Poštnina plačana v gotovini. Leto LXI. itev. 112. 0 LlDMlonl. v torek IS. mojo 1928. Cena Din r lxhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznika — Inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Dio. večji inserati petit vrsta i.— Din. Popast po dogovoru, inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420.— Din. Upravništvo; Koaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Koaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034 Današnja seja Narodne skupščine KDK je vložila obtožbo proti bivšemu ministru pravde dr« Su-botiću, da prepreči nameravano odgoditev Narodne skupščine. Beograd, 15. maja. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo zanimiva, ker je opozicija glede na vesti, da namerava vlada seje Narodne skupščine ponovno odgoditi, vložila obtožbo proti bivšemu ministru pravde dr. Dušanu Subotiću, da tako prepreči namero vlade. Vlada je vsled tega prišla v veliko zadrego in trenutno še ni znano, ali in do kdaj bo skupščina odgođena. V skupščinskem predsedstvu so novinarjem zatrjevali, da bo morala Narodna skupščina vsekakor za nekaj dni na odmor, ker vlada ni pripravila prav nobenega gradiva za skupščinske seje. Seja je pričela ob 10. dopoldne. Pred prihodom na dnevni red so bili objavljeni sklepi ministrskega sveta glede znižanja uvozne carine na razne potrebščine, med drugim na žveplo in na motorne dele tramvajskih vozov. Poslanec SDS Juraj Demetrović je vložil nujni predlog glede ukinitve dohodnine. Minister trgovine je sporočil, da bo odgovoril na interpelacijo posl. Peteiana glede konkursa Slavenske banke, čim zbere potrebne podatke. Nato je predsednik Narodne skupščine preči tal obtožbo, ki jo je vložila KDK proti bivšemu ministru pravde dr. Dušanu Subotiću. Obtožba navaja, da je dr. Subotić kot minister pravde v nasprotju s striktnimi zakonskimi predpisi pustil nad leto dni nezasedeno mesto predsednika kasaciiskega sodišča v Beogradu, da ga je po svoji demisiji na položaj ministra lahko zopet sam zasedel. To je dokaz, da je zasledoval pri tem osebne koristi in se je s tein pregrešil zoper člen I. zakona o ministrski odgovornosti in čl. 23. zakona o sodnikih. V smislu zakonskih predpisov mora priti ta obtožba 15 dni po vložitvi na dnevni red. Poslanec dr. Milan Kostič je stavil nujni predlog glede povečanja kreditov za pravosodje v prečanskih krajih. V utemeljevanju je povdarjal, da zaostaja pri sodiščih delo, ker primanjkuje pomožnega osobja. Predlog je podprl tudi dr. Šutej, na kar je minister pravde izjavil, da predlog sprejme ter da bo zahteval 2 milijona naknadnih kreditov. Nato je prišla v razpravo resolucija poslanca Drljače, ki zahteva, naj vlada ne preganja dobrovoljcev s posestva grofa Karaczonva. Debata ob 13. še traja. Priprave za rekonstrukcijo vlade G. Vukićvić potrebuje Hrvate za najetje posojila, pa tudi radikale mora pomiriti. — Hrvate bo zastopal v vladi g* Arko kot mi nister brez portfelja« — Beograd, 15. maja. Zadnje dni se v vladnih krogih napoveduje skorajšnja rekonstrukcija vlade, kar priča, da sedanja vlada vendarle ni tako trdna in sigurna, kakor trobi ro vladna glasila. Za rekonstrukcijo se najbolj zavzema g. Vukičević sam. ki je moral končno spoznati, da se diktaktorske metode pri nas ne cbnesejo. Nameravana rekonstrukcija, ki naj bi se izvršila še tekom toga tedna, ima dvojni namen. Predvsem hoče g. Vukičevič s tem, da uvede v vlado predstavnike radi-kalskih nezadovoljnežev, pomiriti radikal-ski poslanski klub in doseči pomnrjenje z radikalskim glavnim odborom. Drugi glavni namen napovedane rekonstrukcije pa je pritegnitev Hrvatov v vlado. Ker so vsi poskusi pridobiti za sodelovanje KDK ostali brezuspešni, a g. Vukičević za najetje inozemskega posojila nima potrebne legitimacije zastopnikov prečanskih krajev, ki jo zahtevajo posojilodajalci, hoče sedaj mimo zakonito izvoljeni predstavnikov pritegniti v vlado nekakega zastopnika »gospodarskih krogov«. V tej zvezi se imenuje zadnje dni zagrebški industrialec g. Vladimir Arko. G. Arko se se je v zadnjem času pogosto mudil v Zagrebu in je v stalnih stikih z g. Vukičevi- čem. On bi imel vstopiti v vlado kot minister brez portfelja. Ker gre predvsem za inozemsko posojilo, glede katerega opozicija vladi oporeka legitimacijo, namerava s. Vukičevič osnovati nek posebni odbor, ki naj vrši kontrolo nad uporabo posojila. V ta odbor bi prišli predstavniki gospodarskih krogov, ki bi jih določila vlada, predsedoval pa bi mu g. Arko kot minister brez portfelja Jasno pa je, da je ta odbor le figovo pero. pod katerim hoče vlada skriti svoje načrte. Dosedanje izkušnje dovolj iasno pričajo, kako »)važno* vlogo igrajo taki odbori Imamo poseben odbor za štednjo, ki je bil osnovan že pred letom, a se do danes ni še niti enkrat sestal. Odbor za kontrolo posojila bi služil g. Vukičeviču le za firmo in za izgovor, da so v vladi zastopani tudi Hrvati. V hravatskih krogih pa že sedaj oporekajo temu načrtu g. Vu-kičeviča naglašajoč. da g. Arko sploh ni Hrvat, marveč Slovenec. V ostalem pa je vlada posojilo že razdelila in odposlala v London programe in proračune za dela, ki jih namerava izvršiti s pomočjo tega posojila. Odbor bi torej sploh ne mogel vplivati na to, kako se bo posojilo uporabljalo. Nove intrige Italije proti Mali antanti Italija hoče spraviti princa Karla na madžarski prestol, da bi si na ta način zasigurala odločilen vpliv v jugovzhodni Evropi. — Pariz, 15. maja. Kakor se izve iz vlad- I vom Italije, ker bi ji na ta način omogočalo krogov, je francoska vlada pripravljena izvedbo italijanske ekspanzivne politike f ii i h dovoliti princu Karlu povratek v Francijo, vendar le pod pogojem, da se odpove vsakemu političnemu delovanju in propagandi ter da se naseli v določenem kraju, ki ga brez dovoljenja vlade ne sme zapustiti. ^Echo de Paris> piše v zvezi s tem, da so pogoji, ki jih stavi vlada upravičeni, ker je znano, da je princ Karel za časa svojega bivanja v Franciji vzdrževal zveze s sovjetskim poslaništvom. Te zveze še vedno obstojajo in francosko ministrstvo notranjih zadev je o tem točno obveščeno V tukajšnjih diplomatskih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo delovanje princa Karla in ne prikrivajo vznemirjenja, ki so ga povzročila odkritja zadnjih dni. Po mnenju nekaterih diplomatskih krogov je princ Karel v zadnjem Času v stalni zvezi s sovjeti, Italijani in Madžari. Njegovi zaupniki stalno posečajo sovjetsko, italijansko in madžarsko poslaništvo. Prvotno temu niso pripisovali posebne važnosti, nedavne izjave princa Karla na korist Madžarske pa so imele za posledico, da so se začeli diplomatski krogi podrobnejše zanimati za njegove načrte. Tukajšnji listi objavljajo o tem senzacionalna razkritja. Ker je princ Karel uvide), da je njegov povratek na rumiinski prestol v doglednem času nemogoč, je pristal oa predlog italijanske diplomacije, ki ga hoče spraviti na madžarski prestol. To akcijo bi podpirali tudi sovjeti, ki bi imeli na ta način močno orožje proti Rumiiniji in Poljski. Načrti italijanske diplomacije pa so še da-lekosežnejši. Musgolini upa. da bi pozneje prišlo do personalne unije med Madžarsko in Rumunijo, ki bi bila popolnoma pod vpli- jugovzhodni Evropi, če tudi bi ne prišlo do personalne unije, bi bil vpliv pristašev princa Karla v Rumiiniji sčasoma odločilen in bi po računib Italije imel za posledieo razpad Male antante, kar bi spravilo Rumunijo še bolj pod italijanski vpliv. Princ Karel mora danes zapustiti Anglijo. Trenutno še ni znano, kam se namerava podati, ker- ni dobil dovoljenja za bivanje niti v Belgiji, niti v Švici, kamor se je nameraval prvotno zateči. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.9275, Berlin 13.5826—13.6125 (13.5976), Bruselj 0—7.9355 Budimpešta 9.9105—9.9305 (9.92, 9.926), Curin 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98—S.01 (7.995), London 277 01—277 81 (277.41). Newyork 56.71—56.91 (56.81), Pariz 222.66— 224.66, Praga 168—168.8 (168.4). Trst 39835 —300.35 (299.35). Efekti: Investicijsko 90.5 den., Celjska 158 den.. Ljubi j. kreditna 128 den., Prasta-diona 815 den.. Kreditni zavod 157—175, Vevče 105 den.. Kranjska industrijska 310 den., Ruše 265—280 den., Stavbna 56 den.. Šešir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.5, Berlin 13.5975, London 299.35, Milan 277 41 Newvork 56 81, Pa. riz 223.66. Praga 168 40 Pariz 223 66, Curib 10.95. Efekti: Vojna škoda 450 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9 1325, Dunaj 73 02 Berlin 124.15, Praga 15.37 Milan 27.33, Pariz 20.43, London 25 33 Newyork 518.75 H krizi našega gledališča Prizadevanje inšpektorja M. Čekića. — Izjava predsednika oblastnega odbora, ljubljanskega župana in stališče gledaliških igralcev. Zdi se, da je gledališka Kriza krenila v čisto drugo smer. ka.