn. stv< m maršala Mackeiksena leta'vsem slovanskim plemenom. Obo-j predsednik Akademije znam rs t i v i;nr>. da se jc zlomilo odpor Sr-'žujejo spomin 11a ouie junake, ki državi New \ ork in Nikola fewla bije na bojim o polju. Majhna ar-'so se borili za neodvisnost, poseb-j sta Jugoslovana: isto je tudi Me- mada se je junaški ustavljala ter'no spomin lia četuike, ki so se bo-j «t ovič slavni mladi k »par iz Dal- morala nato umakniti skozi! rili v Maeedoniji in ki so se rekru-. maeije. Itroskc pustinje Albanije do obali, tirali iz sinov najboljših družin. ! Od tam se jc poslalo to majhno' < Jaz sem jih osebno veliko «]>ozual KADAR želite izvediti sa naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hižo, po kištvo, trgovino itd. KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejži in najbolj razširjeni slovenski li/st na sveia. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je toroj najboljše sredstvo sa oglaševanje. CENE SO BLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 | Enkratno iskanje dela stane.........— Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota i Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd.stane.......................$1.00 j ali kaj enakega stane..............$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_______$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane-----$C Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. OBUP AVSTRIJE. {armado na franeoskih bojnih lad- ter bi vam mogel povedati veliko Kaj pa •><► zgodovinska dejstva jah na otok Krt. kjer sc jo je re- čudnih stvari glede njih življenja. / obzirom na .fugoslovaiie * organiziralo. V spomladi 1. P»lfi polnega doživljajev.) V štirinajstem stoletju jo bil pa se je srbska armada zopet po-! Položaj Jugoslavije je isti kot( srbski narod premagan od Tur- javila na fronti pri Solunu, kjer''oni Poljske in Češke. Ti narodi me kov iu prebivalce se je razdelilo se bori še -sedaj ter dobiva ojače-jžele ničesar drugega kot uporabo) med sosedna cesarstva. |nja od prostovoljskih oddelkov, ameriških priueipijev, katere so( Po štirih stoletjih, leta 1?M>4. je sest o ječi h iz Jugoslovanov iz vseh ugotovili kolonisti, nato Lineolii| narodna vstaja, katero je vodil dolov »veta. Amerika je prispeva-'in i-edaj predsednik WiLson ter, kmet Kara Džordžc ali Orni Jurij, ta več tisoč teh prostovoljcev,, k a-1 vsled tega je komaj treba »prestari oče sedanjega kralja, opni- tero s-e je rekrutiralo povečini j govoriti kako besedo v njili |>ri-Mtila Srbijo od Turkov. I^eta 1878.'med Jugoslovani v Pennsylvaniji.'log. Ker vedo za to zahtevo, aH v berlinsUi pogi*ibi, jc postala ClevoVimlu in Ohicaign. Njih o«l- j«> morejo Amerikanei zavreti, ne. Srbija neodvimw kin»ljeMtvo. Av hod iz Johnstown*, Pa., je bil.da bi obenem zavrgli taidi izvor. t>tr«a«4 l>* a« j« pwreCilv dobiti vJed§n najbolj pretreslji^uh, pneo-Jin temelj obstoja A»erikeJ 1 NASLOVITE NA "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET- NEW YORK, N. Y: Rojaki, vpoitevajte naie geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- /aročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu nornAnilr« mUnwii irmt^fc «n ako ga ne opazi j o, naj vprašajo prodajalca, zakaj rajemo nase naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naje vsepovsod dovolj. . rodilih po pqM. Ot.AS NARODA. 27. M A,J A 1918 Po visokih Alpah in nizki Lombardiji Spisal Janko Mlakar. JjJSSfiSg Stauvjša. .Marietta po imenu, jc eaJi bobni in tronubc k orožju in bila pravkar prišla domov iz Dol- kmalu jc stala vsa vojska v bojni caua na Tirolskem, kjer sc je v vrsti. Tu se prikaže tudi Baratieri samostanu dve leti učila nemški, na iskreni a rabe u pred četami in Mlajša, njena sestra Maddalena, jim zakliče: je. p,i dokončala domačo šolo in ' Fantje, nobenega straha! Z je /.