Po katoiišlceEn svetu Za katoliški tisk. Hrvati se mnogo trudijo, da bi povzdignili med svojim narodam katoliškl tisk. Ker je nujni predpogoj za dvig tiska denar, so ustanoviH Pijevo društvo za podporo katoliškega tiska. T6 društvo, kl je letos obhajalo svojo tridesetletnioo, je že zbralo prav mnogo. materialnih sredstev v prid katoliškim H^ stom, časnikom in knjigaiGL Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je Pijevo društvo predložilo letošn^ občtd konferenci jugoslovansMh škofov. je nabralo za podporo katoliškega tiska v teku zadnjOi 19 let preko en milijon dinarjeiv, in sicer predvsem na dan katoliškega tiska. Od leta 1919 je namreč določen praznik sv. apostolov Petra in Pavla kot dan katoliškega tiska, kateri dan se vria glavna zbirka po katoliški Hrvatski za podparo krščansldh listov, časnikov in knjig. Ta lepa požrtvo- valnost katoliškOi Hrvatov naj W naSte dosti pc^nemanja, tudi med nami Slovendf Nagrade za mnogo otrok. Ker je števfl» rojstev začelo po nekaterih državah znafe no padati, S8 vlade teh držav trudijo, čm bd to padanje, Iri H moglo imeti za vm narod težke posledice, preprečile aH vsrf kolikor mogoče omejfljB. Med državami, 0 se morajo boriti s tem ljudskim nedostat« kom, je tudi Turfija. Med ukrepl, kl JM je moderna turška država podvzela zopec ta pojav, so tudi nagrade za matere % v*» liMm števOom otrok. Po zakonskjh dofo* cilih se je nedavno razdelfk) po 50 turSkBI f untov med tiste matere, ki imajo po ierf in več otmk; njila števik) znaSa 36.000. TW ste matere pa, ki so imele leta 1930 6—M ali več otrok, ki še danes živijo, so bfie fm čaščene z zlatiml medaljamL Proft brezbožoiliom. Svetovn! brezboH niški kon^—o<*. bo letoe v Angli^L PiIieAf teljski odbor je povprašal po raznih državah, aH bi dovolile vamo gnezdo, s katerega bi voditelji eivkali znano brezbožniško pesem. Razne države, med njimi Belgija, so to prošnjo odklonile v opravičeni bojazni, da bi v gnezdu ostali mladiči, ki bi dokazali resničnost prislovice: »Kakor stara ptica poje, tako uči mlade svoje.« Naposled so se brezbožniM zatekli v Anglijo ter jo prosili varnega zavetišča. Oblast jim tega doslej ni odklonila. Verno angleško ljudstvo, bodisi katoliško bodisi protestantsko, pa je zaradi tega dovoljenja vznevoljeno ter daje svojemu nezadovoljstvu duška s številnimi resolucijami in protesti. Tudi v angleškem parlamentu se je začela protestna akcija, ki se je udeležujejo poslanci raznih ver. Zbirajo se podpisi proti temu, da bi se brezbožniški kongres vršil na angleških. tleh. Vlagajo se protesti pri ministrstvu notranjih zadev, ki ga obenem opozarjajo na možnost in verjetnost javnih deraonstracij proti protidržavnemu brezbožništvu. Radio in sv. maša. Ameriški časniki so piinesli poročilo iz španskega mesta Salamanke, da je sv. oee dovolil katoličanom, ki se nahajajo v vojnem obmožju renublikanske rdečkaste vlade, izredni privilegij udeležbe pri sv. maši. Sv. maša se je nam- reč opravila v Sakunanki ter se potom radia prenesla na razne kraje. Iz tega so nekateri začeli delati zaključke, kakor da bi v obče zadostil kristjan svoji nedeljski dolžnosti, de posluša v radiu prenoe vršenja sv. maše. Spričo te zmote piže vatikanski list »Osservatore Romano«: >Treba je raztolmačiti, da se je sv. ooe amejil na to, da je dovolil služenje sv. maše v neki sobi, ki se izključno porablja kot kapela v zgradbi Radia-National v Salamanki. Sv. oče je to dovolil, da