^or sc ie DiiČako-valo Inspektor učnega Hi-.i»; -**s:.'a, g. Mi-l.iutin Čekić, se namreč predvsem 'rudi da prepriča velikega župana, predsednika oblastnega odbora in mestnega župana, da ni gledališču nič drugega treba kakor čim večje denarne podpore oblasti in Ljubljane. Potem bo vse v redu. To stališče je zastopal g. Cekič tudi na prvi seji komisije včeraj popoldne ob 4. v dramskem gledališču. Komisije so se udeležili kot zastopnika oblastnega odbora gg dr. Gjuro Adlešič in Narte Velikonia, kot zastopnika mestnega magistrata in občine gg. nadsvetnik Fran Govekar in ravnatelj mestnega knjigovodstva Ivan Vole, za upravo gledališča pa gg. arhitekt R Kregar, operni ravnatelj M. Polič. prof. O. Šest in gledališki knjigovodski ravnatelj Mahkota. Gosp. inspektor ie doka- zoval, da je ljubljansko gledališke ečiro v državi, ki ne prejema razen od države nobene druge subvencije in da žrtvuij v cike vsote celo Sarajevo, kjer vendar vlada taka beda v deželi, da pošilja država koruzo za prehrano stradaiočcga IjnJstva. Ministrstvo nikakor ne .nare dovoliti ljubljanskemu gledališču višie državne subvencije. Dohodki našega gleda išči pa so tako majhni, zanimanje pubjike tako nestalno, da bo treba pač opero opustiti, ako 56 bosta mesto Ljubljana in ljubljanska ob'ast dovolila potrebne podpore. Zastopnika oblastnega odbora sta ugovarjala, da ljubljanska oblast ničesar :.e prispeva za gledališče, ker so I»Hi iz'Jitki za popravljanje obeh zanemarjenih poslopij že doslej veliki in bodo reški. >koi 2 milijonov dinarjev, ako naj se izvrše vsaj najbolj nujna popravila na streru. odru, v dvorani, po hodnikih, pod odro ti in na fasadah. Zastopnika mesta pa r,ta u gore vila, da Ljubljana že nekaj let daje obema gledališčema brezplačno vso og-emuo razsvetljavo in veliko uporabo vode, kar predstavlja na leto vrednost Din I5il000. Gosp. Čekić pa je izjavil, da »to n, nič« in da mora mestna občina tudi v -Jenarju prispevati k vzdrževanju gledališča, eko naj ostane opera in nivo predstav na dosedanji višini. Končno se je sklenilo, da na i r.rrava predloži do danes do 4. natančen in pregleden proračun za sezono 192S-29, seznam osebnih plač in pregled materihlnih predvidenih stroškov. Potem se ugotovi, kako se mora gospodariti v bodoče. Vaj *e ?e lahko prištedi, kdo se še brez škode reducira i. dr. Med drugim se ie ugotovilo, da so nekatere gaze višje v Liubliar.i kakor oseb istih dolžnosti in kvalitet v Zagrebu in Beogradu, da je režiia uprave v primera z onima morda previsoka itd. Komisija torej danes popoldne nadaljuje s preiskovanjem denarnega gospodarstva, na kar se skličejo še na posvet strokovniaki, da izrečejo svoje mnenie slede umetniškega vodstva gledališča. Ker je stopil g. insDektor Čekić v zvezo tudi z Udruženjem in ie zaslišal posamezno nekaj članov drame in opere, je prejel pač dovolj informacij glede želj in pritožb članstva, ki je v orvi vrsti izzvalo sedanjo krizo Gosood Čekić ostane še nekai dni v Ljubljani, ker je preverjen, da se z gotovimi ušredbami more gmotni položaj gledališča utrditi, ako dovolita mesto in oblast dovoljene subvencije v gotovini. Prosvetno ministrstvo je poslalo v Ljubljano inšpektorja Milutina Čekića, da izvrši preiskavo pri ljubljanskem Narodnem gledališču z ozirom na Dritožbe proti intendantu R. Kregarju. tako od strani gledališkega osobja. kakor tudi od strani občinstva, ki se zanima za slovensko gledališko umetnost. Včeraj smo obiavili izjavo g inšpektorja Čekića zastopnikom tiska o njegov1 nalogi macij oseb, ki imajo vpogled v gledališke finance, je intendant reduciral popolnoma po nepotrebnem gaze in honorarje, štirikrat je zagrozil z redukcijo plač in p^cm žudnji dan pred izplačilom zopet prcVffeal. To je dokaz, da je hote izrabljal svojo avtoriteto in po nepotrebnem razburjal igralec. V času, ko je reduciral gaze in honorarje, je anga/i* ral ljudi, ki so popolnoma nepotrebni v op-.« ri in drami. V drami je nastavil 3 nepotreb* ne statiste in pomožno pisarniško moč. Na* dalje g. intendant protežira balet (ki jc nje* gova ctkaprica«, kakor se je nekoč izrazil). Balet je za Ljubljano odveč, dokler drama in opera nista sanirani. To sezono je balet stal gledališče ogromno vsoto, prinesel je pa v gledališko blagajno malo Približno 100 tisoč dinarjev dosegajo izdatki za letošnje baletne predstave, ki so pa vrgle samo okoli 30.000 Din. Popoln razpust baleta tudi ni po* treben, zapravljanje denarja je pa njega vzdrževanje v sedanjem obsegu, dokler se ne rešijo nujnejši gledališki problemi Umetniško osobje se bori proti inten* dantu nadalje iz čisto umetniškega stališča, ker je to eseba, pred katero osobje ne more imeti spoštovanja in zaupanja, ker se je po* novno izkazalo, da g. intendant nima pojma 0 gledališki umetnosti. Ko je g inž. Kregar nastopil svoje in* tendantsko mesto, jc igralcem izjavil, da bo izvedel samo eno redukcijo, nakar da bodo gledališke finance v ravnovesju. Igralci so na to pristali v nadi, da s svojimi žrtvami pripomorejo k sanaciji gledališča. Obljubil je tudi, da bo reducirane vsote pozneje po* vrnil. Nekaj mesecev kasneje je intendant zopet reduciral. To jasno priča, da ne zna gospodariti. G. inž. Kregar se je sam potegoval za intendantsko mesto in je treba pri tem po* vdariti, da se je posluževal vseh sredstev, da bi bil imenovan za intendanta. Ako bi znal le gospodariti, bi ne prišlo tako daleč, da so bile igralcem plače znižane in so ostali 1 maja brez denarja. Ob tej priliki se umetniško osobje skli* cuje tudi na protest vseh kulturnih organi* zacij ob Kregarjevenem imenovanju. Res je, da so bili igralci tedaj edini, ki so se za Kregarja zavzeli, to pa radi njegovih sve» čanih obljub predno je postal intendant in njegovih izjav, ko je zasedel to mesto. Vse artistično osobje je zato mnenja in je prepričano, da je ono teater in faktor, ki drži nivo teatra ne pa intendant, ki ima samo nalogo skrbeti, da morejo igralci v miru in pošteno izvrševati svoj vzvišeni po» klic. Občinstvo ne pride v gledališče radi intendanta, temveč radi oderskih umetnin in tistih, ki jih izvajajo. Osobje zahteva, da se z njim v tem smislu tudi postopa Skd* njič so igralci izjavili inšpektorju M. Čekiću zahtevo, da zasliši vse člane uprave, ker je znano, da so imeli z intendantom Kregar« jem ostre nastope, ker jih ta ni vpošteval v čisto umetniških zadevah, kjer je g. inž. Kregar popolnoma nekompetenten Demonstracije v dramskem gledališču Snoči je pri reprizi Cerkvenikove komedije »Roka pravice« prišlo v dramskem poslopju med občinstvom do demonstracij proti intendantu R. Kregarju. V prvem odmoru je nagovoril iz lože prvega nadstropja publiko urednik revije »Tank« gospod Ferdo Delak, ki je med drugim izjavil, da je spravil intendant g. Kregar gledališče do razsula in da zahteva v imenu vse poštene slovenske javnosti, naj ta zavod takoj zapusti. Občinstvo je mirno poslušalo njegovo izjavo, nato pa je pričelo manifestirati za slovensko gledališko umetnost in demonstrirati proti intendantu R. Kregarju. Posebno živahno je demonstriralo dijaštvo. V drugem odmoru so demonstracije proti intendantu Kregarju ponovile. Ker je nekdo iz parterja parkrat zaklical baje v Šali »Živio Kregar!«. je seveda izzval nove demonstracije proti intendantu. Ob koncu predstave je g. Delak ponovno nagovoril občinstvo in ga pozval, nai vztraja v borbi za ureditev razmer v ljubljanskem gledališču. Demonstracije proti g. Kregarju so tudi ob tej priliki ponovile. Pri tem je bilo čuti zopet par klicev zanj, ki pa niso mogli prevladati manifestacije za prospeh slovenske gledališke umetnosti. Pomnožena policijska straža ni imela povoda, da bi nastopila proti demonstrantom. Stabilizacija grške valute Atene. 14. maja s. Ministrski svet le sklenil stabilizirati drahmo na bazi 375 drahem za angleški fintt Srnin 2. SCO V F N S K T N A R O D» dne 15. maj« 1928. Ste* 112 Roke proč od naše univerze! Proti premestit vi rudarskega oddelka ljubljanske tehnične fakultete v Sarajevo. — Zahteva po radarskem oddelku na ljubljanski univerzi je utemeljena. Lokalni faktorji v Sarajevu so po* krenili akcijo, da bi se ustanovila tam montanistična fakulteta. V ta namen naj bi se po njihovem mne* nju premestil rudarski oddelek ljubljanske tehnične fakultete v Sarajevo. S tem bi bila seveda na* ša najvišja kulturna ustanova znat« no oškodovana in zato ni med Slo« venci nikogar, ki bi odobraval pre« mestitev rudarskega oddelka v Sa* rajevo. Profesorski zbor ljubljan* skega rudarskega oddelka in svet ljubljanske tehnične fakultete sta to vprašanje temeljito proučila in zavzela svoje stališče, izraženo v resolucijah, ki jih v informacijo merodajnih krogov in n javno* sti objavljamo. Resolucija sveta tehnične fakultete Svet tehnične fakultete univerze v Ljub* ljani je dne 27. aprila 192S proučil sarajev* sko resolucijo ter premotrival vprašanje rudarskih šol, in sicer I. njih priklopitev k fakultetam oziroma njih samostojnost, 2. njih posebne razmere v naši državi, 3. njih krajevno lego. 1. Nobena tehnična šola ne more dati slušateljem izčrpno obvladanj« tehničnih disciplin, pač pa jih mora izobraziti v teh* nični smeri s predavanji in z delom v labo* ratorijih na temelju osnovnih predmetov znanstvenega značaja. Tehnične fakultete ali celo univerze nudijo najboljše pogoje za tak študij, ker so na široki bazi oprem* Ijene z učnimi sredstvi. Da se na samostoj* n: rudarski šoli doseže približno izobrazba kakor na tehniških fakultetah, bi taka šola rabila nekako 23 učnih moči, dalje skoro vse laboratorije in institute tehničnih fa* kultet, ki pa na teh služijo drugim oddel* kom,- večinoma drugim fakultetam. Aka* demski duh pa, ki omogoča slušateljem člo* seči aspirantom na vodilna mesta potrebno izobrazbo, se sploh ne razvija na šoli z omejenim ciljem, tudi ne pri še tako dobri opremi. Zato meni fakultetni svet, da je priporočljivo združiti rudarsko šolo s teh* ničnimi fakultetami Tendenca razvoja ru* darskih šol v inozemstvu potrjuje to mne* nje, ker se take šole nikjer več ne usta* navijajo kor samostojne, ampak sc celo tam, kjer še obstojajo, kaže stremljenje po združitvi s fakultetami. Delitev ali celo krajevna ločitev rudar« skega studija v dve leti pripravljalnega in 2 praktičnega pouka (ecole d' applicatio-n) našim splošnim šolskim razmeram iz mno* gih razlogov ne odgovarja. 2. Ustanovitev samostojnih rudarskih šol pri nas nasprotuje vselej in povsodi po* vdarjeni potrebi skrajnega varčevanja, ker take šole, kakor je bilo dokazano, zahteva* jo večja sredstva kakor rudarski oddelki. Pri tej priliki naj še povemo, da se ru* darski oddelek v Ljubljani kar najlepše razvija, da se njegovi absolventi z uspehom udejstvujejo v državni in privatni praksi, in da se tudi mlajši bosanski inženjerji sa* mi in naši dijaki Bosanci z motiviranimi resolucijami zavzemajo za ohranitev rudar* skega oddelka v Ljubljani. 