11. štev.
Leto M.
V Ljubliani, line 14. marca 1329
kakor še tako lepo in moderno urejeni. Pri* mer j a naj samo živino iz slabega in tisto i4 dobrega hleva.
Razmere so se sicer tudi glede delavskiH stanovanj pri nas že mnogo spremenile, ta pa deloma zaradi tozadevnih predpisov ob« lasti, ki jih ljudje žal večkrat smatrajo kot ■nepotrebne sitnosti, deloma pa tudi že is uvidevanja in splošnega ljudskega napredk* in izobrazbe. Ali mnogo, mnogo bi bilo še želeti in precej dolgo bo trajalo, predno! bomo tudi v tem pogledu dosegli druge mo« derne narode.
Ljudje dandanes gledajo, da oponašajoi vsakovrstno večkrat prav bedasto modo ob* leke, si nabavljajo najnepotrebnejše smešne in nezdrave reči, stanovanja, posebno či« stost v stanovanjih jim je pa največkrat deseta briga.
Nezdravo stalno prebivanje med živino.
čez dan na prostem, na zraku. Ko bi ne imela tega, bi bila bolehna in jetična, kakor so vsi tisti, ki stanujejo v zaduhnih in vlažnih stanovanjih. Vidijo jih sedaj. Kaj bo pa čez leta? Kakšni bodo njih otroci?
Dobrina, da je v zasoplem hlevu bolj gor* ko kakor v zračni izbi, kjer ni zakurjeno, je odtehtana z glavobolom in drugimi bolezni* mi, ki so vedno posledica slabega stanova* nja. Zelo škodljiva je ogljikova kislina, ki jo še v mnogo večji meri kakor ljudje izdi* havajo živali. Prav tako škodljiva pa je vla* ga, ki se kar cedi po zidovih hlevov. Težko se prenaša tudi smrad in dokazano je, da so ljudje, ki prebivajo mnogo v smradu, omejeni.
Oglejmo si samo del Koroške, kjer je naj* več bebcev in pohabljencev, V teh krajih je bila navada, da »o prebivali ljudje v hlevih,
ali pa so imeli živino, posebno teleta, mlade koze in prašičke, v stanovanjih. Nečednost je bila poglavitni povod omenjeni strašni ljudski nesreči, ki je državo stala in jo še stane ogromne denarje.
Dolžnost vsakega gospodarja je, da skrbi za svoje otroke in pa tudi za svoje posle, -da jim preskrbi ljudem primerno stanova* nje. Posamezni slučaji, ki jih naši ljudje kaj radi navajajo, ne potrjujejo splošnosti! Ako so posli danes še zdravi, se ne ve, kako bi izgledali čez leta. Pa tudi to je gotovo, da skupno bivanje z živino gotovo ne bo v korist, in da bo prej ali slej škodovalo. Prav tako, kakor za človeka, pa mora skrbeti za živino. Če se je že noče posebno usmiliti iz človeškega stališča, kar je seveda nad vse nizkotno in nevredno človeka, pa naj se vsaj tega zaveda, da so slabi hlevi mnogo dražji
Tuji časopisi so hoteli posebno označiti tako zvano »socialno bedo«, ali kakor pravi* mo mi splošno ljudsko revščino. V. to svrho so prinesli sliko, ki jo vidimo na naslovni . strani našega lista. V hlevu, kjer se nahaja .. . živina, so prisiljeni stanovati tudi ljudje. Pri nas' seveda taka slika ne vzbuja posebnega . zanjmanja, kajti v naših krajih je navada, da ljudje prebijejo velik del svojega življe* nja v hlevih pri živini. Marsikdo si ho mislil: O, ko bi vsaj imel tako lep hlev za siano* vati jel Sedaj moram delati in spati v slabem
hlevu, kjer je vse ponesnaženo in mokro. Mnogi naši posli bodo celo zavidali prebi« valce za stanovanje v čednem hlevu, ki ga opravičeno smatrajo drugi ljudje kot nesrečo.
Današnja slika naj nam bo v pouk, za kako nezdravo smatrajo drugi napredni na? rodi skupno, stalno bivanje človeka z živi« no. In to tudi drži!
Maršikak kmetic se čudi svoji slabi, grdi živini, ki je ni primerjati z živino soseda. Kljub temu da toži in tarna nad svojim bla* gom, pa mu vendar ne gre v glavo, zakaj da
ima sosed tako lepe hleve, ki so dosti lepšf, kakor njegovo stanovanje. Rad bi imel do« bro blago, ali brez dela, brez napredka, brea
izboljšanja svojih zanikrnih gospodarskih! poslopij.
