LETO XLIII. Številka 37 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 13. septembra 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
„Črna komedija“ je imela odlično premiero na Brnci. Berite na strani 11, kako so člani društva na Brnci ta komad uprizorili.
Politolog prof. Anton Pelinka o evropski manjšinski politiki
Koroška hi bila lahko Evropi zgled...
■ ■ ■
če bi v Deželnem zboru in Deželni vladi sedeli
samostojni slovenski zastnpnihi.
SAK vabi to nedeljo (17.00) na prvenstveno tekmo doma proti Len-dorfu.
Trenutno je moštvo trenerja dr. Ivana Ramšaka v dobri formi in je dalo v zadnjih treh tekmah 10 zadetkov.
Tudi proti Lendorfu obljubljajo napadalci zadetke, ki so „sol“ v igri.
Na vsak način, pridite in podprite naše nogometaše.
Znani politolog prof. Anton Pelinka je preteklo sredo v Tinjah predaval o novem oblikovanju Evrope in o odprtih narodnostnih vprašanjih. Koroška bi bila lahko vsej Evropi zgled, kako lahko živita naroda v mirnem sožitju. Toda za to bi morala Koroška še mnogo nadoknaditi, kar je v preteklosti zamudila. Mdr. bi morala skrbeti za to, da bodo Slovenci zastopani v koroškem Deželnem zboru.
Na koroške Slovence pa se je prof. Pelinka obrnil s pozivom, naj se nehajo obračati in vključevati strankarsko na levo in desno. Koroški Slovenci naj se zgledujejo po južnih Tirolcih in Dancih v Schleswigu, kjer se je manjšina postavila na lastne noge in zastopa sama sebe.
Glede vprašanja o identiteti je prof. Pelinka menil, da morajo koroški Slovenci nujno krepiti svojo lastno jezikovno in kulturno identiteto, sicer jih demografsko leta 2020 ne bo več.
(Več na straneh 2/3)
Oster protest:
Na Bistrici in v Pliberku ne upoštevajo izida zadnjih kmečkozborskih volitev
Na današnji tiskovni konferenci sta proti osnutku Deželne vlade o spremembi volilnega reda pri občinskih volitvah in pri volitvah župana ostro protestirala deželni predsednik EL Andrej Wakounig in frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej. Da se danes pri volitvah za prisednike za kmečkozborske volitve v občinah Bistrica in Šmihel upoštevajo rezultati zadnjih de-želnozborskih volitev, ne pa po rezultatih zadnjih kmečkozborskih volitev, je po mnenju Andreja Wakouniga enostavno poizkus deželne oblasti, da izrine manjše frakcije. Na osnovi zborničnega reda so na primer na zahtevo Skupnosti južnokoroških kmetov upoštevali za volitev prisednikov pri kmečkozborskih volitvah v občinah Bistrica na Zilji in Straja vas rezultate zadnjih kmečkozborskih volitev leta 1986, v občinah kot sta Šmihel in Bistrica pri Pliberku, kjer je imela SJK pri zadnjih kmečkozborskih volitvah relativno večino, po današnjem osnutku okrajnega glavarstva SJK pa nima nobenega prised-nika. Proti takemu postopanju bo EL ostro protestirala s formalno pritožbo pri pristojnih deželnih oblasteh; to temo bo obravnaval tudi narodnostni sosvet pri svojih prihodnji seji, ki bo 18. septembra tega leta.
Politika
Politika
PISMO IZ SLOVENIJE
Peterle: Povabili so me Slovenci
Šestdnevno potovanje slovenskega premiera Lojzeta Peterleta v Združene države Amerike je v delu javnosti vzbudilo dokaj mešane občutke in reakcije. Večji del se je s potovanjem strinjal in ga odobraval, manjši del pa je Peterletu očital neprimernost potovanja v nepraven času in na nepravih ameriških naslovih. Kakorkoli že Peterle je po vrnitvi zatrdil, da je glede svojih potovanj že navajen očitkov in dodal, da so ga povabili slovenski rojaki onkraj luže.