3. Najugodnejša krajevna lega rudarske šole pa morda res zavisi bolj od na njenem mestu nahajajočih se učnih sredstev nego od okrožnih prirodnih razmer. Vendar bodi ugotovljeno, da so števil* ke, ki slikajo bogastvo Bosne in Hercegovi* ne na rudah, zelo problematične. Tamošnja premogovna ležišča nikakor ne tvorijo 80% vsega bogastva naše države na premogu, ki bi znašalo po navedbi resolucije samo 2.5 milijarde ton. Trboveljska premogokopna družba sama ima dobro skubiranih, ne fik* tivnih, 300 milijonov ton, predvideva pa skoro še enkrat toliko v še ne dovolj raz* iskanih terenih. V Šaleški dolini imamo približno 300 milijonov ton in poleg tega prostrana ležišča na Spodnjem štajerskem in Dolenjskem. Bogastvo železnih rud v Ljubiji so stro«* kovnjaki sami spočetka ocenili na 600 mili* jonov ton in to skrčili pri anketi na 50 do 60 milijonov. Ravno Ljubija pa sc da iz Ljuhljane celo prej doseči kakor iz Sa* rajeva. Pa tudi Slovenija je bogata na dru* gih rudah (svinec, cink). Brez dvoma jc rudarska industrija v Sloveniji že zaradi tega, ker je privatna, dosti bolj razvita kakor drugod v državi, tako da bo slovenski rudar, nadzornik, slo* venski plavžar in inženjer še dolgo časa učitelj bosanskim kolegom. Upoštevajmo samo, da je leta 1927 Slovenija producirala 1.7S5.686 ton premoga._ dočim Bosna, raz* vpita kot bogata, 798.876 ton. Prav tako bo železna industrija v Sloveniji vsled njene stare tradicije služila kot vzorec drugim, ki bi nastale v državi. Fakultetni svet torej meni, da je zdru* žitev rudarske šole s tehnično fakulteto priporočljiva iz didaktičnih razlogov in ne* izogibna v naši državi, ki mora varčevati ter dalje, da je Ljubljana zelo ugoden kraj za tehnični študij sploh in specijelno za ru* darski. in zahteva, da se nihče ne dotakne rudarskega oddelka tehnične fakultete. Resolucija profesorskega zbora rudarskega oddelka tehnične fakultete Stoječ na stališču popolne objektivnosti, zavedajoč se resnosti akademske izobrazbe in s to združene kompliciranosti notranjega ustroja akademskih učnih institucij ter končno imajoč dobro u vidu težki finančni položaj naše države, je prišel profesorski zbor montanističneza oddelka v svoii seji dne 25. aprila 1928 glede resolucije ankete, obdržane v Sarajevu radi premestitve rudarskega oddelka. do sledečega zaključka: Tehnična visoka šola v splošnem ne more stremeti za tem. da bi dala svojim slušateljem izčrpno znanje te ali one tehnične discipline. Ona mora dati le znanstveni temelj .za razumevanje tehničnih pojavov in navajati slušatelje, kako se znanstvene metode uporabljajo za proučevanje teh pojavov. Nepobitno pa ie. da so ravno stvarna in znanstvena predavanja v zvezi z laboratorijskim praktikom iz splošnih predmetov glavna podlaga vsakemu specijalnemu študiju posameznih tehničnih panoe, posebno pa še montanistiki. ki ne predstavlja eksaktno znanost, ampak nekako kombinacijo najrazličnejših tehničnih disciplin. Ker pa ie pridobitev te pod. lage mogoča samo na univerzi odnosno na kompletni tehnični fakulteti, ki je že opremljena z vsemi študijskimi pripomočki in zasedena s stalnimi, znanstveno visoko izobraženimi nastavniki. ni dvoma, da je priključitev montanistike univerzi »odnosno tehnični fakulteti predpogoj za uspešno znanstveno delovanje.' ker Ie taka organizacija da živ in zanimiv materijal za učenca kakor tudi za učitelja. Po tem principu se vsepovsod ustvar-iaio nove visoke šole. oziroma tehnične fakultete, nikdar pa ne z ustanovitvijo samo specijalnih strokovnih oddelkov. Obratno se dandanes pojavlja močna tendenca pri-klopitve doslej samostoinih. provincijalno dislociranih tehničnih oddelkov tehničnim fakultetam oziroma univerzam v univerzitetnih centrtfi. (Pribram. Leoben). Nemogoče ie pričakovati od merodajnih prosvetnih oblasti, da bi z obratnim postopkom pri premestitvi montanističnega oddelka i:z Ljubljane v Sarajevo, pogazila po-vdarjene. edino oravilne principe. kajti ustanovitev visoke rudarske šole morda celo samo z višiimi semestri, pri čemur bi morali slušatelii Drve štiri semestre apsolvirati na drugih univerzah in visokih šolah, bi predstavljala ne le vse že zgoraj navedene nedostatke in težkoče. ki nastanejo pri predavanju brez neobhodno Dotrebnih znanstvenih institucij in pripomočkov, ampak bi tudi slušatelji pri prehodu iz ene šole v drugo izgubili najmani eno študijsko leto. Z državnega kakor tudi narodnogospodarskega stališča bi to bila velika napaka, ker šola mora skrbeti za to. da se čas neprekinjeno izkoristi v študijske svrhe in tako slušatelji po možnosti absolvi-rajo v naikraišem času Nikakor oa. si ne more profesorski zbor montanističnega oddelka zamisliti ustanovitev kompletne rudarske fakultete v Sarajevu, ker to bi pomenilo popolnoma na novo organizirati in z vsemi učnimi pripomočki opremki osem znanstvenih institutov, in sicer: institut za matematiko, fiziko, strojeslovje. elektrotehniko, kemiio, mehansko tehnologijo, geodezijo in stavbarstvo, izvzemši torej samo mineraloško petrografski institut, kateremu bi eventualno služile že v deželnem nruze-ii v Sarajevu postojeće zbirke. Ker bi bilo za predavanja odnosnih predmetov potrebno vsai 23 učnih moči in bi bilo le nekako niih 5 na razpolago z ukinitvijo montanističnega oddelka v Ljubljani, bi se moralo na novo imenovati vsai nekako IS profesor je v-znans t venikov. Lahko si predstavljamo kako ogromne vsote bi bile za vse to potrebne in ravno v času. ko se bije boj za redukciio fakultet in za temelifto pocenitev in racijo-nalizaciio visokošolskega pouka. Ali nai se morda posameznikom na ljubo z neizmernimi finančnimi žrtvami napravijo brezplodni eksnerimenti? Stoječ na tem stvarnem in striktno objektivnem stališču zastopa profesorski zbor montanističnega oddelka odlrčno' načelo za združenje tehnične in tudi rudarske visoke šole z univerzo, ker le tak organizem zamore zagotoviti hitri in usDešni razvoj te tehnične panoge. Ker ima Ljubljana že vse povdar-jene principijelne predpogoje za obstanek montanističnega oddelka pri tehnični fakulteti njene univerze, smatra profesorski zbor. da bi vsaka okrnitev tegn oddelka pomenila absolutno degradacijo sedanjega v najlepšem razmahu nahaiaiočcga se stania. K vprašanju rudi zahtevane ustanovitve plavžarske fakultete v Sarajevu profesorski zbor ne more zahtevati meritornega stališča, ker tak v Ljubljani ne obstoia. pač pa je mnenja, da pri malenkostni do trebi plavžarskih in^enieriev sedai kakor tudi v bodočnosti državo stala ta institucija istotako ogromnih žrtev. Zato se ie vzela ta misel svoičas tudi v Ljubljani v pretres, a se ni realizirala radi prevelikih materijelnih potrebščin. Kar se tiče druge praktične točke uvodoma omeniene resolucije, zastopa profesorski zbor montanističnega oddelka zopet principijelno stališče, da visoki znanstveni zavodi niso vezani toliko na zunanje prirodne pojave, kakor pa na že Dovdarieni notranji ustroi institutov. Ce Da že mora tudi k tej točk? zavzet! svoie stališče, potem naglasa, da so vse številke Dremoga in rudarskega bogastva Bosne in Hercegovine v tej resolucij? zelo problematične in nedokazane, ker so vsa oremogišča veliko premalo sistematično Dreiskana. da bi se zamogla izračunati vsaj Dribližna kuba-tura. Očividno ie že pretirana cenitev participacije premogovnega bagastva z dvemi miljardami ton na celotnem bogastvu premoga v državi z 2.5 miljardami ton. Saj ima samo trboveljska oremogokoona družba v svojih okrožjih s sistematičnim raz. iskavanjem nesporno odkritih in naioorez-neje skubiciranih 300 milijonov ton. predvideva Da skoraj še enkrat toliko v drugače produktivnih toda ne dovoli raziskanih terenih. Ker imamo v Sloveniji v Šaleški dolini (Velenje) poznanih približno tudi 300 milijonov to in prostrana premo-gišča na celem spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, se more celotno bogastvo zelo približati onemu Bosne in Hercegovine, seveda s to razliko, da imamo vsaj pri Trboveljski premogokopni družbi popolnoma realne številke katerih oa v Sarajevski resoluciji pogrešamo. V kvalitativnem pogledu na premog v Sloveniji vsaj kot ko-merčno daleko nadkriljuie bosanske proizvode. Ni torej že z ozirom na premogovno bogastvo Sloveniie mogoče, da zavzema bogastvo Bosne in Hercegovine v celi državi na premogu 80%. ker razDolaga tudi še Hrvatska. Srem in Srbija z resoek-tabilnimi količinami, ki so za narodno gospodarstvo enako važnega pomena. Res je, da Slovenija ne razpolaga z istimi količina/mi železne rude kakor Bosna, toda povdarjati se mora. da so slovenska rudišča oživotvorila v srednjem veku razvito železarsko industrijo, ki ie postala tradicijonelna in ima svoi poDolni izraz v kvalitativno visoko stoječi in v naši državi največji icklarski industriji Nedvomno je. da bo ravno vsled tega vzgojnega vpliva tudi v bodoči bosanski železarski industriji igral disciplinarni in tradicijo-nelno v svoji stroki izvežbani slovenski plavžarski mojster in delavec važno vlogo in postal vzgojitelj domačega bosanskega naraščaja. Sicer pa moramo tudi tu pripomniti, da smo ravno glede cenitve bogastva na železnih rudah v Bosni doživeli že velika presenečenja, ker so to količino današnji vodilni rudarski strokovnjaki pred nekoliko leti še cenili na 600 milijonov ton. na anketi pa sami to število reducirali na 50 do 60 milijonov ton. Tudi to ie za nas še krasna gospodarska rezerva, katero pa na žalost še dandanes kot sirovino za malenkostni dobiček forsirano izvažamo v inozemstvo. Znano je v