omogoči radioprenos v okrepitev in duhovno korist mnogih vernikov, ki v težkih in žaloetnih razmerah ne morejo obiskati cerkve. Da pa se v tej stvari ne bi zmota širila naprej, je treba poudariti, da taki radio-prenosi nimajo nič skupnega z izvrševanjem nedeljske in prazniške zapovedi. Kdor iz katerega koli tehtnega razloga ne more na reden način prisostvovati ob nedeljah in praznikih daritvi sv. maše, je oproščen izvrševanja zapovedi, in če posluša radio-prenos, ima od tega gotove koristi, s tem pa ne isvrši zapovedi, ki je na ta način ne more zadovoljiti. Iz tega torej sledi, da je brez tehtnega razloga na posebno dovoljenje vsak posameznik dolžan ob. nedeljah in praznikih prisostvovati daritvi sv. maše na običajen način ter da ga od tega radioprenos ne oprošča.« Nesreee  Utonil pri kopanju. Zadnjo nedeljo je hotel prepiavati Dravo iz Studeneev na Mariborski otok 16 letni Franc Prešern, sin strojevodje iz železniške kolonije. Pri plavanju je zašel v vrtinec, kateri ga je pogoltnil in bo naplavila Drava njegovo truplo kje pri Sv. Marku niže Ptuja. Po nesreči iistreljen. V Moškanjcih pod Ptujem se je zgodila zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem nesreea, ki je zahtevala mlado življenje. V vinogradu svojega očeta v Moškanjcih se je mudil 19 letni abituirent Marij Bolaffio, sin ljubljanskega vinskega trgovea. Imenovani je napravil letos maturo na gimnaziji v Ptuju. V četrtek, 18. avgusta, se je mudil v spremstvu svojega instruktorja Ludovika Osterca v Dornovi pri krojaču Toplak, da bi mu napravil obleko. Fanta sta iztaknila med potjo staro vojaško pištolo, katero sta pregledovala pri krojaču in nista vedela, da je nabita. Ko je vzel orožje v roke Osterc, se je naenkrat sprožilo in krogla je zadela Bolaffija v čelo. Mladec se je smrtno zadet zgrudil in umrl v par minutah. Od avtomobila povožena. V Mariboru na Koroški cesti je zašel pod kolesa tovornega a/tomobila 56 letni delavec Jožef Lorber, katerega so izvlekli izpod vozila z nevarnimi zlomi. — V Studencih pri Mariboru je povozdl avto 62 letno Elizabeto PuJfič in ji zlomil nogo. Oba poškodovanca je prepeljal reševalni oddelek v bolnišnico. Avtomobil povozil ameriškega svetovnega popotnika. Neki tovorni avtomobil sta srečala pri Slov. Konjicah svetovna romarja: Beer Alfred William iz Lorraine iz severnoameriške države IUinois, ter Noel Adolf Voge iz Freiburga na Nemškem. Beer se je hotel izogniti na levo stran ce«te, je zašel pod avto, ki n-." -^ -^ornil levo nogo. Poškodovar{sga so prepeljali v mariborsko bolnišnicoj Padel iz prvega nadsiropja in si prebil lobanjo. Vinko Zagoričnik ~ 35 letni dninar iz Šešč pri Sv. Pavlu pri Preboldu, je padel s hodr.ika prvega nadstropja kreme m je obležal s počeno lobanjo. Hudo poškodovanega so spravili v celjsko bolnišnico. Huda nesreča slikarskega pomočnika. V hotelu »Evropa« v Celju je padel s prvega nadstropja 191etni slikarski pomočnik Pranc Stiplovšek. Ko je stal na lestvi, se mu je izpodmaknila deska in padel je več metrov globoko na kamenita tla. Pri padcu se je hudo poškodoval na znotraj in tudi na zunaj po vsem telesu. Pri padcu si zlomila desno nogo. Alojzija Liščeva, 57 letna uradnica tvornice v Libojah, je padla v Petrovčah tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo in se zdravi v celjski bolnišnici. 