Slovenski izseljenci, ki so predsedniku vlade tudi plačali del potovanja, so bili njegovi prvi sogovorniki ter tudi veliki propagandisti samostojne in neodvisne Slovenije v Ameriki. Peterle je namreč predaval na dveh univerzah, v Washingtonskem novinarskem klubu, imel je tri televizijske intervjuje in več pogovorov za vodilne ameriške časnike. Po njegovih besedah je v Ameriki mogoče čutiti veliko obujenje slovenstva, izseljenci se bolj identificirajo s svojo prvotno domovino, pripadniki tretje generacije, ki so znali samo angleško, se ponovno učijo svojega „koreninskega“ jezika. Prav tako so Slovenci onkraj luže zbrali pomoč Sloveniji v znesku nad 500.000 dolarjev in se dogovorili, kako bodo pomagali našemu predstavništvu v Washingtonu.
Je pa Peterle nekako z obžalovanjem govoril o ameriškem priznanju Slovenije, ali kot se je poetično izrazil: „Priznanje naše države je kot zrela hruška, le da je Američani nočejo prvi odtrgati. Poleg imenovanih je Peterle obiskal tudi veliko zasebnih finančnih fondacij, kjer so se pogovarjali o čisto konkretnih poslovnih in denarnih projektih. O finančni pomoči Združenih držav kot takih pa se niso mogli pogovarjati, saj Slovenija formalnopravno še ni samostojna država. „V Ameriki smo doživeli podporo, čeprav je nismo iskali,“ je še o svojem obisku izjavil Lojze Peterle.
Ta teden se na Portugalskem mudita na državniškem obisku predsednik Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Sprejela sta ju portugalski predsednik in portugalski premier, kar pomeni državniški obisk na najvišji ravni. Lizbona je z zanimanjem prisluhnila stališčem Slovenije in z razumevanjem vzela na znanje naša osamosvojitvena prizadevanja. Obisk je tolikanj pomembnejši tudi zato, ker bo Portugalska naslednje leto igrala vodilno vlogo v Evropskem svetu, kar bo v marsičem vplivalo na usodo naše Slovenije.
Na Balkanu nič novega
Medtem, ko se v Sloveniji trudimo za kolikor toliko normalno življenje, pa orožje na Hrvaškem noče utihniti. Izgleda tako, kot da za srbske teroriste in podivjano jugo-soldatesko, Haaške konference sploh nikoli ni bilo. V svojstvenem precepu pa so se kar naenkrat znašli bosanski Muslimani in Hrvatje. V ponedeljek so na bosanskem teritoriju zajeli Milana Martiča, samozvanega ministra za notranje zadeve neobstoječe Kninske avtonomne krajine, in ga aretirali. Na strahotne srbske pritiske in grožnje z vojno tudi v Bosni so popustili in nazadnje velikega zločinca, ki je kriv za pokol številnih hrvaških otrok in mater, predali zveznim oblastem in vojaški obveščevalni službi, ki ga je kajpak izpustila na prostost in s helikopterjem odpeljala nazaj v Knin, dasiravno je na njegovo glavo razpisana tiralica in vložena obtožnica na šibenskem sodišču zaradi vojnih zločinov. Muslimani so popustili, ker so se zbali za svoj navidezni mir. Kmalu se bo pokazalo, da so si mir kupili le za kratek čas; je pa res, da Muslimani še niso pripravljeni umirati za tuje ideale. Zato nenehno popuščajo, pri čemer ni jasno, ali so se za ceno miru pripravljeni odpovedati tudi lastni svobodi.
V Makedoniji so imeli v nedeljo referendum za suvereno in neodvisno državo. Več kot 74 odstotkov prebivalcev Makedonije se je odločilo za samostojnost, referendum so bojkotirali le Albanci, ki se v najjužnejši republiki počutijo zapostavljene. Seveda so nekatere srbske stranke nasprotovale samostojni Makedoniji. Ne prvič v zgodovini.
Tadej Bratok
Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig:
Aktualni intervju — Aktualni intervju — Aktualni intervju — Aktualni
„Vzdušje v dežeB se je izbolo - toda vidni znaki še vedne manjkajo!"
EL zahteva takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške
Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig je v intervjuju za Naš tednik ocenil sodelovanje z južnimi Tirolci. Zavzel pa je tudi stališče k aktualni deželni politiki, kjer sicer vidi izboljšanje vzdušja med narodoma v deželi; toda konkretni koraki s strani dežele slejkoprej manjkajo.