Sloveniji bogastvo na svin* čenih rudah posebno v Mežici, kjer se pri* dobiva dnevno čez 300 ton rude s povprečno z 12 % Pb in v topilnici predela okroglo 50 ton čistega svinca dnevno. Tudi druge rudnine so raztresene po posameznih naha* Tališčih, kjer se eksploatirajo. Od teh je po* sebno omeniti antimonove in cinkove rude. Za predelavo slednjih obstoji v Celju velika cinkarna. Nasprotno pa so podobna rudišča Bosne in Hercegovine radi pomanjkanja kapitala in komunikacij ostala nepreiskana in se jih radr tega niti približno ne more oceniti. Kot najboljši dokaz za visoko razvito rudarsko industrijo v Sloveniji pa se mora smatrati velika produkcija premoga in dru* gih rudarskih proizvodov, ki sumarično da* teko presegajo ono Bosne in Hercegovine. Saj je znašala po avtentičnih podatkih gospoda ministra šum in rud, katere je navedel v zadnji budžetni debati, leta 1927 v Sloveniji produkcija premoga 1,785.686 ton, med tem ko je ta znašala v Bosni in Hercegovini sa* mo 798.876 ton. torej skoro za 1 milijon ton manj. Ker pa so tudi tehnično rudniki v Slo* venji, posebno svetovno znani rudniki trbo* veljske in mežiške družbe, na popolnem vi* šku, kar se o bosanskih rudnikih še davno ne bo moglo trditi, in je v tej industriji udejstvovana privatna inicijativa, in kar je eminentne vzgojne važnosti tudi privatna disciplina, je nedvomno tudi iz praktičnega vidika po objektivni presoji navedenih či* novnic Ljubljana, oziroma Sloveija za mon* tanistični študij na vsak način bolj kvalifi* cirano mesto, kakor pa Sarajevo. Vsestran* sko dobre železniške zveze pa omogočajo tudi hitro in ceno prireditev študijskih po* tovanj v inozemstvo, n. pr. v sosednja teh* nično zelo razvita alpinska rudarska okrožja in še celo najmodernejši bosanski rudnik, t. j. Ljubija, se more iz Ljubljane prej do* seči kakor pa iz Sarajeva. Končno ie potreba povdariti tudi to dej* ^tvo, da se še sama najmlajša generacija bo* sanskih rudarskih inženjerjev, kakor tudi sedanji dijaki Bosanci z motiviranimi reso* lucijami zavzemajo za ohranitev obstoječe* ga stanja, kar pomeni, da zahteva sarajevske ankete ni izraz narodne potrebe, kateremu bi se z ustanovitvijo meščanskih in privred* nih srednjih šol, recimo tudi rudarske, brez dvoma najbolj ustreglo. Učiteljice protestirajo Dne 5. t. m. smo poročali, da je v novem zakonu o osnovnih šolah' določba, po kateri se smejo učiteljice možiti samo z učitelji. Če se poroči učiteljica s kom drugim, izgubi službo. K tej vesti smo nrejeli iz krogov učiteljic naslednji dopis: Ali smo učiteljice sužnje, da se moramo možiti z onimi, ki jih ne ljubimo? Ali je morda vsaka učiteljica, ki se posveti pouku v šoli, ustvarjena za možitev samo z učiteljem? Vsa čast učiteljem, toda povsem umevno jc, da ni vsaka učiteIHca ustvarjena za učitelja. Menda je za možitev potrebna svobodna volja in mislimo, da lahko ostane državni proračun prav tako aktiven, ako vzame učiteljica za moža učitelja ali pa koga drugega. Rade bi vedele, iz katerih vzrokov sc hoče omeniena določba uveljaviti, zaradi proračuna ali zaradi reduciranja? Poročalo se je tudi, da je baje ta določba potrebna zato, da bi se učiteljice ne raožile s kmeti, orožniki, vaškimi trgovci, občinskimi pisarji itd. Menda bo mč vsaka učiteljica vedela, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko poroči s kmetom, ali zaradi premoženja ali zaradi izobrazbe. To velja tudi za orožnike, ki se v svojih *o!ah vsak dan izobražujejo, da more biti država nanje zares ponosna. Ali se v resnici učiteljica ne bi smela poročiti z orožnikom, ki ie prav tako državni uslužbenec in dobiva enako plačo? Proti določbi novega zakona o osnovnih šolah, ki hoče omejevati osebno svobjdo učiteljic, moramo protestirati vse učitelji:*, ker pomenja naše zasužnjenje. Dočim "e 20. stoletje prineslo celo emancipacijo musK-mank, ki so odložile kpprene. hoč2ij sedaj v naši državi postaviti na njihova mesta učiteljice in jih z zakonom žigosati kot pod* rejena. mani vredna bitja, ki ne smejo imeti svobodne volje. Vse do gotove meje! Hipotekama banka in občinske hranilnice Tz tukajšnje podružnice državne hipoteka rne banka smo prejeli: V sobotni številki Vašega lista (št. 110 z rine 12. t. m.) ste objavili na drugi strani v članku >Za Koristi ljubljanskega prebivalstva« pod iHipotekarna banka in občinske hranilnice^. I odstavek: .... >Clen 12 zakona o Državni hipotekami banki res tudi določa obrestno mero za posojila po G%. Uprava Državne hipotekam? banke pa se le zakonske določbe ne drži, temveč je obrestno mero zvišala na 9% . . . . .< V drugem odstavku: >Med tem pa ko se Državna hipotekama banka ne drži v zakonu določene obrestne mere (6%) za posojila, kar bi moglo biti v korist pridobitnih krogov Slovenije......< Ker srornje navedbe deloma a p odgovarjajo dejstvom, prosimo, da izvolite priobčiti slede cp pojasnilo: Res je, da Člen 5. določa 6% obrestno mero za posojila toda ta člen je bil s Čl. 5 a (leta 1922) Uradni list 87-276 z dne 21. avgusta 1922) dopolnjen in se glasi: ^Pogoje, ob katerih naj Državna nipo-tekarna banka opravlja te posle. uredi upravni odbor s posebnim pravilnikom, katerega odredbe morajo biti utemeljene v zakonu o ureditvi Državne bipotekarne banke. Upravni odbor odreja za vse te posle višino obrestne mere za emitiranje zastav-nic in obveznic po § 86., točki 6.. zakona o ureditvi Državne hipotekam? banke. Upravnik poroča ministru za trgovino in industrijo pismeno o odločbi upravnega odbora glede obrestne mere. Ako odloČi upravni odbor, da bodi obrestna mera na posojila večja nego 1%%, na vložene javne fonde in pupilarne mase pa manjša nego 5%, si mora za take odločbe izposlovati odobritev ministra za trgovino in industrijo.« Ker je bila obrestna mera posojil, ki jih je banka sklenila v inozemstvu, večja kot 7lA%> je banka dobila v smislu čl. 5a zakona pristojno dovoljenje ministrstva trgo-mere posojil od 7)4% na 9%. Delo DriaTne hipotekarne banke temelji popolnoma na zakonskih predpisih, po njih se banka ravna in jih točno izvršuje. Ne dajmo se izigravati! Znano geslo pokojne Avstro*Ogrske divide et impera se žal uveljavlja tudi v našem javnem življenju. Skoro vsa društva in organizacije, ki imajo svoje centrale v Beogradu, se drže tega principa in skušajo na vse načine zanesti razdor med svoje po= družnice v prečanskih krajih, da bi mogle centrale nemoteno diktirati članom svojo voljo. To se pozna zlasti v udruženju re» zervnih oficirjev, v katerem so razmere od dne do dne neznosnejše. Predesdnik središnje uprave g. Radosavljević je po svojih metodah in nazorih pravi diktator, ki bi spadal v diktatorsko Španijo ali Italijo, ni* kakor pa ne na mesto predsednika tako važne patrijotične organizacije. Za kvali* fikacijo tega gospoda je značilno, da se drži predsedniškega mesta kakor klop mastne kože in da mu ne gre v glavo, da bi moral iz znane afere z vmešavanjem udruženja v dnevno politiko izvajati kon* sekvence in odstopiti. Mnogi pododbori so nastopili proti njemu in ker je čutil, da se mu majejo tla pod nogami, je priredil tur* nejo po državi in posetil vse pododbore, da jih v svoji diktatorski objestnosti pre= parira in spravi na kolena. Te dni se je zglasil tudi v Mariboru, kjer je naročil predsedniku pododbora, naj skliče članski sestanek. Češ da se mora predstaviti članom mariborskega pododbo* ra in poročati o delovanju središnje upra* ve. Na članskem sestanku je nastopil z daljšim govorom, v katerem je koval sre* diŠnjo upravo v zvezde in jo hvalil kot vzor društvene centrale. Središnji upravi predseduje on in kdor pozna razmere v udruženju rezervnih oficirjev, mora pri* znati, da je središnja uprava zlasti v koč= Ijivih zadevah, kakršna je bila gonja proti Svctozarju Pribičeviču, pod njegovo dikta* turo. Tako je g. Radosavljević v Mariboru pel slavo sebi in svojim «velikim» zaslu= gam za organizacijo rezervnih oficirjev, ki so pa v luči objektivnosti zelo dvomljive. Glavni namen njegovega poseta v Ma* riboru je bil, nahujskati člane mariborske* ga pododbora proti članom ljubljanskega pododbora, ki po svoji ogromni večini ob* sojajo intrige in diktaturo g. Radosavlje* vica. Žal, da so se dali člani mariborskega pododbora tako daleč izigrati, da so na* sedli .g Radosavljeviču in se uklonili nje* govi diktatorski volji. To je žalosten po* jav, vreden obžalovanja in obsodbe tem bolj, ker je že skrajni Čas, da se napravi v udruženju rezervnih oficirjev red in da se odstrani iz središnje uprave diktatorska objestnost v osebi g. Radosavljeviča. Raz* mere v organizaciji rezervnih oficirjev bi se dale sanirati samo s složnim nastopom vseh Članov, ki hočejo organizaciji dobro. Pripominjamo, da je ljubljanski pododbor kot najmočnejši v državi zavzel odločno stališče proti vmešavanju udruženja v po* litiko in proti diktatorskim metodam pred* sednika g. Radosavljeviča. Zato je središ* nja uprava brez vsakega obvestila prekinila z njim odnošaje, kar je pač unikum v dru* Stvenem življenju. Zdaj hoče g. Radosav* Ijević izolirati ljubljanski pododbor in ga prisiliti, da pade pred njim na kolena in prosi diktatorja odpuščanja. Žalostno je, da je našel ta gospod celo med slovenski* mi častniki podporo in odobravanje za de* lo, ki more udruženju rezervnih častnikov samo škodovati. Prosveta Donski kozaki v Ljubljani. Včeraj so ▼ Unionu peli takozvani donski kozaki, združeni v moški pevski zbor pod imenom «Platov». Najbrž se ne bom prav nič zmo* til, ako bom trdil, da med temi pevci mor* da ni niti 5% pristnih donskih kozakov in v vsem njihovem programu niti toliko pristnih kozaških pesmi. Vse to ne spada v koncertno dvorano, temveč v kabaret, kjer so ti, ali njim enaki pevci običajno tudi na* stopali, dokler niso «pogruntali», da