-Ijno zajemala i/ bogatega bodali naskočite sovražnika in ga Mariettincga nemškega znanja. J)G -svoji stari navadi razpršite na Njunemu očetu, gostilničarju Ha- v»e štiri vetrove! Za menoj, otro-ratieriju iz Ponta di lA'gno, »c je Hura! * namreč zdelo potrebno dati de-j ,u ..,iura7 su zakričali vojaki Klcta izuriti v neuričun. ker pri- Jn jo vdrIi /a SVojim (poveljnikom, h.gajo v njegovo gu»lUiio nemški ki ]v di|.ja, d{fc|efi 1Jirwd ll jimi v lmistl- no noč. Vso m k* so leteli, toda so- Maddaleua mi je tudi ipovedala, vražnika. ki se je bil — kakor so in to > ponosom povedala, da J^misldi _ spustil takoj v beg, ka-Vil tisti general Baratieri. ki je korhitio so se zabliskala laška bo-\ uagal A besi i icc pri Adui. njen ^h,^ uiso mogli dohiteti. Zagnali fciun stric. Tu sem v spomnil tudi s„ se v la|v j;,. llu jjj, vstavilo jaz one vojne med Lahi in Abe- „IOrje. Abesineev -sicer sinci. ki je v njej leta ISMti. general Buralicri s svojimi polki pre-dirjal v eni sapi šestdeset kilo-mctiov. Naši zgodovinarji tide, da >o bili takrat i.ahi poraženi. to«ia mala učeujaknija in vrla do-' morodkknja s Toualske ceste je vciKMi er zatrjevala, da jc zmagal njen stric. Hočem v kratkem detičuo vojno opisati, iu sicer na podlagi last-l ih poizvedovanj pot*redno na lieu mesta. Kuncem prejšnjega stoletja so Lahi naenkrat začutili hrepenenje po Abesiniji. Najlažje >o upali doseči svoj cilj s pomočjo laške omike. Zahtevali so torej od Abe-triucev, da naj sezidajo v Adui ia-ško vseučilišče za tamošnje Lahe. katerih je bilo okrog devetmde-detdeset. Lahom sicer ni bilo veliko za vseučilišče, šlo se jim jc marveč le za to, tla bi pri zidanju kaj zaeslužili. Abesinei so pa odgovorili, d.i je v Abesiniji itak /.e preveč vseučilišč. Nato m> dali Lahi Abesiuceui ultimatum: laško vseučilišče ali pa voj.no. in Abesinei so si izbrali vojno. Lahi so pa dobro vedeli, da so njrhovi sovražniki ii'.vrstnii turisti. Zato so >i izbrali za vojno tiste vojake, ki so znali najhitreje teči. Tem " letečim" polkom so pa dali za poveljnika Baratierija. Ta general je bil namreč znan. tla goji v svojih polkih posebno oni način bojevanja. ki se imenuje v avstrijskem vojaškem narečju Lauf-sehritt. Iziprva jc imel mož srečo, lvajti prišel je v par dneh do Adue. Auesi.ncev sicer ni mogel popolnoma ugonobiti, ker so mu ušli na desno i" levo v gore; a dosegel jc vsaj toliko, da je 'prišel do mesta. i ki so v njeni hoteli imeti Lahi vseučilišče. Baratieri je najprej telefoniral v Rini po zidarje, opeko in cement, potem .se je »pa uta-boril pred mestom ter čakal prve pošilja.!ve. Toda mož je obračal. Ab« -sinci so ga [»n obrnili. Neko noč se jc namreč Baratieri zakasnil pri mori (laški narodni igri1, ki jo je igral s svojimi štabnimi častniki. Naenkrat nastane v taboru velikanski šum. "Aha zidarji so došli", pravi še vedno niso nikjrr videli; najti pa tudi ni bilo polovice laških bataljonov in topničarja niti enega. Kako jc to prišl.;! Ta ko-le: Baratierija jc namreč trgalo po zobeh. Zato je namenjal vzhod z zahodom. Obrnil jo torej 'j>o pomoti vso vojsko proti tisti strani, j kjer sovražnika ni bilo, ter je podil vojake naprej v trdmeau mnenju. da zasleduje Abe-since. Ti pa so drli za njim in pobili ter polo-vili njegove zadnje čete. Rešili so se le tisti, ki so znali najbolje teči. Ker abesinski generali uLso v svoji armadi zadosti