Z Andrejem Wakounigom se je pogovarjal Silvo Kumer.
Naš tednik: Kontakti med južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci obstajajo zdaj že več let. Pretekli teden je opravila prvič delegacija Südtiroler Volkspartei obisk na Koroškem. Ste bili z rezultati pogovorov zadovoljni?
A. Wakounig: Vez med SVP in EL obstoja že dalj časa. Toda zdaj smo prešli v konkretno fazo sodelovanja. Naš skupni cilj je ustanovitev združenja evropskih manjšinskih strank. Pri tem naj bi SVP prevzela centralno vlogo in se trudila predvsem za manjšine na Vzhodu in Zahodu. Naloga EL pa bo, da bo vzdrževala stike z južnoevropskimi in jugovzhodnimi evropskimi manjšinami. Skupna težnja pa gre tudi v smeri evropskega manjšinskega prava, ki bi nudilo vsem manjšinam enako zaščito.
Naš tednik: Med SVP in EL se je po zadnjem obisku pričelo tudi že konkretno sodelovanje?
A. Wakounig: Da. Predvsem bomo odslej sodelovali na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Kako uspešno bo to sodelovanje, pa bo odvisno konec koncev od prizadetih, na naši strani torej od kulturnikov in gospodarstvenikov. Pogoje smo vzpostavili.
Naš tednik: SVP — kot številčno
močna manjšina — pa se je tudi masivno izrekla za zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Kakšno težo ima ta pomoč za koroške Slovence?
A. Wakounig: Nedvomno veliko! SVP je nekakšen stalni „korektiv" ali stalna vest avstrijske manjšinske politike. Razveseljivo je, da današnji deželni glavar dr. Zernatto načelno soglaša z nami v tem, da koroški Slovenci potrebujemo samostojno zastopstvo v Deželnem zboru. O konkretni obliki se bo potrebna še pogajati. ÖVP in FPÖ sta se okvirno že izrekli za eno izmed rešitev. Le še SPÖ trenutno vedno propagira integracijo manjšine v stranke, kar pa za nas ni sprejemljivo.
Slejkoprej vlada v stranki frakcijska disciplina, ki je bila v preteklosti neštetokrat v škodo slovenski narodni skupnosti. Položaj se na žalost do danes ni bistveno spremenil. Zgodovina je tudi pokazala, da se edinole lastna manjšinska stranka dosledno trudi za pravice narodne skupnosti.
Naš tednik: V tem vprašanju smo bili Slovenci v preteklosti preprosto neenotni. Je danes čas za enotno zastopstvo že zrel?
A. Wakounig: Že leta 1974 smo imeli možnost, da bi dr. Apovnik
prišel v Deželni zbor. Toda ker ga tedaj ZSO ni podprla, smo lastnega deželnozborskega poslanca za las zgrešili. Prepričan sem, da bi ga še danes imeli, če bi bili tedaj uspešni. Po teh volitvah je potem prišlo do nekake moralne resignacije — kar se tiče deželne ravni. Na občinski ravni Pa kažejo rezultati, da nam ljudje zaupajo. To je tudi za nas znak, da je potrebno na deželni in zvezni ravni iskati možnosti za lastno zastopstvo. Zato bomo to diskusijo odslej vodili še z večjo prizadevnostjo in vnemo. Po mojem mnenju je zadnji čas, da bomo s samostojnim zastopstvom dosegli tudi višjo raven demokratizacije znotraj narodne skupnosti.
Naš tednik: Letos poleti ste združili Klub slovenskih občinskih odbornikov in Koroško enotno listo v deželno stranko Enotna lista (EL). Se je združitev obnesla?
A. Wakounig: Vsekakor! Koordinacija teče znatno bolje, predvsem pa je delo v tajništvu bolj učinkovito.
Naš tednik: Prva večja preizkušnja čaka zdaj na kmečkozborskih volitvah.
A. Wakounig: Kmečkozborske volitve so velikega pomena tudi za celotno narodno skupnost. Slovenski kmečki stan je močan in se je še najbolje lahko ubranil asimilaciji. Naši kmetje so globoko zasidrani v narodni skupnosti in seveda pričakujejo, da primerno zastopamo njihove interese.