v koncertnih dvoranah ni nič boljša in raz* sodnejša publika kot tam. Zato tega «kon* certa» ne bom sodil iz umetniškega vidika, oziroma, ga prav nič ne bom sodil Žalost* no si je resnična umetnost včeraj zakrila obraz ter pred razbesnelo črnijo zbežala. Upajmo, da se desakrirana unionska kon* certna dvorana prav kmalu zopet blago* slovi. —č. Premijera v drami. Jutri se vprizori v dramskem gledališču Maeterinckova tride* janska drama «Stilmondski župan«, katere snov je vzeta iz prvih početkov svetovne vojne Naslovno vlogo župana kreira g. Le* var, v ostalih glavnih vlogah pa nastopajo gg. Rogoz, Skrbinšek, Jerman, Kralj, Smer* kolj, Jan in ga Mira Danilova. Režijo vodi g. C. Debevec. Predstava se vrši izven abon-maja, dostop s 50 % popustom, ako si na* bavijo vstopnice v predprodaji, in sicer se* deže, katere so imeli kot abonenti. Iz pisarne dramskega gledališča. Drama pripravlja za zaključek sezone Jerom Jero* movo veseloigro «Fany in njena žlahta», v režiji g. Milana Skrbinška in aktualno za» devščino »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka» z g. Cesarjem v naslovni vlogi. V istem komadu bo gostoval priljubljeni igra* lec g. Daneš*Gradiš, član mariborskega gle* dališča, ki je kreiral prvi slovenskega Švej* ka. Vprizoritev Švejka je obenem poslednje delo, ki se vprizori letošnjo sezono Gostovanje v drami. Uprava Narodne* ga gledališča se pogaja z znamenitim nem* škim igralcem Aleksandrom Moissijem za enkratno gostovanje. Vprizorili bi se Ibs* novi Strahovi z Moissijem kot Osvaldom in znamenito Eriko \Vagner kot gospo Al* wing. Prve dni junija bo gostoval odlični češki igralec Stepanek v vlogi Cvrana de Bergerac. Član mariborskega Narodnega gledališča Gradiš*Dane5 pa bo gostoval v Pustolovščinah dobrega vojaka Svejka, ka* rere premijera bo začetkom meseca junija. Gostovanje zagrebške drame v Ljuba ljani. V petek dne IS. t. m. gostujejo v ljub* ljanski drami prvaki zagrebške drame. Vpri* zorijo izvirno dramo «Agonija», katero je napisal hrvatski pisatelj Krleža. Glavno vlogo v tem delu, ki je ob premieri v Za* grebu v vsakem oziru izvrstno uspela, igra naša rojakinja članica zagrebške drame ga. Vika Podgorska. Predprodaja vstopnic po običajnih dramskih cenah pri dnevni blagaj* ni v operi. Marij Šimenc gost ljubljanske opere. Na praznik v četrtek gostuje v operi «To« sca» g. Marij Šimenc. S tem nastopom se odlični gost nekako poslavlja od Ljubljan* čanov, ker zapusti v prihodnji sezoni Jugo* slavijo in odide na nov angažina v Nem* čijo. Poleg njega nastopijo v «Tosci» še ga. Mitrovičeva, gg. Holodkov, Betetto in Jan* ko. Predstava je izven abonmaja po običaj* nih opernih cenah. Opereta *Lady X» za abonente reda D se poje v ljubljanski operi v četrtek 16. t. m. v običajni zasedbi. Ljubljanska drama. Na praznik v četr< tek zvečer ob 20. se vprizori v drami vele* zabavna komedija «Nedcljski oddih» pri iz* redno znižanih cenah, to je sedeži od 15 Din navzdol. železnica KOLEDAR. Danes: Torek, 15. maja 1928; katoličani: Izidor, Zofka; pravoslavni: 2. maja Atana-zij. Jutri: Sreda, 16. maja 1928; katoličani: Ivan Nepomuk; pravoslavni: 3. maja. Mladena. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama; Zaprto. Opera: sDekle zlatega zapada:. Kino Matica: i-črni pirat«. Ljudski kino (Ideal): >Carjev glasnike, drugi del in konec (I. Možuhin). DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik. Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska t-esta. Nepreklicno zadnjikrat danes ob 4., ^S. in 9. uri grandiiozni veiefitm ČRNI PIRAT V glavni vlogi neprekosljivi DOUGLAS FAIRBANKS, mož. ki ga občuduje ves svet. Zadnja prilika, da si ogledate to veledelo bajne lepote. Zasigurajte si takoj vstopnice! Tel 2 i 24 Fllrn' k:nn Matica Sport — Nejasna situacija v ljubljanskem prvenstvu. Situacija v liubljan.vkem prvenstvu, odnosno Drvenstvu LNP ie še vedno nejasno. LNP je zahteval od saveza, naj poda jasno in orecizno izjavo, ali se prizna rezultat tekme Ilirija _ Slavija. ki ea je verificiral LNP ali se naj razveliavi in se na podlagi teca odigra nova orvenstve-na tekma med Ilirijo in Primorjem. JNS je sicer dal odsovor. v katerem navaja isto kot je navedel z. Riboli. toda n.iesov od-sovor je v nasprotju z izjavo, ki jo ie podal dne 8. maja. Nič ni konkretnega in situacija je po savezovi krivdi, ki noče s pravo barvo na dan.. Še vedno popolnoma nejasna. — Službeno iz Lhp. Eks praesidio se iz-preminja deelgiranje sodnikov za tekme dne 17. t. m. sledeče: Za tekmo Maribor-Mura se delegira mesto g. Boltesarja z. Šneler rez. z. Voglar. Seja odbora se vrši jutri ob 20. uri v oosbenj sobi kavarne Evropa. — Tajnica. Soko — »Prednjak«. Izšla je 4 številka le* tošnjega »Prednjaka«, lista za jugosloven* sko sokolsko prednjaštvo. Njegova vsebina je: E. Lovšin: K letošnjim našim lahko* atletskim tekmam. — Stanko Trček: Nekaj vaj za krepitev trupa — Dr. V. Murnik: Obrati pri prostih vajah. — Fr. Lhotskv: Nekaj navodil in pripomb o priliki lahko* atletskih tekem JSS 1928. — Moč zgleda. — — Objave tehničnega odbora JSS. — Iz žup JSS. — Raznoterosti. — Listek: Sistem brata Krpana. (V proslavo sedemdesetlet* niče njegovega odkritja spisal dr. V. Mur* nik.) Ta številka r»Prednjaka«, ki ga vsak Sokol čita od številke do številke z več* jim zanimanjem, ima na naslovni strani krasno sliko, ki predstavlja telovadca Ljub* Ijanskega Sokola v izvanredni vaji »Vznos v vzpori na bradlji«, v »Listku« pa nam predstavi mojster H Smrekar Levstikovega xMartina Krpana v sokolski obleki. Izredno uspela karikatura je imenovana »Moj si* stem«. — »Prednjak« izhaja vsak mesec in letna naročnina znaša Din 30—. Naroča se pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu (Narodni dom). — »Sokolič« prinaša v 4. letos, številki, ki je pravkar izšla, naslednjo vsebino: Marjan J. Tratar: Vicrcd — Orisa: Prebujenje. — Ivo Majcan: Kako ie postao Sokolić. — L. Liška M. K-č.« Kdo je najmočnejši? — Hrvoje H Vajs: Slavenski orao. — Niko: Na Jurjevo. — Marjan J. Tratar: Nedeljski pozdrav na jugu. — Hajrudin Cu-rič: Glasovi slobode. — Hajr. Čurić: Čuvajmo se! — Vladimir K.: Bolgari — naši bratje. — Proste vaje za deco (predpisane za Gorenjsko sokolsko župo). — Glasnik. — Zabava. Pomagajte Bolgarom! Stev 112 •SLOVENSKI NAROD* dne 15. maja 1928. Stran 3. ilnevne vesti. — Odlikovanje Kola srbskih sestara. Povodom 25-letnice je kralj odlikoval Kolo sibskih sestara z redom Belega Orla V. stopnje, predsednico Mirko Grujičevo z redom Sv. Save II. stopnje, podpredsednico Boso Ivaničevo, predsednico Kola v Pozarevcu in predsednico Kola v Sarejevu Maro Pavlovi-Čevo pa z redom Sv. Save lil. stopnje. — Češkoslovaški parlamentarci t Jugoslaviji. V nedeljo 20. t. ni. prispe v Beograd 18 češkoslovaških narodnih poslancev, ki ?e bodo posvetovali z našimi poslanci glede kulturnega in gospodarskega zbližanja med obema državama. Plenarne seje se bodo vršile v dvorani poslopja zunanjega ministrstva. Češkoslovaški gostje posetijo po končanem delu Bosno, Črno goro in Dalmacijo. — Naši odvetniki v Franciji. V Reimsu se bo vršila od 17. do 20. t. m. svečanost obnove v svetovni vojni porušene palače pravde. S to svečanostjo bo združen kongres francoske nacijonalne zveze odvetnikov. Svečanosti se udeleže deputacije odvetnikov iz vseh evropskih držav. Tudi ju-goslovenski odvetniki bodo zastopani in sicer po deputacijah iz Beograda in Zagreba. Ljubljanska odvetniška zbornica ne pošlje v Reims svojega zastopnika. — Preselitev jugoslovenskega konzulata t Gradcu. Jugoslovenski konzulat v Gradcu se je te dni preselil v Schumanngasse 14, I. nadstropje- — Važno za izseljence. Konzulat republike Chile v Zagrebu opozarja izseljence, da za potovanje v Chile ni potrebno posebno dovoljenje. Konzulat daje vizume na navadne potne liste. Izseljenci potrebujejo samo zdravniško izpričevalo, potrdilo policije, da nimajo na vesti nobenih zločinov ali prestopkov iu tri fotografije. Vizumi se izda-jejo prosilcem osebno Taksa znaša 264 Din. — Znižana vstopnina na velesejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se vrši od 3.—11. junija. To znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence ter dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno Din 15- Te vstopnice se Jobe le v pred prodaji pri uradu velesejma (ekonomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno Število vstopnic. — Kupujte automobile in motorna kolesa na letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 2__11. junija. Le tu se bo kupcu iiudila najboljša prilika pogledati vse in kupili ono, kar mu prija. Razstavljenih bo v posebnern, obsežnem paviljonu nad 200 au-tcmobilov in motornih koles vsakovrstnih svetovnih znamk. — Zvonovi na letošnjem ljubljanskem relesejmu od 2.—11. junija. Lepo ubrani zvonovi, uliti od strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos peli svojo kovinsko pesem na velesejmu. Na to posebno opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sf«daj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskubeti nove zvonove, da si pridejo te ogledat na velesejem. — šolska vodstva pozor! Letošnji ljubljanski velesejem se vrši od 2.—11. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskih velesejmov, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano prilično vse, kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učileljstva bo mladini v najvecjo korist. — Vsem društvom ZKD! Bliža se občni zbor Zveze kulturnih društev in treba je napraviti bilanco našega naprednega pro-svetnega dela. ZKD je zato poslala pričet-kom tega meseca vsem društvom ttrko-vino »Statistično poročilo< s prošnjo, da, jo vestno in točno izpolnijo ter vrnejo najkasneje do danes na spodnji naslov. Ker nam še mnogo društev do danes ni odgovorilo, jih ZKD tem potom ponovno prosi in poziva, naj svoje podatke pošljejo t.iiiVJ, da se bo dado vse potrebno pripraviti do občnega zbora. Naj ne bo nobenega diu-štva, ki ne bi poročalo o svojem delu, kajti le po tem bomo spoznali ve Hči no skupnega napredka. Prihranite nepotrebno dopisovanje in stroške za urgence in odgovorite na vprašanja v statističnem poročilu takoj! — Zveza kulturnih društev Ljubljana. — Deželna cesta Kamnik—Crna—Gornji grad. Po odstranitvi plazu pri Črni je promet na deželni cesti Kamnik—Črna—Gornji grad zopet odprt. — Vreme. Danes je sv. Zofija, ki je zna na med ljudstvom kot »mokra Zofka*, ki se pa letos ni izkazala. Kritične dneve hladnega in deževnega vremena smo prestali in zdaj se bo vreme končno menda obrnilo na bolje. Zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 760, temperatura je znašala 8 stopinj. Barometer je sicer nekoliko padel, vendar se pa ni bati, da bi dobili zopet več dni trajajoče deževno vreme. Včeraj je bilo deloma oblačno v Ljubljani in v Beogradu, deževno v Mariboru in Zagrebu, jasno pa v Skoplju, Splitu in Dubrovniku. Vreme je še vedno razmeroma hladno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Zagrebu in v Splitu in sicer 18 stopinj. V Dubrovniku je bilo 17, v Mariboru in Skoplju 16, v Ljubljani 15.6, v Beogradu 7 stopinj. Zjutraj je povsod hladno. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od posojilnice v Črnomlju in Žalcu, potem od meščanske korporacije v Kamniku podporo po 100 Din. Lepa hvala. 400-n — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani soproga zvaničnika državnih železnic ga. Frančiška Pavlina. Pokojna je bila vzorna žena in skrbna mati. Pogreb bo jutri ob pol treh iz mrtvašnice državne bolnice. Blag ji skomin! Težko prizadeti rodbini naše iz-kreno sožalje! — Zanimiva obsodba. Beograjsko kasa-eijsko sodišče je razveljavilo obsodbo va- Ijevskega okrožnega sodišča, s katero sta bila zloglasna razbojnika Omerovič in Mak-simovič obsojena na smrt in vsak na 760 let težke ječe. Beograjsko kasacijsko sodišče je obsodilo vsakega na 180 let težke ječe in 58 - krat na smrt. Razbojnika bosta ustre Ijena čez 15 dni, seveda samo enkrat, ker ju bS - krat ne morejo ustreliti. Iz Ljubljane —I j V Ljubljani se mudi zastopnik ministrstva prosvete, da pospeši rešitev našega gledališkega vprašanja, ki gre v prvi vrsti za tem, da se pridobe narodnemu gledališču sredstva, ki so za njega nadaljni ne-• okrnjeni obstoj poleg državne dotacije ne- 1 obhodno potrebna. Vsakršne demonstracije so v tem trenutku popolnoma neumestne in stvari samo škodujejo. — To notico smo prejeli iz gledališke pisarne. —lj Reprezentanca SKS na mednarodnem kmetskem kongresu ▼ Pragi. Danes opoldne je odpotovala reprezentanca SKS na mednarodni kmetski kongres, ki se vrši te dni v Pragi. Kongresa se udeleže pod vodstvom posran ca Ivana Puclja ing. Župančič, predsednik Kmetijske družbe Ivo Sancin, publicist Albin Prepeluh, geometer Ivan Mravlje in podtajnik Kmetijske družbe France Ka-foL —lj Občni zbor gostilaičarske zadruge. Včeraj dopoldne se je vršil v prostorih restavracije g. Frana Kavčiča na Privozu redni letni občni zbor ljubljanske gostilnicarske zadruge. Predsednik g. Fran Kavčič je v otvoritvenem govoru pozdravil obrtnega referenta nadsvetnika g. dr. Rupnika in ome-jal v splošnih potezah obupni položaj gostilničarske obrti. Izčrpno poročilo o težkem položaju gostilničarjev je podal tajnik g. Pintar. Naglašal je zlasti težke posledice, ki jih čutijo gostilničarji pod težo davka na nočni obisk. To vprašanje je za gostilničarje življenskega pomena, toda kljub vsem naporom doslej žal še ni bilo za gostilničarski stan ugodno rešeno. Po tajniškem poročilu in pojasnilih šefa obrtnega oddelka na magistratu g. dr. Rupnika so se vršile volitve odbora. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Fran Kavčič, za namestnika g. Krapež, za odbornike pa gg. Ivan Dachs, Jan Fiala, Karel Polajner, Ivan Stritar, Peter Stepic, Jernej černe, Matko SokliČ in Rudolf Skulj; za namestnike so bili izvoljeni gg. Franc Breskvar, Ignacij Banko, Jernej Marence in Jernej Ložar, za revizorje pa Ivan Usnik in Leopold Zupančič. Po volitvah so gostilničarji razpravljali o raznih perečih stanovskih zadevah. Na predlog predsednika je občni zbor soglasno votiral za žrtve potresne katastrofe v Bolgariji 2000 Din. Na zborovanje gostilničarjev v Zagrebu, ki se vrši danes v znak protesta proti previsokim taksam, so poslali naši gostilničarji tajnika g. Pinta rja. —Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 6. do 12. maja 1928 iskalo dela 1267 moških in 321 žensk, skupaj 1588 brezposelnih. Prostih mest je bilo 213 za moške in in 132 za ženske, skupaj 345. Posredovanj se je izvršilo 155 moških in 131 žensk, skupaj 286. Odpotovalo je 77 moških in 4 ženske, skupaj 81; odpadlo pa je 3 moški in 2 ženski, skupaj 5 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 absolvent kmetij, šole. 3 manipulanti za lesno stroko, 1 gozdni Čuvaj, 10 gozdnih delavcev, 1 ekonom. 1 Tudar. uradnik, 1 rudar, paznik, 9 rudarjev, 2 pečarja, 3 kamnoseki, 1 kipar, 1 izdelov. cementnih izdelkov, 3 železostrugarji, 6 zlatarjev, 23 kovačev, 26 stavb, ključavničarjev, 19 kleparjev, 3 železolivarji, 1 železobrusač, 1 žeb-Ijar, 53 stroj, ključavničarjev, 2 puškarja, 1 urar, 1 stroj, risar, 13 elektromonterjev, 1 bandažist, 103 mizarjev, 13 kolarjev, 7 so-darjev, 1 strugar, 1 lpletar, 12 Žagarjev, 1 stolar, 4 usnjarji, 2 strojarja, 6 sedlarjev in jermenarjev, 4 sedlar, ličarji, 1 tkalec, 1 predilec, 4 tapetniki, 1 kroj. prikrojevalec, 25 krojačev, 57 čevljarjev, 7 klobučarjev, 3 brivci, 5 knjigovezov, 7 mesarjev, 8 mlinarjev, 30 pekov, 1 slaščičar, 4 natakarji, 2 to-čilca, 1 restav. poslovodja, 1 kuhar, 2 in-žen. kemije, 1 laborant, 1 medičar in svečar, 2 polirja, 52 zidarjev, 28 pleskarjev, sobo-slikarjev, 1 dimnikar, 30 tesarjev, 1 tiskarski strojnik. 33 strojnikov, kurjačev, 13 pisarn, slug, 31 trgovskih pomočnikov, 3 trgovske sluge, 1 trgov, poslovodja, 6 knjigovodij, 2 fakturista, 1 absolv. trgov, višje akademije, 1 korespondent, 2 kontorista. 1 potnik, 2 trgov, skladiščnika, 40 zasebn. uradnikov, 3 pisarn, praktikanti, 1 gledališki igralec, 1 desinfektor, 2 boln. strežnika, 82 hlapcev, 32 tovar, delavcev, 143 navadnih delavcev, 7 vajencev; ženske: 15 pisar, moči. 1 vzgojiteljica, 2 kontoristinji, 14 prodajalk, 8 šivilj, 2 šivilji perila, 1 modistinja prodajalka, 2 šivilji slamnikov, 1 črkosli-karica, 6 pletilk, 3 tkalke, 1 zeljarica, 15 tov. delavk, 36 dninaric. 48 kuharic, služkinj, po-strežnic, 6 vajenk. —lj Ljudski kino ZKD (Ideal) v Ljubljani predvaja danes ob pol 5. pol 8 in 9. zvečer dirugi del in konec ogromnega velefil-ma ^Carjev glasnik« s filmskim umetnikom I. Možuhinom v glavni vlogi. Da se omogoči vsem onim množicam, ki so si v nedeljo ogledale prvi del tega krasnega filmskega umotvora ogled drugega dela in kon ca, je vrinilo vodstvo >Ljudskega kina< iz-leraoma danes in jutri po eno predstavo ob pol 8 zvečer, tako da se bav.tr- r.h tet. dneh vršile tri predstave in sicer dnevno ob J^5, M 8 in 9 uri zvečer. Na praznik 17. t. m. bo nov spored, zato naj vsakdo pohiti in si že danes ogleda konec filma »Carjev glasnik«; cene kakor dosedaj po 3 in 5 Din sedež. Te nekaj naizadnejših sedežev le po 8 Din. —lj Drugtro >Soc*c. vabi svoje Člane in prijatelje, da se javijo do 22. t. m. v trgovini pri gospodu Ivančicu, Dunajska cesta št. 7, ako se nameravajo udeležiti izleta v Maribor, ki ga priredi >Soča< ob zadostnem številu prijavljencev prvo nedeljo v juniju. Društvo bo priskrbelo za udeležence polovično vožnjo po železnici. Za člane, ki bi se zglasili po danem terminu, se ne bo moglo preskrbeti več olajšav pri vožnji. Oglasite se torej, točno in polnoštevilno. — Odbor. 401-n lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki se bo vršil danes, torek 15. t. m ob 8. uri zvečer v Kazini II. nadstr. z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Med. univ dr. L. ŠAVNIK specialist za ženske bolezni in porodništvo, ordinira do preklu ca samo od 1—4 ure popoldne v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 6. Telefon št 2614. —lj Vitei i ieleino roko. (G6tz von Ber-licningen). V sredo 16. t. m. ob 14.30 bo predaval v prostorih kina Matice gospod profesor PavKč o veliki zgodovinski tragediji VV. Goetheja o »Vitezu z železno roko« (Gotz von Berlichingen). Poučnemu predavanju bo sledil istoimenski kulturni velefftm, delo nemške filmske produkcije »Ufa« v Berlinu. Na izvrstni spored opozarjamo že danes vse naše občinstvo s šolsko mladino, ki ji bo imenovani spored dobro služil tudi pri Šolskem pouku. Glede na nizke cene od 2 do 8 Din za sedež na i si to krasno filmsko delo vsakdo ojrleda. — Specijalna trgovina dunajskih bluz. Krasne kasha obleke. Kristofič-Bučar. 46-T. —Ij Drobil policijske kronike. Včeraj je bila radi tatvine prijeta Marija S., Ivan Z. pa radi prepovedanega povratka. Olga P-Marija B. in Elizabeta A. so že stare znanke na policiji. Vse tri so imele tudi včeraj opravka na kriminalnem uradu. Radi beračenja je bil prijet Friderik T. Poleg tega bo na policijo prispele sledeče ovadbe: radi telesne poškodbe 3, kaljenja nočnega miru 5, žaljenja straže 1, kršitve sanitarnih in kršitve dohodarstvenih predpisov 2 in radi godbe brez dovoljenja 1. h Olja —c Sokolsko društvo v Celju priredi 10. junija svojo javno telovadbo. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki. Društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. —c Smrtna nesreča pri Grobelnem. V soboto okrog polnoči je vozil tovorni avto Zadruge za izvoz jajc v Št. Jurju ob juž. žel. večjo količino zabojev z jajci proti Št. Vidu. Na avtomobilu sta bila poleg šoferja še dva uslužbenca zadruge. Naenkrat se je pretrgala pri avtomobilu gonilna veriga in je za-vozil v jarek. Šofer in eden od uslužbencev sta odletela brez večje nesreče, dvajsetletni delavec Ludvik Gosak pa je prišel pod težke zaboje in je obležal mrtev. —c Požar v Tremerju pri Celju. V soboto proti 20. uri je pričelo goreti v hlevu posestnika Ivana Cenclja p. d. Logarja, v Tremerju. Ogenj se je hitro širil in ogrožal tudi hišo. Hlev je zgorel do tal, hišo pa se je požarnim brambam posrečilo rešiti. Ogenj je bil podtaknjen in so storilcu že na sledu. —c Tatvine koles so v Celju še vedno na dnevnem redu. Te dni sta bili zopet ukradeni dve kolesi, eno v Zavodni pri gostilni Schara, drugo na Kralja Petra cesti izpred trgovine Rakusch. —c Mestna občina bo pustila posekati na Pečovniku del bukovega gozda, takozvano Gabrovko. Na razpolago bo okrog 200 m8 drv cepanic, ki se bodo oddale najboljšemu ponudniku. Pornudbe je vposlati predsroi-n"štvu mestnega magistrata. —c Državna krajevna zaščita dece In mladine v Celju priredi v soboto dne 2. junija cvetlični dan, da pridobi vsaj nek?.j sredstev za ubogo deco. Društva se prosijo, da ta dan neprirejajo svojih prireditev. Afera ljubljanske »Mladike" Minister trgovine in industrije doktor Mehmed Spaho je poslal poslancu dr ju. K ra mer ju naslednje pismo: «V Zvezi z Vašo brzojavko od dne 23. aprila, ki se nanaša na prenos ženskih obrtnih šol na oblasti, mi je čast sporočiti Vam naslednje: Z ozirom na uredbo o prenosu omenjenih šol na oblasti od 26. novembra 1. 1927 je bil z mojim odlokom št. 10.476 izvršem prenos onega dela kornpetenoe na oblasti, ki je spadal do uredbe pod državno oblast, oziroma v podrejeni resor. Pri šoli Mladiki je bil izvršen prenos na oblast onih strokovnih učiteljic, ki so bi.le poprej v statusu ženskih obrtnih šol pri ministrstvu trgovine m ki so bile v celoti po omenjeni uredbi črtane iz državnega proračuna za leto 1928'29. Kar se riče šole same, ki je občinska ustamova, ostane nadalje taka, ker so v mojem odloku za prenos na oblast navajajo le te učiteljice in me inventar ter ostalo fmetije, s katerima država sploh ne razpolaga. Z ozirom na navedeno mi je čas* omeni-ti, da se prenos na oblasti nanaša samo na oni del pristojnosti, ki je pripadala državi ter ostane odnos napram oblasti od dneva prenosa isti, ki ga je imela šola prej napram državi. O navedenem sta bira obveščena s posebnim aktom velika žu- 03na v Ljubljani in Mariboru.* * Z zgoraj citiranim plamom okuša g minister zabrisati blamažo, v katero so ga spra. vili menda klerikalci Pismo ne predstavlja točno dejanskega stanja. Posl dr. Kramer se nj pritožil radi prenosa ženskih obrtnih šol», temveč radi tega. ker Je minister brzo. javno odredil, da se ima «MladHca» takoj Izročiti ljubljanskemu oblastnemu odboru, če sedaj minister pravi, da je mislil le na uči. tejice, ki jih je njegovo ministrstvo na tem zavodu plačevalo, je to le prazen izgovor. Njegova odredba se je izrecno glasila za «Mladlko» kot tako, učiteljica, al Jo je ml-nistrstvo «Mladiki, dodelilo, pa Js sna sama in Se za to zavod nI nikdar prosil .. V ostalem je glavno to. da je mtnlstrstvo končno vendarle uvidelo, da mora tudi drfavna uprava respektirati — tujo lastnino. • Velik razmah našega civilnega letalstva Vedno večje zanimanje za letalstvo. — Avijon »Ljubljana« se udeleži letalskega mitinga v Mariboru in letalskih svečanosti v Otočcu. Jugoslavija sicer ne spada med na j kultu rnej še in najbolj napredne evropske države, vendar se pa letalstvo tudi pri nas lepo razvija in vse kaže, da bomo v do-glednem Času lahko tekmovali v tem pogledu vsaj z nekaterimi evropskimi državami. Vzporedno z razvojem vojaškega se je začelo zadnje čase uspešno razvijati tudi naše civilno letalstvo. Aeroklub >Naša krila< ima po vseb večjib krajih oblastne odbore, ki tekmujejo med seboj, da civilno letalstvo cim bolj povzdignejo in popularizirajo. Centrala Aerokluba sicer ne posluje brezhibno, toda to je že običajen pojav v našem društvenem življenju, ki ga bo težko izkoreniniti. Pač pa so zelo agilni poedini oblastni odbori, zlasti v Ljubljani, Mariboru in Otočcu. Odbor ljubljanskega oblastnega odbora Aerokluba je imel snoči sejo, na kateri je neumorni tajnik g. dr. Rape obširno poročal o delovanju odbora in načrtih za bližnjo bodočnost. Kakor smo že poročali, priredi ljubljanski odbor najbrž koncem julija in začetkom avgusta s svojim avijonom >Ljub-ljanac krožni let po Jugoslaviji, ki bo prvi te vrste v naši državi. Komanda vazduho-plovstva, odsek za civilno avijatiko, je krožni let z našim avijonom že dovolila. Prihodnje leto se bo vršilo veliko nagradno tekmovanje za civilne avijone, ki so bili konstruirani in zgrajeni v domačih tvorni-cah. Tudi to prireditev je komanda vazdu-hoplovst^ že odobrila. Zanimivo je, da vlada med prebivalstvom za letalstvo vedno večje zanimanje. Začeli so se oglašati zasebniki, ki bi radi kupili avijone, da bi z njimi letali deloma kot športniki, deloma pa v reklamne svrhe. To je najboljši dokaz, da je tudi naša javnost že zavrgla presodke o letalstvu in da hoče tudi na tem polju tekmovati z drugimi kulturnimi narodi. Mariborski oblastni odbor priredi med binkoštnimi prazniki velik letalski miting pri katerem bo sodelovalo šest vojaških letal. Da bi se pa povečalo zanimanje za civilno letalstvo, je mariborski oblastni odbor naprosil ljubljanskega, da posije na letalski miting svoj avijon iLjubljana-:. Na snočni seji je odbor sklenil ugoditi tej prošnji. In tako bo naš prvi civilni avijon 3-LjubIjana< krožil nad zeleno štajersko in prevažal tudi potnike, ki si bodo hoteli ogledati domače kraje iz zračnih višav. Avijon >Ljubljana« poleti v Maribor v soboto 26. t. m. s pilotom g. Vodiškom. Oblastni odbor Aerokluba v Otočcu priredi začetkom junija velike letalske svečanosti v primorsko - krajiški oblasti. Tudi ta odbor, ki mu predseduje polkovnik A.lfons Žerjav, se je obrnil na ljubljanski odbor s prošnjo, da bi sodeloval s svojim avijonom pri letalskih svečanostih. Ljubljanski odbor je bil mnenja, da je treba hvalevredno prizadevanje prijateljev civ. letalstva v primorsko krajiški oblasti podpirati in zato je sklenil ugoditi prošnji. Tako bo avijon s Ljubljana* krožil tudi nad primorsko-krajiško oblastjo, kar je za Slovence nedvomno velikega pomena, kajti naši bratje bodo imeli priliko prepričati se, da hočemo biti fudi na polju letalstva med prvimi. Agilnemu Aeroklubu Čestitamo k uspehom, ki jih je dosegel kljub težkim gmotnim razmeram in mu želimo, da bi svoje delo uspešno nadaljeval. Obenem apeliramo na javnost, zlasti na premoženjsa sloje, da naše pijonirje civilnega letalstva po svojih močeh podpirajo. Dva nova ogromna parnika Se letos poleti pritno v Angliji gra* diti dva nova moderna prekooceanska parnika, pravcata orjaka, ki pomenita nov triumf moderne tehnike. Parnika zgradita največji angleški pomorski družbi in sicer \Vhite Star Line in Cu* nard Line. Po svojem obsegu in opre« mi bosta parnika največji in najraz* košneje opremljeni ladji na svetu. Se* veda bosta nova parnika tudi hitro vo* žila tako, da bo vožnja Southampton— Newyork za par dni skrajšana. Zgradba prekomorskih gigantov je bila že zdavnaj projektirana, manjka* lo je samo denarja. Radi hude konku* renče, zlasti z nemške strani — kakor znano, je nemška družba Llovd zgra* dila parnika «Bremen» in «Evropa», ki dosežeta celo 26 vozlov na uro — je bi* la družba prisiljena, da svoje načrte realizira. Novi parnik družbe White Star Li* ne bo obsegal okoli 60.000 ton in bo po svoji velikosti celo prekašal parnika «Majestic» in «Leviathan», bivši «Va* terland». Parnik bo dolg okoli 300 me* trov. Tudi družba Cunard Line zgradi ogromen parnik, ki bo vozil s hitrostjo 28 vozlov na uro. Zanimiva tožba ■ Višje ržavno sodišče na Dunaju vi te dni obravnavalo zanimiv slučaj, ki datira še izza burnih lanskoletnih revolucionarnih dogodkov na Dunaju. Gre za tožbo, ki jo je vložila neka uboga ženica proti državi. Požar v justični palači ji je namreč uničil dedščino, ki je bila deponirana kot denarno pismo na dunajskem sodišču. Ženica Katarina Pies-mayer je podedovala do svojem, v Ainc riki umrlem sinu otfoli 2500 dolarjev. Denarno pismo pa je med požarom v iListični palači zgorelo. Zvezna zakladnica pa ni hotela ugoditi pritožbi revne ženice z motivacijo, da fe smatrati požar v justični palači kot višjo silo in zato zvezno zakladnico pač ne zadene nobena krivda. Ženica se pa ni udala, marveč se je pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in tako mora sedaj zvezna zakladnica Katarini Piesmaver izplačati dedščino. Nesreče in samomori V nedeljo se je po raznih krajih Evrope pripetilo več težkih nesreč, katastrof in tragedij. Številne ŽTtve je zahtevala tudi samomorilna epidemija, ki je zlasti v velemestih običajen pojav povojne psihoze. Dve težki avtomobilski nesreči. sta se pripetili na Dunaju. Tako se je na eni najbolj prometnih cest zaletel neki osebni avtomobil v voz cestne železnice. Pri karambolu je bila gledališka igralka Emma Frosch težko poškodovana in so jo morali prepeljati v bolnico. Pri St. Poltnu se je prevrnil avtomobil, v katerem se je vozil monakov-ski tiskarnar VVittmann v družbi svojih tovarišev trgovca B. Hermarma in Zellerja. B. Hermann je padel tako nesrečno z voza, da je bil takoj mrtev. Tudi VVittmann je bil težko poškodovan. — Budimpeštanski trgovec Kari Schwarz se je na avstrijsko madžarski meji zaletel v drevo ob cesti. Trgovec in njegova žena Sfta bila težko poškodovana. Na Dunaju je neki neprevidni av-tomobilist do smrti povozil 661etnega starčka Julija Silbernagel-Heumers-hofna, ko