skruno gojili "Laiufschritta"', ostali so daleč za Lahi ter na ta način jih je — v Luufsehrittu — premagala dobra polovica laških čet. Ta poraz je pa »pomagal toliko, da Lahi ne nadlegujejo več Abe-sineev za laško vseučilišče v Adui. Prav je imela kratko k rila z.go-dovinarica s Toualske ceste, trdeč, da je spravil liaratiuri sovražnike v tek; kajti tekli so res Abe-sinci, tekli. in sicer za Lahi. Moji tovarišiei sta bili kaj zgovorni. in ker sem tudi jaz kazal veliko gorečnost pri Maddaleni izpopolniti svoje laško znanje, nam je čas potekal kaj hitro. Tako se mi je Ponte di Leguo prikaza! skoraj nepričakovano. A imeli smo še vedno daleč do sela, ker leži čez tristo metrov pod cesto sredi lepe. skrbno obdelane ravnine. Ko sem zagledal neštevilue o-vinke. v katerih jc cesta Speljana v dolino, sem se takoj ozrl ]>o kaki pripravni bližnjici. In res bi bil izbral (po svoji stari navadi) ■napačno, ko bi ne imel tako veščih vodnic. Deklici sta skakali p«> sti-mi stezi kakor srni. jaz sem pa ropotal za njima v svojih težkih čevljih; kar naenkrat smo bili v prvem laškem selil tost ran Toualske g a sedla. Ponte di Legno (1261 111) je važna točka kot izhodišče za gore. ki oklepajo Canianiško dolino. V njem ostajajo vsi turisti, ki potujejo na Avstrijsko ali ipa obratno. naj m že potem izbero zložni Tonalski prelaz ali katerokoli izmed številnih škrbin, ki so ž nji- ŽELODČNE BOLEZNI okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški. Želimo, da se seznanite z našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože, otekle, zažgane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. Zdravniška knjižica, katera šteje ^ 96 strani, zastonj. Pišite le danes po to knjržico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški «n vsaka ženska. Ako torej hočete znali, kako bi dobili nazaj svoje'staro zdravje in moč, pišite takoj po to brez- plačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladali. Kupon za brezplačno knjižico Zapište vaše popolno ime in naslov, izrežile in pošljite nam še danes. J. Russell Price C°- S- 1150 Mad son A. Clinton SU.. Chicago. IU. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zrtravniAKo nnllžlro popolnoma zastoni in poštnine prosto. I ulica ali Box-------------- .Drža generaJ. ' tmla z malo manjšini n:i prisekani gorski grebeni sku-lirupoin bi vendar lahko prišli." j pine Ad.iniolla iu Presanelle. V Kar plane v *otor stražni čast- tem selu porivajo tudi t'sli. ki nik vi"> zasopljt-n iu zakl.če: "<)d prihajajoče/ Uavijsko sedlo (Pas-zahoda se bliža sovražnik!" (s« (Javia od južnih ledenikov Nalo začno po v»cm taboru kli- Ortlerske skupine. Lepa okolica iu sveži zrak pa privabita vsako jaz uapazhu, da se megla, ki je Roleto tudi ver stalnih gostov v one prej visela na nebu kakor zaplata gostilne. ki so za laško razmere ta Koliko pesnikov je pač že opc- t lebdi a meglena zaplata, v naroč-valo v boljšilt in slaltših. stihih ju pa mi je ležala iprijazna mači-bajne italjanske večere in sanjave e;i. ki jc zadovoljno godi a. — lva-uoči ]>od južnim |»odnebj"Ui! Iu ko živo sem pa sanjal svoj«* pes-kolikokrat sem želel doživeti tak niške sanje, mi je pričala biljež-večer in okusiti čare sanjavc ita uica. l^i sem jo še vedno držal v Ijanske noči- Primati moram, tki1 rokah, in v nji prvi stihi začete i ne je baš to ln epenenje s modreca neba. a nad /a roko in tekla sva, da so naju njim je visela debel a .....trla kakor komaj dohajale pete. Onih šest- zaplata na praznični obleki. Dol- deset kilometrov do Rdečega mor-u<». ozko ulico so čarobno razcvet- ja sva imela po bli.