73 Ie"-ik smi"tno ponesrečil na Tri^lavu. Zadnji petek ob osmih z.iutraj je smrtno fjonesrečil na Triglavu 731etni upokojeni učitelj Hajko Justi niz Št. V'Aa nad LjubIjano. Staremu goipodu je spodrsnilo ko maj nekaj metrov pod vrhom Triglava. Omahnil je in strmoglavil po skalovju ter se ubil. ¦¦ Padel pod konje in voz. Franc Zemljak, posestnik in gostilničar v Krškem, je pripravil voz za prevoz čebel na pašo. Pri vpreganju konj mu je pomagal hlapec. Ko je urejeval gospodar nekaj spredaj pri koniih, sta se živali splašili. Zeml.iak je padel pod konja, katera sta ga viekla 60 m daleč na glavno cesto. Zemljak je dotnl hude poškodbe na gJavi in po vsem telesu ter so !?a koj po nesrefi oddali v bolnišnico. Vlak smrtno povozil motociklista. Ivan Kucler, 33 letni podjetnik iz Ligojne, ge je odDeljal 19. avgusta na motomem kolesu z Vrhnike proti Ljubljani. Med Drenovim ffričem in Vrhniko je zavozil z prlavne ceste na stransko pot proti Sapu. Vozil je s hitroet jo 40 km na uro. Pri prevozu železniške proge se ni d^bro ogledal in je zadel s motorjem v drugi vagon vrhniškega vlaka, Vlak je potegnil motociklista s seboj in ga je popoliKMna razmesaril. Pogled na truplo je bD grozen. Izstopili so možgani in vse telo je bila ena zmeckana ter krvava gmota krvi in mesa. Smrtno ponesrečeni si je ustanovil pred kratkim na Vrhniki malo tovarno za pražen') ječmenovo kavo. Zapužča starše ter en^a brata. Bazne novice Slovenski javnosti! 475 otrok strada v naši lepi pianinski Ribnici na Pohorju. Že tretji teden stoje njihovi redniki v mezdnem gibanju. Nezadostno pa je vsa gornja deca prehranjena že vseh zadnjih šest let. V obmejnem okraju je doma, priklenjena dobesedno na granit, iz katcrega najspretnejša in najzdravejša roka komaj izkleše polovico tega, kar skromen človek normalno potrebuje. Osnoval se je odbor, da zbere od vseh socialno in rodoljubno čutečih src prostovoljne prispevke, bodi v blagu, bodi drugače, da olajša vsaj nedolžni deci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar izrekamo najlepšo hvalo! Slovenci, ne zabite obmejne dece! Zadružna šola v Ljubljani. Kot vsako leto, se bo tudi letos sredi oktobra začela v Ljubljani Zadružna šola in bo trajala do velike noči. Vršila se bosta letos dva tečaja. V prvem tečaju se bo poučevalo tako ko druga leta, v drugem tečaju pa se to zadružno znanje razširi in izpopolni. Za vse naše zadružno gibanje je Zadružna šcla ogromnega pomena. Kmečki sinovi se tu nauče temeljnih pojmov o zadružništvu, da morejo pri zadrugah sodelovati kasneje kot člani načelstev in nadzorstev. Toplo priporočamo, da se priglase v to Zadružno šolo zlasti fantje \z takih krajev, od koder še nobeden ni bil v tej šoli. Želi se za sprejem vsaj starost 18 let. Prošnje naj naslove prosilci na Zadružno zvezo v LjubIjani. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Zadružna zveza nudi svojim gojencem prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Podpor Zveza ne daje. Pričakovati pa je, da bo dala banska uprava nekaj podpore posameznim gojencem. Nikomur pa ne bo žal za denar, M ga bo žrtvoval za to šolo. Kdor vloži prošnjo na Zadružno zvezo, naj prosi za priporočilo pri domači zadrugi, ki je včlanjena pri Zadružni zvezi. Kongresno zborovanje gluhonemih. V dneh od 13. do 15. avg^ista so se zbrali v Mariboru gluhonemi iz vse Jugoslavije, da proslave petletnico nmriborskega društva in da razpravljajo o svojih zadevah za zaščito gluhoneme mladine. Slavnostno zborovanje je bilo v Gambrlnovi dvorani 6b veliki udeležbl članstva, delegatov iz