Še vse hujše pa je s človekom, ki je prt« siljen, ali ki prostovoljno prebiva med živina celo ponoči-
Naši ljudje kaj radi pokažejo na močno hlapce in rdečelice dekle, ki spijo v hlevu. To pa seveda ni merodajno. Pomislimo sama na to, koliko se tisti hlapec in dekla gibljeta
Na levi: Tudi Slovenci se zanimajo za letalstvo. Pričujoča slika nam kaže ogrodje letala, katero bodo sedaj še prevlekli s platnom. S tem letalom se bodo spuščali z gričev na Blokah na Notranj« skem. To letalo je opremljeno prav tako s krmiš lom kakor navadna letala z motorji. Poglavitno pri letenju s tem letalom je lovenje zračnih plasti, ki ga obdrže dalj časa v zraku.
Ubogi revčki, ki stanujejo v vlažni podstrešni sobi. Oče je brez dela. Po* trebno je bilo, da sc jih je usmililo »Jutro«.
Dr. Gregor Rozman, bodoči ljubljanski škof. Ljubljan« ski škof dobi pomočnika. Za to visoko mesto so izbrali še prav mladega moža, dr. Rozmana, koroškega rojaka. Rojen je bil 1. 1881. Dr. Rozman, je visoko naobražen in je profesor na ljubljanski visoki šoli. Spisal je že več znanstvenih del in jih priobčil v tozadevnih stro* kovnih časopisih.
{V Mehiki so neprestani prepiri In revolucija sledi revoluciji. Da ne pride iz mode, so jo letos podvzeli mehikanski klerikali. A bila je hitro zadušena. V src* idini mesto Verakruz, glavno oporišče prekucuhov. Na desni •podaj vodja zarotnikov Va= lenzuela, v sredini mehiški vsta« ii v boju, spodaj na levi pa jgeneral Escabor, poveljnik me« luških čet, ki so prešle k upor« nikom.

Josip Vilfan, dolgoletni uradnik »Kranjske industrijske družbe« na Jesenicah, je v ponedeljek pra« znoval 751etnica svojega rojstva.
Na desni: y; Ženevi, ob priliki zasedanja Društva narodov, so razpravljali te dni o takozvanem manjšinj* skem vprašanju, kjer so zelo prizadeti tudi naši rojaki v Italiji. — Manjšinjsko vprašanje dela velike preglavice
velesilam. Na levi: James Daviš, ki mu je bilo poverjen no tajništvo za delo. To je gotovo eno naj« važnejših poslov v Zes dinjenih državah.
Spodaj: Josip Holeček, rojen v Stošicah na Češkem, velik prija* telj Jugoslovenov, je umrl v viso* ki starosti 86 let. Pokojnik je bil pisatelj in novinar. Spisal je mno> go lepega tudi iz naših krajev, ki jih je večkrat prepotoval.
Zgoraj na desni: General Nobile in njegova psička Titina, ki ga je spremljala na severni tečaj. O psički, ki je bila tudi odlikovana, sedaj ni več slišati. Pa tudi Nobile je bil te dni obso= jen, češ da je bil on kriv nesreče »Italie«. V sredini vodno letalo, nazvano »Mor* ski konj«.
Za dosego izred* nih brzin so dali avtomobilom no« ve oblike. Na ve« liki sliki zgoraj avtomobil stotni« ka Kamplela, spo« daj pa majorja Se« grava, ki ima 950 k. s. — Na desni major Segrave s svojim novim mo= delom. — Na levi zgoraj novo voziš Io, ki ga lahko
uporabljajo na zemlji in v zraku.
Krasna notredamska cerkev ob reki Seni na Francoskem.
Maršal Foch, slavni general antantnih čet, je nevarno oboleL
Zima se poslavlja, predno pa odide, hoče še slednjič pokazati svojo moč. Pomladanski viharji pustošijo lepo pokrajino.
Krasen kip, predstavljajoč MojZeSa, stopajočega iz gore Siriaj, je izklesal slovenski kipar « L. Dolinar. Krasno delo je bilo visoko ocenjeno na pariški raz« stavi.
Zadnji
Svetovni, večkrat kaznovani, po* narejevalec Frank Heine, je po« naredil čelo francosko « belgijsko vojaško pogodbo in hotel s tem služiti denar.