je hotel prekoračiti cesto. Na Dunaju so bili v noči od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek izvršeni štirje samomori in osem po-skušenrh samomorov. Senzacijo je zlasti vzbudil samomor uglednega trgovca Gustava Wambrechtsamerja, rojenega v Celju. Mož je bolehal na že'odcu, poleg tega je bila zadnje čase kupčija v zastoju in ker je živel zelo razkošno — potrošil je mesečno 30.000 do 40.000 Din samo za domače izdatke in gospodinjstvo — ni mogel kriti svojih obveznosti. To ga je tako potrlo, da je obupal in v nedeljo si je pognal kroglo v glavo. Pokojni je bil v kupčijskih stikih predvsem z Jugoslavijo in Italiio in je mnogim tukajšnjim trgovcem dobru znan. Dva nova plesa Plesna sezona je sicer že davno mi* nila, toda na rivijeri in v mondenih! kopališčih sc pleše in sc bo plesalo tu* di poleti kljub vročini. Plesni mojstri in koreografi, ki niso nikdar v zadregi glede novih plesov, so si že izmislili dva nova plesa, ki bosta izpodrinijp. zdaj moderne tange, fokstrotc, blck* botome in druge. Eden teh novih ple* sov se imenuje «humbo». Že ime samo pove, da je eksotičen gost. Humbo pri* haja iz Indije. Je popolnoma lahek, mehko drsajoč ples, brez vsake gro* teske ali pretiranosti. Novi ples se je radi svoje enostavnosti na zapadu hi« tro udomačil in na rivijeri ga plešejo z velikim užitkom. Drugi ples se imenuje «siadkorni ko* rak». Sicer nekoliko banalen naziv, to* da ljubitelji plesa zatrjujejo, da si bo tudi ta kmalu osvojil ves svet. Pred* vajal ga je znani svetovni prvak Anglež Maxwel Stevvard nedavno v nekem londonskem lokalu, kjer se je zbralo okrog 200 plesnih učiteljev. Novi ples, ki je v bistu podoben tangu, je bil takoj z velikim navdušenjem sprejet. Tempo godbe spominja na počasni fokstrot. Posebnost tega plesa je, ka* kor že ime samo pove, da se zdi, ka« kor bi človek drsel po vlažnem slad* korju, kretnje same spominjajo na dr* sanje. Noge jc treba premikati v neka* ki lahki kurvi, pri čemur se vije ena noga tesno ob drugi. Anglež obcio ^sladkornemu koraku» veliko bodoč* nost in je mnenja, da bo v najkrajšem času triumfiral po vsem svetu. Velike sleparije na Češkem V Pragi je bila te dni razkrinkana velika sleparska družba, ki je »poslovala« po vsej Češkoslovaški. Družba je obstojala iz šestih članov, pri vseh pustolovščinah pa je imela svoje prste vmes tudi neka ženska. Škoda, ki so jo povzročili sleparji na Češkoslovaškem, znaša več milijonov. Glavar te dične družbe je bil Mirko Veršin. Ta je nekje na Češkem kupil veliko posestvo za poldrugi milijon Kč. Plačal je samo en obrok, nato pa je posestvo in vso živino prodal. Družba, čije član je bil tudi neki zid iz Budimpešte po imenu Griinbaum, je jemala na račun razne predmete, tako dragulje, avtomobile, zdravniške instrumente in druge stvari in vse skupaj pod ceno prodala. Oškodovanih je mnogo praških trgovcev, na lim pa je šlo lopovom tudi mnogo posestnikov iz raznih krajev Češkoslovaške. Zelo znižane cene t Ovokolesa novi modeli 1928. motorji, otrofikl vozički, najnovejši iivalni stroji in pnevmatika Michelin Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po-niklanje dvokoles in otroških vozičkov, šivalnih strojev ttd Prodaja na obroke. Ilustrovani ceniki franko. «TBIBUNA> F. B L. tovarn« d*okolet in otroških ToričkoT LJUBLJANA. Karlor- ska cesta St 4. S tršo 4. tSCOVENSFCI NAROD» dne 15. maja 1928. Ste* 1 12 O. W. Appleton. Skrivnost stare vojvodin je Roman, — To je oporoka pokojne vojvoditi je Elene de Frangipani. Napisal sem jo pred dnevi v palači in po vseh pravilih sta jo podpisali vojvodinja Marija in strežnica Edna Havdova kot priči. Oporoka pravi, da podedujete vse imetje vi, dragi doktor. Imetje pokojne vojvodin je obstoja iz zelo dragocenih nepremičnin v Rimu, iz raznih gospodarskih poslopij in zemljišč v Fras-cati. Albafii in drugod ter iz vrednostnih papirjev, ki so naloženi v raznih bankah. Posebna klavzula oporoke se nanaša na neko kuverto, ki jo je vojvod inja po mojih informacijah izročila vam v varstvo. Vojvodinja Marija mi je predlagala, naj vas pooblastim, da odprete to kuverto in ukrenete z njeno vsebino, kar se vam zdi potrebno. Tu Je listina, o kateri govorim. In položil je na nočno omarico listino, polno kolekov. — Zemljišča bodo v kratkem prepisana na vas, je nadaljeval notar. Če bi pa potrebovali denar — — Ne, nikar mi ne omenjajte denarja! Vest o dedščini me je presenetila. Sam ne vem, zakaj mi je vojvodinja zapustila vse svoje imetje. — Govorila je nekaj o vašem očetu. — Ah, tako! — Dejala je tudi, da ste sin. ki dela svojemu očetu čast in da ste ravnati z njo zelo lepo. Še preden sem mogel kaj odgovoTU ti. je nadaljeval: — Vojvodinja Marija me je prosila, naj vam povem, da se zglasi po pogrebu pri vas in da bi rada. da se vrnete v Anglijo, čim vam zdravnik dovoli. Notar mi je stisnil roko in se poslovil. Vojvodinja Marija je držala svojo obljubo. Takoj po pogrebu je prišla k meni. Bila je zelo dražestna in prijazna, vendar sem pa opazil v njenem vedenju neko čudno izpremembo. ki je nisem razumel. Dolgega pogovora, ki se je razvil med nama. ne bom opisoval. Smrt stare vojvodinje je prišla nepričakovano. Sirota je dvignila roko, da bi poklicala voivodinjo Marijo k sebi. Marija ie stopila k oostelji in se nagnila nad njo. da bi sl'išala njene besede. Komaj je pa odprla usta, je omahnila na blazine in izdihnila. — Kaj je vam povedala? sem vprašal: Mlado vojvodinjo je oblila rdečica. — To je skrivnost med pokojno in menoj, katere ne smem izdati, je dejala in napeljala pogovor na vojvodo. Benedetto je potegnil svojega gospodarja iz bazena. Njegovega plemiškega dostojanstva je bilo konec. Vojvoda je bil ves blaten, iz las mu je curljala voda in bil je bolj podoben mokremu cucku, nego potomcu ene najstarejših plemiških rodbin. — Benedetta je takoj spodil iz službe, je pripomnila vojvodinja Marija. Starčka vzamem s seboj v Angldjo. Zdaj sem se dotaknila nečesa, kar me najbolj zanima. Rada bi, da se vrnete v London, iin sicer takoj. Zdravnik vam bo dovolil. Vittorio vas smrtno sovraži. Nobeno orožje mu ne bo prepodlo, da se vas odkriža. Ne pozabite, da niste več tako krepki, ka.kor ste bili pred spopadom z njim. Upam, da boste mojo željo izpolnili. — Da. 5e odpotuje te z menoj, sem odgovoril. — Ne morem, je dejala, pač pa pri-spem čez nekaj dni za vami in vas pravočasno obvestim o prihodu v Oueens Gate. — Dobro, sem dejal. S prvim vlakom odpotujem v London. Čez dva d$ii sem bil zopet v Londonu. Najprej sem posetil svojega bankirja, kjer sem dobU usodno kuverto. Z drhtečimi rokami sem jo odprl in pregledal njeno vsebino. V kuverti sem našel listino, pisano na pergamentu v latinščini z teptali, velikimi črkami. Na nji je bil papežev grb. Ta.koj sem spoznal, da je bila to nekaka darilna pogodba vojvodinji Eleni. Poleg listine sem našel v kuverti manjšo kuverto, v kateri je bil ključ in pobotnica na depozit v predalčku št. 1305 v Safe Deposit Co. Chancery Lane. Takoj sem hitel na Chancery Lane in kmalu sem imel v rokah umetniško izdelano kaseto iz 15. stoletja. Odprl sem jo in ostrmel. Še nikoli nisem videl tako divnih draguljev. Najlepši je bil krvavo rdeči rubin, veli/950 Globoko potrtim srcem naznanjamo tužnu vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozn mati, hčerka in sestra, gospa Frančiška Pavliha soproga zvaničnika drž. žel. v ponedeljek 14. t. m. po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 16. maja t. 1. ob 723. url iz mrtvašni e drž. bolnice na pokopališče k. Sv. Križu. V Ljubljani, dne H. maja 1928. Žalujoči soproer ANTON s hčerko MINKO in ostali sorodniki Občina Ljubljana Mestni pogrebni lavod Za birmo F. ČUDEN Ljubljana. PREŠERNOVA 1 Starine: n. pr. tabrnaklje, sekretarje, vitrine, garniture, okrogle mi. ze, komode, lestence iz lesa, porcelan srebro itd. kupujem po najvišjih cenah. — Nujne ponudbe na Julij pl. Hueb-morshofen-Silbernagl Zagreb, flica 131 a. 957 Ivan Genussi pleskarstvo In ličarstvo Igriška ulica 10 Za delo se lam ČL — Cene nizke! 59-T Ekonom z večletno prakso, vojaščine prost, zmožen slov in nemške-ga jezi'ka, išče stalno službo na graščini ali večjem posestvu. Nastop 1. junija. Ponudbe na upravo lista pod .Ekonomsko. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in ple-skano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. 955 Svetiljko (petrolejko), visečo, za spalno ali jedilno sobo, skoro novo, ugodno prodam. — Ogleda se lahko Rožna dolina, cesta VI št. 4/1. 958 Urarski pomočnik t orodjem, dobra moć. se spre)«ne. Pr. P. Zajec, LJubljana. Stari trg 9. 911 Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko prihranite, če Jo daste čistit in barvat v kemično pralnico, kier je cena najnižja in najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA, Selenburzova ul. št. 6, I. — tovarna Vič-Glince. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, išče mirna stranka (5 oseb). Vselitev I junija. Plača even:. za pol leta v naprej Ponudbe na upravo tista pod cMirno»/952. BAD-NAUHE1M Svetovnoznani ogljikove kisline bogate topli vrelci kuhinjske soli (3o, => 54., 4° C) Nedosežni ori boleznih srca in arterij revmi, protinu, bronehitis. trpljenju hrbteničnega mozza in živčnem trpljenju. 4?8 Postaja D-vlaka proca Hambure — Berlin)— Kassel — Frankfurt a. M. — Basel. -— ------—— 45 minut od Frankfurta trn Main. "rr"T,,,*T,,rrr"""im 1111 Izbrane zabave. — Vseh vrst soort. Vsi novodobni zdravilni pomočki. — Lepo priietno okrevališče. Izborna oreskrba ob primernih cenah. Prospekte daie kopališka in zdraviliška uprava Bad Nauheim in potniška pisarna ' Jrcjuje; Josip ZupaoćiC. — Za »Narodno tiskarno«; Fran Jtscrftek. — Za upravo lo inseratni del Usta: Otoo ChnstoL — Val v Ljubljani.