Ljubljane, Beograda in tovarišev gluhonemih iz Graza. Predsedoval Je društveni predsednlk g. Sagaj. Tajnlk g. SvenSek J« podal pregledno poročilo, kl prikazuje dosedanje delovanje in razvoj društva v teku petih let. DruiStvo se je od ustanovitve naprej borllo za pravice in zahteve grluhonemih. Vsa ta leta je društvo a prtrejanjem božidnic in s pomožniml akcljami podpiralo pomoči potrebne g-Iuhoneme ftlane ki njthove otroke. Poudaril je nadalje najnujnejSo potrebo po čolskl izobrazbl gluhonermfli otrok. Ker je grluhonemeann odvzet dar sluha in govor&, da se ne more udejstvovatl tako kakor potnoftutnl, se po iaobrazbl v gfluhonemnicl more vsa] delno udejstvovati In marsikaterl se more ceOo osamosvojiti v gotovem poklicu, seveda, če se mu da priliko za to. šoian glubonemec pomeni tedaj pridobiter nmogostiaaalio uporabne delovne inoči, dočam je njegov neSolan sotrpin navadno še večji revež od slepca, ker ga ni mogoče uporabiti za nobeno dedo. Iz tega. dejstva sledi nujna in že večkrat poudarjena potreba po razširjenju zavodov, da se odprejo vrata gluhonemnic vsem, ki so zmožni in željnl lxobrazbe. šolska izobrazba napravl iz gluhonemega zelo dobrega in zanesljivega delavca in otortnika, s katerim je laliko vsak zadovdjetL, ker ima navadno gluhonemi izrectao zdrav dar za opazovanje. Ta dejstva naj upoštevajo tisti, ki iz nekih predsodkov odrivajo že Solane grluhoaeme vajence. Na zborovanju so zahtevali uatanovitev gluhonemnic v naši državi ter uzakanitev šolske obveznosti vseh gluhonemih. DmStvo je naslovilo posebno spomenico na merodajna mesta, da se usmiiijo zapuščemih gluhonemih in otvorijo v državi več gluhonemnic, oziroma da se razširi gluhonemnica v Ljubljani aii ustanovl nov zavod za gluhoneme v Mariboru. Na predlog delegatov iz Beograda je bOa sprejeta resolucija za ustanovitev zveze gluhonemih, ki bl naj imela sedež v Beogradu. Znamenite najdbe iz dobe sv. Heme na Gorenjskem. Profesor Šmid, graški znameniti starinoslovec, se rad mudi v Sloveniji, kjer je že razkril marsikatero zanimivost iz predzgodovinskih, starodavnih ter srednjeveških časov. Njegova najnovejša odkopavanja na Goreniskem pri Koritih pri Nomnu (pri Bohinju) so odkrila železno topilnico sv. Heme in njen gradič. Gradič je bil v rabi še dva do tri stoletja po smrti sv. Heme, ki je bila doma na Pilštajnu, kjer sta še danes vidni razvalini njenih gradov Peilenstein in Hartenstein. Truplo sv. Heme počiva na Krki na Koroškem, kamor so radi romaM Gorenjci. 6 kg težko zelno glavo je pridelal na svojem vrtu v Mariboru, Ljubljanska cesta 36, g. Slavec Anton. Omeajeni posestnik je šele pred dvema letoma spremenil travnato zemljišče v vrt. Gnojil je samo s hlevskim gnojem, pozimi pa je zemljišče polival s straniščnikom. Pred dvema letoma je pa isti posestnik pridelal na istem zemIjdšču 2 kg težko redkvo. Mladinski list »Vrtec« j« znan že mnogim iodovom Slovencev, saj izhaja že 68 let ln je zato najstarejši slovenaki mladinski lisi. Z letošnjim letom je prešel v druge roke, vendar bo ostal zvest svojemu dosedanjenMi program«, da bo vzgajal dobre Slovesnce, zvests državljane in verne božje otroike. Po njem bodo, kakor <Jo sedaj, naži otroci spoznavali lepoto slovensk« zemlje, materinega jezika, narodnili običajev, velUce može in žene v domačljl in domovini, katere lepote jim bo prav tako kazal v besedi in sliki. Najodličnejši sotrudniM so že obljubili svoje priapevke; v besedi in pesml, skid