Naš tednik: Deželni glavar Zernatto trdi, da se je vzdušje med narodoma na Koroškem izboljšalo. Se strinjate s tem?
A. Wakounig: Temu ne bi oporekal. Toda od deželnega glavarja pričakujem, da bo sam postavil tudi primerne akcente. Kot deželni glavar ima možnost, da pozitivno izpelje nekatere stvari oz. za to uporabi svoj vpliv. Tako bo potrebno zadovoljivo rešiti vprašanje podpor manjšini, vključno manjšinski politični stranki, ki ne razpolaga z milijoni kot druge
večinske stranke. Kot sem že prej omenil, bo potrebno vzpostaviti samostojno zastopstvo v Dežel, zboru, nadalje bo potrebno na zakonsko osnovo postaviti dvojezične otroške vrtce oz. skupine v vseh dvojezičnih občinah ter pridobiti primerno podporo slovenski kulturi. To so najnujnejše točke, ki še čakajo na izpolnitev.
Naš tednik: Rekli bi lahko, da še vedno čakajo na izpolnitev zahtev manjšine, čeprav se je z majhnimi koraki le nekaj spremenilo v pozitivno smer. Se vam ta politika majhnih korakov včasih ne zdi prepočasna?
A. Wakounig: Nimam nič proti politiki majhnih korakov, ker tudi z njimi lahko prideš do cilja. Toda ta politika je odvisna od hitrosti korakov; če je primerno hitra, se strinjam z njo.
Naš tednik: Koroška deželna vlada se je že nekajkrat izrekla za priznanje Hrvaške in Slovenije. Toda avstrijski socialisti s kanclerjem Vranitzkim na čelu zavirajo priznanje. Ali se lahko s takšnim ravnanjem strinjate?
A. Wakounig: Trenutno je v Sloveniji sorazmerno mirno, toda nihče ne more dati garancije, da se položaj ne bo spremenil. Akutni položaj na Hrvaškem pa je znan. Zato kot Enotna lista pozivamo našo vlado, naj takoj prizna Slovenijo in Hrvaško, ter skrbi za potrebno gospodarsko pomoč. S tem v zvezi je potrebno še povedati, da je bila Koroška po napadu na Slovenijo popolnoma nepripravljena na begunce; brez pomoči Narodnega sveta bi nešteti morali ostati na cesti. Vprašanje beguncev v celoti tudi danes še ni rešeno, zato pozivam Deželno vlado, naj se pravočasno pripravi na možno večje število beguncev s Hrvaške.
Ob robu . . .________
Ambrozy in Feldner hvalita Vranitzkega. Ali to ni zanimivo zavezništvo...
ANERKENNUNG ,
Ambrozy, Feldner loben Vranitzky
Klagenfurt. — In eher seltener Einmütigkeit fanden sich SPÖ-Vorsit-zender Lhstv. Peter Ambrozy und der Obmann des Kärntner Heimatdienstes, Josef Feldner: Beide würdigten die „verantwortungsvolle Haltung“ von Bundeskanzler Franz Vranitzky in der Frage der Anerkennung von Slowenien und Kroatien. Ambrozy tat dies am Montag gegenüber der „Kiemen Zeitung“, Feldner am Sonntag in Ferlach.
Iz Kleine Zeitung, 10. 9. 1991
Za mir — proti terorju na Hrvaškem in v Jugoslaviji
Trenutno gladuje in moli osem oseb za mir na H rvaškem ter za avstrijsko in evropsko priznanje Hrvaške pred Uradom zveznega kanclerja na Dunaju. Hrvatom, ki živijo na Dunaju in na Gradiščanskem, so se pridružili v gladovni stavki tudi teologi iz Zagreba.
Politolog prof. Anton Pelinka je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah v okviru cikla predavanj o novem oblikovanju Evrope predaval o koroški identiteti kot posebnem evropskem problemu. Prof. Pelinka je menil, da bi Koroška skupno z Gradiščansko bila lahko zgled za celo Evropo, kateri bi mogla pokazati, kako lahko naroda živita skupaj drug z drugim v mirnem sožitju.