-kovo za seboj. I je vale lešt-erbain p.xlobne žarni- A tudi morje naju ni ustavilo, ne. na hišnih pragih so sedele ku-'Tekla sva po 1 Mečem morju, pri-Štrave hčere italjanske in so se za plavala ski.«'.i Sueški prekop v Nekaj o Masaryku Dne :J. aprila tekočega leta je pripisovalo vse ■mogoče vrste tem /.iraI anra.lo r.O.iHMI ino/. ki so bil azpuščeu iz "neke avstrijske je- nih motivov za njegovo dejanje, bili prej.- skor«. vsi vojni ujetniki, če po devetnajstih letih žiti po Tudi sodišča so stavila Masarvka kateri so de crtnali :iz avstrijske imenu Leopold llil^ier. Mož. ki pod obtožbo, da se vmešava v po- armade ter se prostovoljno udali ie sedaj 42 let star, neposredno stavni tek procesa, dasiravno ni lius.Hit v nammmi, da b«»do po svojem odpustu je bil ipodvr- bil vprizoril nobene-a poskus uu boriti s.- proti svojim yo;i »'dravniški preiskavi od voja-' preglasiti Ililsiierja nedolžnim in šnjun tlač]telje-n. \ Kram .. škili oblasti ter najbrže služi se-.l*' dokazal, da ni nobenega povo- Italiji se je pod v.»1stv..... prole- daj v avstrijski armadi. -čin, posebno ker je bil Hilsner dobro znan kot tik degeneriranega človeka. i)ejst\o pa, da je imela žrttv široko zev na vratu, so takoj 1 )n-\ fussa. Setlaj pa s«' nahaja profesor Masarvk tukaj kot voditelj češkoslovaškega revolucijonarnega "ribanja. kojega cilj je upro.šč«*nj«' česko-slovaškega narmla «>d av-stro-OK'-skeVri[ Verdimom. prijatelje za stvar svoje«Ja nan»-{ niZ0f3cva (lulia Kraneije. duha n.a-da. V Rusiji, kjer jc preživel več- ter. sester, ljubic iu žena juiia-ji tlel preteklega leta. jc orgarni- Škili francoskih viejakov na fronti. Telefon urada Court 3459 Telefon ua domu Neville 1S7'> It. FRANCIS A. BOGADEK, SLOVKNSKO HKVASKI ADVOKAT VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEI'NICB. soba 103, Bakcwcll Building, vogaJ l)iuui(»ud iu Grant Sts., I'itt^liurch, I'a. Nasproti Court Housa. prepirale, umazani o- Si c«lozemskt» .mol je, potem sva vzt,;| jmliseinitski ( pi*otBŽidovski > .Jadransko morje ter sto- MOŠKE BOLEZNI 4 NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTROK. Dr. Koltr najstarejši »loven, ■ki sdravnik, špecijalist t Pitta, burghu, ki ima 38-letno ekui-njo ▼ zdravljenju vseh možkik bolezni. Hydrocele .ali kilo zdravim t 30 arah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. revmatizem, troanjk, ZASTRUPLJEN JE KRVI, B0-LEClNE. OTEKLINE, &KRO-TLE IN DRUGE KOŽNE BO-LEZN1, ki naetanajo radi ne-Uzte krvi, ozdravim v kratkem čara, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 904 sa krvne bolezni. Uradna« are: Vsak dan od 9. are sjatraj do 8. ore rveder; v petkih od & zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah odi 9. sjatraj do 2. popoldne. Or. KQLER, 638 P£NN. AYE., PITTSBURGH. PA. asrit'.itorji kot ilokaz. «la je bila mk:da ženska u-moije.na v namenu. -e 1«>\ ili med hišami, sc zavila v lasali ter kričali forte; tu ruta m s«* pila v Trstu na kopno. Nato sva jc ua streh) zadrta mačka: /rak v velikanskem skoku preskočila je pa napolnjeval mičen duh na- Dolomite, malo počila na Cimi To-karonijev iu polente. — Skratka: si. preplavala Prescnska jezera in bil je bajen, tih večer... takoj nato sem že zopt-t b žal v po- IJila mi je neznansko poetično telji. liaratieri zasedo zopet svo-pi*i srcu. Najnežifjši občutki, u- jc^a aialwa. se vljudno prikloni židovskim praznikom 1'aio- branu. v najlepših, še nezapisanih ter «.a„germanski listi, ki so vedno svoje občutke in vt se. uj-te v «'-er. k«> sem leteti. Noge so bile ob-jst).0,_ru antl-emitski. so izrabili to 'krasnih stihih '111 vezan«- v bo.h..V tovorjeue. glava pa, kakor bi mc afcro v t<>. da so ustvarjali proti- debele knjige. In mal«> je manj- bil 1'cgaz < kopit..... otrnil «po nji. židovska razpoloženja in obstaja- kabi. da se mi ni želja u»-t s.::ičilu. Tako se godi pesnikom! 