in sliki bo eeznanjal mladino z domačimi kraji in jih bo vodil po prelepi domovinl Jugoslaviji, da jo še bolje spoznajo in vzljubijo. Vanj pa bodo dopisovali tudl otroci sami, da jim bo >Vrtec« nekaka v&z, četudl jilx, slovenske otroke, ločijo hribi in doline In celo Slroko morje. Opozarjamo na ta naS edinstveni mladinski list in ga toplo priporočamo jstaršem in mladini, da ga. naroče, ker prva številka izide že 1. septembra. Naroča ae po dopisnicl: Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskama — ali pa pri g. učiteJju(ici), poverjeniku(ci) na vsaki šoli. Jesenski velesejm v Ljubljanl bomo imeli letoe od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav. Največja izmed teli razstav bo mednarodna razstava fotografije in filma. Klub neodvisnih likovnih umetnikov • bo podal umetnostno razstavo. Reja nialih živali je našemu malemu človeku izdaten vir dohodkov. Vedno in vedno je treba stremeti za tem, da se reja pospešuje in rejce navaja k smotrenemu delu, M jim bo prinašalo še vei koristi. Leto za letom imamo na Ijubljansksm velesejmu razstave malih živali in naša javnost jih ne bi hotela več pogreša^. Zato bo letos prirejena I. Zvezna banovinska razstava vseh vrst malih živali in produktov, med malimi živalmi pa bodo ovce in koze razstavliene samo od 4. do 8. septembra. Ljubljanski velesejem je vedno posvečal veliko pozornost našemu kmetijstvu. Tudi tokrat je ostal zvest svoji nalogi in bo letos priredll ob aodelovanju Zveae BeHekdt' akJh organizacij za aivorjavo dolenjsko govedo tB • poznočjo kr. banake uprav« zvezno razatavo atvarjav« govedi dne 10. Jn 11. septembra, kl b« združena ¦ plemenskkn sejrnom. Jugoslovaa*» kinološka zveza priredJ državno razstavo plema»« aklh psav 1 io 2. jseptembra. Zveza gospodinj T Ljubljani pripravlja. raastavo >Nafil goetjec, » kateri bo prikazala nado ženo v alužbi tujskeg* prometa ia kot sredi36e in žarišč« domače goatoljubnostl. Prl vsem tean pa seveda n* lMI manjkalo jrazstav raznih lndustrljsklii in obrtn*Skih proizvodov. Jugodovanakl harmonilcarjl bodo Imell igranj« za prvenstvo 11. septembra. N» vtnakem oddelku velesejma pa bo pi-ipravljeoi! lepo zabavlšče. Na železnicah ima vsak obiskovalec pod obieajniml pogpjl polovidno voznina. Dopotovanj« za pcAovibao voznino od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do dnm 17. Beptembra. Obžalovanja vredni slučaji Sleparija z »najdenitn« saharinom. Iz Ma- ribora se je vračal na kolesu na svoj dom v Razvanje delavec Jurij Amon. Blizu magdalenske cerkve ga ie zaustavil neznan moški. Neznanec je začel razlagati Amonu, da je našel zavoj s 17 kg saharina, katerega rad proda za 150 din. Delavec je izplačal tujcu 110 din — vse, kar je imel. Prodajalec je pozval kupca, naj čaka nanj pred neko hišo, v kateri ima shranjen saharin. Amon je čakal zaman. Ko se je podal za sleparjem v hišo, so mu povedali, da je iskani moški že davno odšel skozl dvoriščna vrata in zginil bogznaj kam. Dva nepoklicaua obiskovalca Mariborskega tediia pod ključem. Po zaključku Mariborskega tedna, 15. avgusta, sta padla mariborski policiji v roke dva nepoklicana ter nezaželjena obiskovalca. Gre za Hinzo Smajiča iz Sarajeva, ki je star 32 let, ter je hodil med posetniki tedna kot sejmar okrog in kradel. Policija mu je dokazala, da je sunil neki gospe denarnico z večjo vscto. — Drugi aretirani žepar je Rajmund Borovičnik. Izmaknil je v nekem prencčišču upokojenemu učitelju listnico s sedmimi jurji. Pri aretaciji so do bili pri niem še štiri jurje, tri je zabil na Mariborskem tednu. Čoln so mu ukradli. Ob Dravi je imel privezan čoln pri Hutterjevi tovarni v Me- lju v Mariboru livar štefan Vavpotič. Neaiianec mu je ukradel in odpeljal 1200 din vrcden čoln. Na klopi zaspati ni varno. Ivan Vogrin, raznašalec slaščic, je zaspal v Taborski ulici v Mariboru na neki klopi. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je nekdo v spanju sunil čevlje in 340 din, katere je izkupil za pecivo. Nemirni in neva.rni jetnik v verigah. Javnosti je še v živem spominu, kako je bil pred tedni prijet na Ptujski gori tolovaj Pinterič in predan v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Pinterič je pri aretaciji izjavil, da bo pobegnil pri prvi priložncsti. Ropar je poskušal zadnje dni pobegniti iz jetnišnice, kar pa mu ni uspelo. Pri mizi je odlomil nogo in je hotel dvigniti iz okna železno omrežje. Pazniki fo opazili še pravočasno njegove namene ter so mu jih prekr-ižali. Ker ni bilo nič s pobegom, si je poskusil preparati žile na rokah, a tudi ta nakana mu je spodletela. Nerairnega ter nevarnega ietnika so moi*ali vkovati v verige. IJobrota je sirota. Na Remšniku ob severni rceji so prosili trijc delavci posestnika Adama Požarriika za prenoeišče, katc-rega jim je dovolil hišni gcspodar. Drugo jutro na vse z-cclaj pa so nočevalci ukradli Požarniku 2000 din vredni lovski puški. Orožniki so nepoštene ter nehvaležne delavce izsledili, nsšli skriti puški pod prijrnaTvem, da ro ui hotsli uzmoviči prodati pri prvi priliki. R-oparski napad. Frane Farič iz Ješence pri Račab se je pcdal iz neke gostilne v Hočah prc-ti kolodvoru, da bi se odpsljal domov. Med potjo sta se mu pridružila dva reznanca, katera sta &e lotila nasilnim potom pregleda njegovih žepov. Ker nista zadela na denar, st.a oropala Fariču uro. Orožniki so izsledili napadalca v ossbah hlapca Ivana Rozinšeka in Karla Tementa J3 Sp. Hoč. S silo odvzeto nro so našli skrito v nekem hlevu v Hočah. Preprečena tatvina denarnice. 17 letni Vinko Kitak v Koprivniku nad Račami so je približal oknu hiše posestnice Ivane Koren. S kolom, na kojega konec je zabil dva koničasta žeblja, je skušal skozi okno nasaditi denarnico z devetimi bankovci po 100 din, ki je bila v predalu pisalne mize. Pri tem poslu so mladostnega nepridiprava zasačili in so ga prijeli. Zaradi psa ndarjen z ročico po glavi. Maks Ivanič, kurjač v usnjarni v Ljutomeru, je postavil v Babincih kolo na dvorišče. Ko je prišel po kolo, je nagnal psa v hišico, da bi ga ne vgriznil. Hišico s psom je obrnil tako, da je bil vhod proti steni in pes ni mogel iz nje. Med krotenjem psa je kurjača nekdo od zadaj udaril z rcčico s tako silo po glavi, da se je zgrudil in so ga prepeljali v skraj.no nevarnem stanju v ptujsko bolnišnico. Obstreljen na povratku skozi gozd. Martina Žabrl, 191etnega posestnikovega sina iz Vodenika pri Šmarju pri Jelšah, so prepeljali v celjsko bolnišnico. Žabrl se je vračal skozi gozd proti domu. Nenadoma je bil oddan nanj strel, ki ga je hudo ranil v bed.ro. Cigani ukradli 10.009 din vredna konja. Ribieu Karlu, posestoiku v Kališevcu pri Rajhenbrirgu, je bil ukraden par težklh in 10.000 din vrednih konj. Tatvine so bili osumljeni cigani, kateri so se vozdli dan poprej mimo Rajhenburga in so povpraševali po konjih. Posebno so jim bili po godu Ribičevi konji, katere so odgnali iz zaklenjenega hleva v