V današnji Evropi ni več jasnih etničnih meja, zato se mora Evropa naučiti živeti s svojimi manjšinami. To je zahteval prof. Pelinka, ki vidi možnost, da bi bili lahko Koroška in Gradiščanska zgled za celo Evropo. Toda prej bi se moralo še marsikaj spremeniti, predvsem na Koroškem.
Od leta 1945 do danes se je število pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem skrčilo na polovico, to pa nenazadnje zaradi tega, ker je Koroška zapravila zgodo-
Če ne bostpepili svoje identitete, vas leta 2020 ne bo več!
Politolog prof. Anton Pelinka
vinsko priložnost za velikodušno Podporo manjšini. Tu je prof. Pelinka omenil predvsem vprašanje šolstva in volilnega reda. Prof. Pelinka: „Volilni red je Koroška spremenila tako, da io _ slovenski narodni skupnosti otežila oz. pravzaprav onemogočila vstop v Deželni zbor.“ Povsod v Evro-Pi kaže razvoj, da je potrebno manjšine vključiti v vladanje, na Koroškem pa so to priložnost po yojni zapravili. Zato bi bil zdaj skrajni čas, da dobijo koroški Slovenci svoje ali vsaj enega zastopnika v Deželnem zboru. Tu naj se Koroška zgleduje po Južni Tirolski, po rešitvi problema Dancev v Schleswigu itd.
2 manjšinami ravnati ne pomeni jih tolerirati, ampak jih pospeševati. To Pomeni, da jim je potrebno nuditi celo določene privilegije.
Koroški Slovenci so bili po mnenju
prof. Pelinke v vsej zgodovini preveč spodobni, saj se za svoje pravice niso borili s silo (z bombami) in so zaupali v avstrijsko demokracijo. Pelinka: „Zato se ne čudim, da je marsikateri Slovenec razočaran, ker za to spodobnost niso dobili zahvale."
V razpravi o koroški identiteti je prof. Pelinka zastopal mnenje, da identiteto koroškega prebivalstva močno oblikuje javni pritisk in vpliv. Tu pa igrajo zopet historični miti, kot plebiscit leta 1920 (kdo je glasoval z večino?; za Avstrijo ali za Nemčijo? itd. . . .), pomembno vlogo. Tudi dejstvo, da je v javnosti veljalo in še velja, da je nemško dobro in slovensko slabo, je pospeševalo asimilacijo. Pri tem pa so krepko pomagale tudi koroške stranke. Dejstvo, da sta bivši deželni glavar Wagner in celovški župan Guggenberger javno koketira-
la z nemškonacionalci, kaže in daje sliko o koroški identiteti.
Tudi o koroških Slovencih je prof. Pelinka povedal svoje mnenje. Leta 2020 ali 2030 slovenske narodne skupnosti na Koroškem demografsko ne bo več, če ne bo krepila svoje lastne jezikovne in narodne identitete. Sredstva za to so po mnenju prof. Pelinke' npr. Slovenska gimnazija, lastne šole itd.
Prof. Pelinka je v tem vprašanju odločno ugovarjal tajniku ZSO dr. Marjanu Sturmu, ki je menil, da je koroško prebivalstvo popolnoma pomešano in da nima smisla govoriti o etničnih položajih, kaj jih šele krepiti.
Odločno je prof. Pelinka tudi pozval koroške Slovence, naj se politično končno nehajo opredeljevati na strankarsko leve in desne tabore in
naj se zgledujejo po Južni Tirolski ali Dancih v Schleswigu, kjer manjšina nastopa samostojno in sama uspešno zastopa svoje interese.
V	tem smislu je profesor zaključil svoje predavanje z vizijo o bodoči Koroški, ki naj bi bila Evropi zgled.
V	svoji viziji prof. Pelinka vidi:
•	da so se koroški Slovenci osvobodili- lastnega opredeljevanja v stranke in se samozavestno postavili na lastne noge,
•	da sedijo zastopniki koroških Slovencev v Deželnem zboru in Parlamentu,
•	da je vsaj v polovici koroških občin dvojezični pouk na šolah itd. . . .