1 [a velika nevarnosft pi*ot.iži «> zmagalen! Edmi mož. ki si je upali itfaspro- 8]o venski zdravnik. z lonci, oolnimi "t'nigaas* z mocniii! dev jedi. na strehi stilne bajnega povzdignjeuiiu repom iu 110 dlako. ua hrbt-u pa naslov -. pesuiska zbirka • vehe" . . (kakor se je mene Zdelo mi je. kakor da bi bil eami! \dui. ne irasi -i žeje. v "aioer-' tovati ljudskemu rai-.[»obižejiju ' ' veltiincem in ne P-'oti Zidom v onem času. je bil Uarat lerijeve go-1 ^ mačka z junaško'^ ^^ ob£utif>vat bajue profesor Masarvk z vseučilišča v Iiajeze- . ... , Pnigi. Po natančni preiskavi vseh ^"Jave ita janske iio*-i! (c ne. se , , , . , . - zapisan 1 J (dokazov je bil v stanu dokazati, Fig«- iu te bo lotila pesniška skušnjava. <|a rClS!l^ui inotiv za «oto- z vnetni posledi-'vo „i 1 >il tti. da bi se dobilo kri v (duednc svrhe. Dokazal je ttnli. zaslišal v zraku rezgetanje 1'ega-/ji : zdajei udari v meni pesniškaj žila. roka mi zgrabi /a bilježnico in pesmi se mi vsipljejo na papir slih za stihom, kitica za kitieo. Naenkrat sem imel pred seboj h^iJ tlebel zvezek najlepših pesniških' umotvorov. Ve* hvaležen ipogiodam kvišku. Kar mahne Pegaz po muhi — in (Konee.) MONDAY AUMEAtf VHEATLESS OPMIMMIMi WULAT I cLa ni v židovski veri in običajih i uikakega temelja za domnevanj«*. !«lkupljeu od bogatili Židov in kateremu se je, ISLOY. DELAVSKA Ustanovljena do« 16. avgusta PODPORNA ZVEZA lokorporiraaa 22. aprila 1909 v4rn*i Pmi Sedež: Johnstown, Psu GLAVNI URADNIH} FrMaadnlk: IT AN PROSTOR, 1096 Norwood R'd., Cleveland, Okie. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, Weat Newtek. Fa, Ola ml tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČ1Č. 634 Main St„ Johnstown, Pa. 3L Poml tajnik: AN0REJ VIDRICH, 20 Main Street, conemanch, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 8002 St Clair Are., Cleveland, Ohio. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport NADZORNI ODBOR: w—fy^ntv ttadaor. odbora: JOSIP PET ERNE L, Box 90, Willed, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, X Grab St, Numrey Hill, N. S. Pitta-borgh. Pa. t. aadaonlk: IVAN QROfiELJ, 880 M. 137th St, Cleveland, Ohla. POROTNI ODBOR: Predaednlk porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. 3, Box 14«, Fort Smith, Art. t : JOSIP GOLOB, 1918 So. 14tb St, Springfield, m. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. XOSIF V. 6B1HEK, 843 BL Ohio St, Plttabnrgh, Pa. Gtoml urad: <34 Main St, Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "•LAS NARODA". 82 Cortlandt Street New Tori (Sty. Cenjena drnitra, odroma njlb uradniki, so nljndno proHent pdSljatl vse dopise tiara most na glarnego tajnika ln nikogar dragega. Denar naj se pollja edino potom Pofttnlh, ExpressIh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaanloa naj as naslovJJajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. in tako naslovljene poilljaju z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V Motajo, da opastjo droitvenl tajniki pri poroOllh glavnega taj-■iv« kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma nastanijo urada glni tajnika, da ae v prihodnje popravi. • Nadaljevanje.) pogledala vstran. Sanin jc pa začel znova pripovc- — Xo, s.ij mi vendar povedal. Ja si /.aljubljeu in da se Uo-'lts poročiti. Sanin je bil nekoliko užaljen. — Ali je na tem kaj smešnega? Pol