deževni noči. Orožniki so se lotili z vso vnemo zasledovanja ciganske nadloge. Šele v Bistri v Hrvaškem Zagorju so zadeli na cigane Nikoliče. Enega konja so že bili prodali. toda kupec ga >e moral vrniti. Drugega konja pa so cigani še imeli. Orožnika sta prignala uklenjene ciganske tatove v Rajhenburg in z njimi je prišel tudi par ukradenih konj na veliko veselje okradenega posestnika. Nevarna tatica pod ključem. Po okolici Litij^je dalje časa bila na delu s predolgimi prsti po kmečkih domovih mlada predilka Zofka Perko, rojena v Nemčiji, pristojna v Loko pri Zidanem mostu. Perkovo so prijeli orožniki na Sv. Gori. Ko je  gnala patrulja tatico čez reber nad vasjo Vovše, je hotela skočiti v prepad, kar sta pa orožnika preprečila. Zaradi poskušenega pobega so žensko vklenili in so jo predali v zapore v Iitiji. * DVE TOLOVAJSKI BANDI PRIJETI »Slov. gospodar« je že poročal, da je nspela orožnikom izsleditev dveh tolovajskih band, ki sta uganjali vlomilske posle krog Ptuja, Ljutomera, Cakovca, Ludbrega, Varaždina ter Maribora. Orožniki iz Središča so dokazali tem lopovom nad 50 vlomov ter tatvin, s katerimi so oškodovali prizadete za 200.000 din. Štajerska tolpa Štajersko tolpo sedmih članov je vodil Davorin Trstenjak \z Mihalovca pri Ormožu. Imenovani je znan tat ter ronar. Njegov prvi pomagač je bil Alojz Šantl, posestnik v Središču ob Dravi. Pri slednjem so odkrili skladišča za pokradeno blago. Sedemčlanska družba je vlamljala ter kradla po krajih med Dravo ter Muro in še celo po Prekmurju in znaša povzročena škoda 150.000 din, katero so sd prilastili 2 raznim blagom pri 47 vlomih. Trstenjakovi tolovaji iraajo na vesti vlom v cerkev pri Sv. Miklavžu. Zginila sta kelih in monštranca. Vlomilci so bili tolikanj drzni in brezvestni, da so pod vodstvoin Trstenjaka lansko leto vlomili v grobnico mariborske rodbine Čeligi na Slov. Kalvariji v župnijd Limbuš. Upali so, da se bodo v rakvah dokopali do zlatnine, aso se bridko varali. Trstenjakova banda je že izročena ol^rožnemu sodišču v ^boti. Hrvaška tolpa Druga tolpa je bila iz sosednje Hirvaške in je hodila v našo banovino na vlomilske in tatinske pohode. Kradli so kolesa, obleko, tobak ter predvsem gotovino. Od hrvaških uzmovičev jx>vzročena škoda dosega vsoto 60 tisoč dinarjev. Devet članov hrvaške bande je že za zapahi mariborske jetnišnice. Izpred sodišča Dve obsodbi zaradi uboja. Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo 19. avgusta dva primera uboja. V Vitanju so se vračaii iz fcreme: 26 letni klobučarski pomočnik Josip Žalnik iz Brežic, uslužbea v Vitanju, ter delavca Jakob Dežman in Ivan Štruc iz ,Vitanja. Srečali so Ivana Purga, katerega je žalnik okiofutal, ker je moral sedeti radi Purgove ovadbe orožnikom štiri dni. Purga je vrnil zaušnico in že je prišlo do pretepa, v katerem je potegnil Žalnik nož in ga je zasadil Purgi v srce, da je obležal mrtev. Žabaik, M je že bil predkaznovan zaradi preteppv, je bil obsojen na osem let robiie, Dežman na dva meseca in 15 dni zapora, Štruc je bil oproščen. — Avgust Narat, 39 letni posestnik in oče štirih nepreskrbljenih. otrok v Hrastju pri Sv. Petru pod Sv. gorami, je zalotil 21. juJija ob desetih v noči v svojem sadonosniku 18 let starega posestniškega sina Ivana Geršaka iz Hrastja. Oddal je proti Geršaku strel, ki je smrtno zadel. Sodišče je obsodilo skesanega Narata na štiri leta ječe, 500 dm povprečnino in 975 din za pogreb ustreIjenega.