Predavanju je sledila še zanimiva diskusija, ki jo je vodil dv. sv. dr. Re-
ginald Vospernik.
Silvo Kumer
Kmetijstvo
Žitara vas: Težave s pitno vodo še niso rešene
Na občinski seji v Žitari vasi 10. septembra je občinski svet obravnaval nujnostni predlog o onesnaženi vodi.
Že prejšnji teden smo poročali, da je voda v žitrajski občini onesnažena s fekalijami. Nihče ni vedel za vzrok. Medtem je bilo že veliko izvedencev in specialistov na mestu samem, da bi osvetlili problem.
Vendar do dokončnega rezultata še ni prišlo. Teorija, da je kriv za onesnaženje morda kakšen kmet, ki vozi gnojnico čez travnik, je propadla. Nova teorija se sklicuje na fekalije divjačine, ki naj bi onesnažile vodo. Čeprav zveni to zelo neverjetno, je trenutno še najbolj verjetna varianta.
Drugi problem, ki je kriv za nastalo situacijo je, da celotna občinska vodna naprava še ni dobila dovoljenja s strani Dežele. Izviri niso ograjeni, kar je za vodno zavarovano območje neobhodno potrebno. Občinski svet je soglasno sklenil, da se da Hidrološkemu inštitutu v Gradcu nalog za preiskavo vode in izvedeniško mnenje. Glede na rezultat tega mnenja bo občina nadaljnje ukrepala. Vendar bo potrebnega še malo potrpljenja, ker se lahko zgodi, da dobijo odgovor iz instituta šele konec oktobra. Do tedaj morajo prizadeti občani previdno ravnati z vodo, da ne bo prišlo do zdravstvenih težav.
Nadalje se je na občinski seji še razpravljalo o oddaji gradbenih del na Ženeškem jezeru. Razpis je bil javen in občina se je odločila za najbolj ugodne ponudbe. Sklenili so tudi, da bodo sanirali cesto na Zagorje, ki je hudo poškodovana zaradi vremenske katastrofe.
40. mednarodni „Lesni sejem“ v Celovcu od 12. do 15. septembra 1991
Vsakoletni mednarodni strokovni sejem za lesno industrijo se je obnesel! „Lesni sejem 91“ predstavlja novost na področju gozd-no-lesnega gospodarstva in ža-garstva; na njem se lahko seznanimo tudi s proizvodnjo in njeno uporabnostjo.
Mednarodni „Lesni sejem" odgovarja s svojim konceptom predvsem gospodarskemu prostoru Alpe-Jadran. Veliko število strokovnih razstavljalcev prihaja iz Švice, Francije, Nemčije, Italije, Skandinavije in iz vzhodnih držav.
Zastavljeni cilj tega sejma pa je, da bi se utrdil na prihodnjem evropskem trgu.
Viden znak za visoko strokovno kompetenco „Lesnega sejma" je priznanje članstva v UFI, svetovni zvezi mednarodnih sejmov. UFI je edina svetovna organizacija za mednarodne sejme, katero sestavljajo vodilni prireditelji sejmov iz skoraj 60 dežel na svetu.
Živinorejska zadruga lisastega goveda v Velikovškem okraju praznovala 80 let obstoja
Med najboljšimi rejci tokrat Pliberčani
Rejska zveza za lisasto govedo v Velikovškem okraju praznuje letos osemdeset let obstoja. V ta namen je organizirala na Pliberškem jormaku veliko razstavo plemenske živine. Razstava v Pliberku je bila zrcalo trenutne rejske usmeritve pri nas najbolj razširjene pasme goveda.
Visoka mlečnost z visokimi odstotki mlečne maščobe in mlečnih beljakovin ter visoki dnevni prirastki z dobro mesnatostjo in visoko klavnostjo sta pri lisasti pasmi enakovredna rejska cilja. To so težke in visoke živali z velikim prsnim košem, ki predvsem kravam omogoča veliko kon-zumacijsko sposobnost doma pridelane voluminozne krme. Kajti prireja mleka in mesa je najbolj ekonomična, če ni potrebno krmiti z veliko količino močnih krmil.