oso v n i odgovoril. — Pogledal je vstran iu začel lupiti ja-bo ko. _ Ali te je poklala žena kupovat v Frankfurt? — je vprašal po dal jšeui presledku Sanin. — Da. — Kaj si pa kupil zanjo? — Same igrače. — Igrače* — Ali iuiata kaj otrok? Polosov ga je začuden pogledal. _ Kaj/gobezdaš? — Bog ve, zakaj bi imel otroke? Trakove sem kupil, uakfte hi toaletne predmete. — Ali veš kaj o teh stvareh? — Seveda. — Ravno prej si mi pa rekel .da se nočeš vmeševati v zadeve svoje žene. — Ponavadi se ne. toda to je drugačen slučaj. — Če človek nima dela, mora imeti kako drugo zabavo. Razentega mi pa tudi žena zaupa, in jaz imam izvanredno dober okus. — Ali je tvoja žena bogata" v — Seveda je bogata, toda ona potrebuje denar zase. — Mislim, da se ti ni treba preveč pritoževati? — Saj sem vendar njen mož. — Kaj bi pa bilo, če bi ne imel od iije nobenega dobička. — In tudi ona je zadovoljna z menoj, kajti jaz sem človek, s katerim se da pogovoriti. . Polosov si je obrisal s svilenim robcem' obraz in zastokal kot da bi hotel reči: — Nikar ne govori preveč. — Saj vendar vidiš kakor sem utrujen, Sanin ga je pustil pri miru in se zopet zamislil. * * * Hotel pred katerim sc je vstavila kočija je bil pravcata palača. Ud \seh strani so prihiteli služabniki. Hišnik, ki je bil na prvi pogled Kus, jc sezul gospodu galoše ter pomagal gospodoma iz kočije. — Ali je Marija Nikolajevim doma? — je vprašal Polosov. — Da, gospod. — Milostljiva go^pa se oblači. Danes L»o obedovala pri grofici La sun sk i . — Hm, pri nji! — No, počakaj. — Reci ji. naj bo pripravljena Ti, Sanin, pa pojdi v svojo sobo iu.-e preobleči. — <\*z Irieetrt ure pa pridi v salon. — Bova skupaj obedovala. Polosov je majestetično odšel. — Sanin je najel primerno sobo in ko se je preoblekel, ga je odvedcl služabnik v stanovanje "njegove svetlosti, kneza Polosova". Polosov je sedel v krasnem salonu. Oblečen je bil v spalno suknjo. kajti malo prej se je bil izkopal. — Sauiu je z začudenjem motril krasno opremo sobe. Naenkrat so se pa odprla vrata sosednje sobe. iu ua pragu sc je pojavila mlada, krasna ženska, v beli čipkasti obleki posuti z diamanti. Bila je Marija Nikolajevim. — Njeni gosti lasje kostanjeve barve so ji padali v dveh pramenih ua rame. (Dalje prihodnjič.) KEMEHBER THE VJZfS SUNDflf romar TOESMf WEMTC5M QKE rt£AL *WHEdUES5 r^AIX MEALS ^wboeacless r«* OKEilEAL "HEAI1ISJ THCI iJUmi VHEffl.B5 stmmz&gšk ' 300 ALLNEAIS "WHEACLES NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniui srcem naznanjamo pri-jatcljuni, da je nemila smrt pu-brala našega edinega sinčka FRANKA. R-ojen je bil 15. februarja 11)15. i Bil j*' povožen ua xilici. j Tem potom se zahvalimo botru; pameten, da bi »bil l'e ne prodani, je vse- Gemma do vat i: , !,«• potolažite >e, g'»spa. jaz sem prev jut-»lepiti. 'a/ boni določil stalno ceno. -eno dobro. Ali poznaš ono žensko.' j«- vprašala tiemma. •laz jc ui-em še nikdar videl. — Kda< se boš pa vrnil? " 1 v « e se iii< bova pogodila, bom že pojutrišnjem nazaj. — Ce se pogodiva pa šele čez dva a!i tri dni. Saj vendar veš. da bom kolikor mogoče malo »»tal. ker mi je dobro znano, kaj zapuščam tukaj \ Krankfurtu. Zdaj pa moram iti na v>ak način. — Podajte mi rok>-, t;o>pa Le nora, za dobro -rečo. To je pri pri na> navada. — Katero roko? — Desno ali levo? Levo. ta pride od »rea. — Jaz >c vrnem pojutrišnjem. — Kot zmagale«' ali kot premagan. — Meni je nazaduje vseeno. — Sam dobro vem. koliko je moje posestvo vredno in sem trdno prepričan, da bom dob i zanj dovolj denarja, če ne zdaj pa pozneje. — Pozdravljeni ! lio^po Lenoro je objel. (icinino je pa prosil, naj ga spremi za trenutek iz »obe, češ. da ji ima nekaj važnega povedati. eiiinia j<» odvedla v svojo sobo. — Ko sta bila sama. je pokleknil pred deklico ter skril svoj obraz v gube njene obleke. . Saj si moj, kaj ne? — je šepetala. — Kaj ne, da se boš kma-lo vrnil? ■laz »cm tvoj, večno tvoj — je odvrnil in pridrževal sapo. Čakala te bom, moj ljubljeni, neizmerno, dragi! Par trenutkov pozneje je že hitel proti hotelu- Ril je tako razburjen, da ni slišal Pantaleoiia"! ki j" nekaj kričal za njim. Ko je starec izprevidel, da ga mladenič ne sliši oziroma da ga noče slišati, je za nj;m zapreti! s uestjo ter se \rnil \ hišo. * * * Ob tričetrt ua eno jo bil Sanin pri Polosovu. — Njegov voz, v katerega so bili vpreženi štiri v rane i, je že čakal pred vratini liu-tela. — Ko ga je Polosov zagledal, je začuden vzklikuil: _ Ah, ti si se torej odloči! * — Zatem se pokril, vzel galoše in plašč ter stopil v vežo. — Trij«* natakarji ^o nosili zaboje v kočijo in ko je bilo vse pospravljeno, sta sedla v kočijo. Sanin je še naročil kočijažu, naj hitro vozi, če hoče dobiti kato napitnino. Zatem se je naslonil v kot. Triindvajseto poglavje. . VABILO NA PIKNIK, katerega pili redi dr. Narodni Dom št. 107 SDPZ. v Homer City, Pa., v soboto dne 1. junija t. 1. na farmi sobi-. Frank F are luč ak a v Homer City. Pričetek ot annjoči. Torej na svidenje dne 1. junija jIj o. uri popoldne! Frank Omeje. blagajnik. (27 31—3). LISTNICA UREDNIŠTVA. A. P., New York City. — < ost a Uica ima JO tisoč mož stalne armade. 1!JIS ti s required by I he Act of October 6, 14)17. London, Anglija, 'JI. maja. — Angleški ministri razpravljajo vprašanje glede splošne izmenja ve ujetnikov. V kratkem času sc pričakuje izjava v tej zadevi. Vlada je prejela poročila od ujetnikov. ki so pobegnili iz nemških ujetniških taborov od 21. marca dalje in potrjujejo poročilo, da s< angleški ujetniki zaposleni takoj za nemško bojno črto. Iščem svoja dva prijatelja FRAN-/ KA DRČAR in JOHNA Pl-STOTN1K. Pred dvema letoma sta bila v Clevelandu, U. Doma sta iz Moravč pri Domžalah na Kranjskem. Prosim, ako kateri izmeti rojakov ve za uju naslov, naj mi blagovoli naznanita; če pa sama čitata ta oglas, pa sc naj sama javita na ta-lc našlo* : Joseph Simon. Troop M. lJth Cavalry. Fort Ringgold. Texas. (27-29 5 Rad bi izvedel za moja dva brata FRANKA Ui TONETA F ATI K podouiačc Kcznarja iz Zagorja ter prijatelja JANEZA ČES-NTK. podoma če Valentac iz Zagorja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih bivališče, da jiii javi, če pa sami črtajo, naj ?>e mi takoj zg4asijo. — Joseph Fat ur. County Jail. Couders-poi-t. Pa. (27-20--5; dmrs^^f?^^--- SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številkami. kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bachnik Frank No. 329639 Dartol J. No. 330733 Bear Dan. No. 260638 Besens Mary Miss No. 330062 Li^bič Vajo No. 260583 Božiekovič Djuro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin > No. 330086 Današnji dan se lahko pripelje človek iz Frankfurta v "Wiesbaden po železnici tekom ene ure. tedaj pa je trajala vožnja s pošto cele št.ri ure in konje so morali meti pot oma trikrat menjati. Polosov je vrgel smodko med zobmi ter napol dremal. — Sanin je molčal, toda naenkrat se je nasmehnil. — Zakaj se sme ješ? — ga je vprašal Polosov. — Saj se moram smejati, ker >e voziva skupaj. — Ali je to kaj čudnega? — Če ta vožnja ni čudna, pa ni nič čudnega na svetu. — St včeraj nisem nate nič bolj mislil kot na kitajskega cesarja, danes pa že potujem s teboj skupaj v namenu, da prodam tvoji ženi svoje posestvo. —. V fivljenju se človeku lahko vse prigodi. — Boš videl, ko boš starejši. — Tedaj boš razmatral o svetu z drugačnega stališča. Ali si moreš naprimer mene predstavljati kot vojaka? — Iu vendar »em bil vojak in še eelo pri kavaleriji. — Visoko na konju sem sedel, in veliki knez Mihael Pavlovič je koiuandiral: Trap, trap. trap! — Napodite vendar konja onemu debeluhu! Sanin se je popraskal za ušesom ter vprašal: _ Povej mi, Hlpolit Sidorič. kakšna je tvuja žena? — Kakšnega značaja jef*^-- To menda vsaj veš. — Trap, trap! Kouiandirati je seveda lahko, teže pa onemu, ki sedi ua konju. -- je nadaljeval Polosov in ne da bi se brigal za njegovo vprašanje. -- A. ti si me vprašal za mojo ženo? — No, ona je Človek kot so drugi, ljudje. — Zgovorna je. — Veš kaj, veliko moraš govoriti iu šale moraš izbijati, da se ti bo smejala. — Potem ti ne more izpodleteti. — - Povej ji uaprimer. kako si se zaljubil. — Vse to ji povej na šaljiv način. ga&aj bi ji pravil ua šaljiv način 1 Eleuder Vuicenc No 206241 Grgurič Blaž No. 260573 Gubert Giuseppe No. 323085 Kastelic John No. 44708 Kova« Frank NoT 260641 Kueič Matija No. 45015 Mikolieh John No. 323252 Modie Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Jos. No. 260621 Pni tar No. 330843 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No 330762 Spaniček Rozi No. 328894 Stareevie Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej ^ No. 329741 Za*rar Frank No. 44272 SE, a CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St, New York, N. Y. POUCXE KNJIGE: Ahiiov nemški»-aiigi. toluiuč vezan —.50 Hitri računu r < nemško-angl. i vezan —.50 l'ol jedel jstvo —.50 Siidjereja v izgovorili —.25 Slov. an^l. in angl. slov. slovuf $1.50 Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Hipuotizeni — Doli z orožjem —■ I)ve šaloigri: "Čarlijeva ženitev'* in "Trije ženini" — Mesija 1! zvezka — Pod Floliom SI. Večerni«-« — Postrežba bolnikom — Trtna uš in trtoreja — 1'nma živinoreja Trojka Vojua na Balkanu 13 zvez. Zgodovina e. kr. pešpolka št. 17 a olikami Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt eesarjeviča Rudolfa RAZGLEDNICE NewyorSke. iMjžične. velikonočne in novoletne koinad po dm-at Album mesta New York s krasnimi slikami ZEMLJEVIDI: —.03 —.JI .Jo .60 .50 $1.50 Avstro-ltalijanska vojna mapa — Avstro-<»grski. veliki vezan —.50 Celi svet mali —.10 Celi svet veliki Kvrope vezan - .50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas -.25 Vojni atlas nov — Zemljevidi: Ala.. Ariz., Colo., Cal. itd. po —.2.1 Združenih držav mali —.10 Združenih držav veliki —.23 Združenih držav stenska mapa. 1 na drugi strani pa celi svet Kdor izmed rojakov ve za naslov HERMANA MAVEC iu očeta FRANKA MAVEC.' Doma sta i' Gornjega Ijra. občina Iška vas. \* tukajšnji naselbini leži na smrtni postelji brat. oziroma sin Frank Mavec. Njegova edina želja je. še enkrat videti brata ali očeta. Zato prosim v imenu bolnega rojaka, da se* aku to citata, odzoveta ter piuduta obiskat Franka Mavec ua 1111 1 leech wood Ave.. Farrell. Pa. Rojake pa prosim, da mi pošljejo nju naslova, ako kdo ve. kje sta. tla ju obvestim o tem. f^iše se lahko na ime Frank Mavec, Box 73. Farrell. Pa., ali 011. podomače Bohov iz Za-potoka pri Zatični na Dolenjskem. Ce kdo izmed rojakov \e za njegov naslov, naj mi jra naznani. ali naj se pa sami ojjla^i svojemu bratu: Tony Boli. P. O, Box 248. Glen Carbon, lil. (22-2-1 -5) POTREBUJEM dobre dogarje za stalno delo sko/.i celo leto. Jaz plačam zelo viaoke cene in imam zelo fin les. Max Fleischer. 258 Tie wis St., Memphis, TeuuJ il-6) 7 * -i '