Krave, telice in plemenski biki, kateri se najbolj približajo idealnemu rejskemu cilju, so bili na razstavi v Pliberku. Med najbolj-
Najtežji bik v Avstriji (1400 kg) je „ Mambo" in stoji v hlevu kmeta Aloisa Čika v Mali vasi pri Škocijanu. Bik je bil seveda nagrajen s 1. mestom.
Šimi rejci so se tokrat še posebno izkazali Pliberčani. V posameznih starostnih skupinah so pri ocenjevanju plemenskih bikov, telic in mladih telic zasedli celo vrsto prvih, drugih in tretjih mest. Javno so jih obiskovalcem razstave predstavili, ocenili in odlikovali živali. Zelo velika udeležba kmetov, predvsem iz Podjune, je dokaz velikega zanimanja za pasemsko rejo goveda.
Upati je, da je bila razstava velikemu številu kmetov v spodbu-
do za vključevanje v pasemsko rejo goveda. Samim rejcem pa so bili uspehi zahvala in priznanje za dolgoletni trud doslednega rejskega dela.
Krava „Sara" kmeta Hermana Čika z Libuč je dosegla 3. mesto; pravijo pa, da si bi pravzaprav zaslužila višjo uvrstitev.
Slike: inž. Štefan Domej in inž. Klaus Schernthaner
Ob robu . . .
Razstava na „jormaku" je bila strokovno dobro pripravljena. Odgovorni pa se očitno niso zavedali, kje prirejajo razstavo. Izvedli so prireditev samo enojezično, pa čeprav je bila več kot polovica razstavljalcev domačih kmetov, pa tudi pri obiskovalcih je bilo tako. Pravta-ko na razstavo ni bil vabljen kmetijski referent občine Pliberk ek. sv. Fric Kumer.
Gospode organizatorje bo potrebno prihodnjič peljati na uradno otvoritev „jormaka", ki je bila tudi letos zgledno dvojezična. Mogoče se jim bodo potem oči vsaj nekoliko odprle.
Krava „Antschi" kmeta Franca Vaieškona z Drveše vasi pri Pliberku je bila odlikovana s 3. mestom.
S1. mestom je bil odlikovan tudi bik „Hagel“ kmeta Antona Bromana (na sliki s kmetom Foltejem Krallom) iz Šmarjete pri Pliberku.
Občina Vrba: nradne are tudi na Kostanjah in v Šl. lija
Na prošnjo občinske frakcije GEL je občina Vrba sklenila, da bodo uradne ure za občane v prihodnje tudi na Kostanjah in v Št. liju. Uradne ure bodo vsako 1. sredo v mesecu od 15.00 do 16.00_ure v Ljudski šoli v Kostanjah in v Št. liju.
Nadalje ponuja občina Vrba, kot je sklenil socialni odbor, da od sedaj naprej dobijo socialno šibki in potrebni občani, ki dobivajo hrano preko hišne bolniške pomoči (Haus-krankenhilfe), doklado. Ta doklada znaša za posameznika do šil.
1000,— mesečno in za zakonca do šil. 1500,— mesečno.
Ravno tako ponuja občina pomoč za nakup kuriva z enkratno doklado do višine šil. 500,—.
Informacije o teh dokladah lahko dobite na občini pri gospodu Ko-schierju ali pri Hanziju Dragasch-nigu.
STRAN r-
5
petek,
13. septembra 1991
Kmetijstvo/Politika
SREČANJE SLOVENSKIH KMETIC V TINJAH
„Včasih imam toliko dela, da si pridem sama v ovinku naproti"
Minulo nedeljo so se na povabilo kandidatke Skupnosti južnokoroških kmetov Kati Kert v Tinjah srečale kmetice iz Roža, Podjune in Zilje. Srečanje ni bilo le družabnega značaja, saj so se kmetice konkretno dogovorile za ustanovitev pododbora kmetic znotraj Skupnosti južnokoroških kmetov. V tem odboru želijo kmetice oblikovati razne politične zahteve in organizirati razne ponudbe za vrstnice.
Da pa bi se kmetice iz Roža, Podjune in Zilje sprva bolj spoznale, je Kati Kert predlagala, da bi že kmalu organizirale izlet. Na srečanju v Tinjah so kmetice ugotovile, da so bila vprašanja kmetic doslej slabše zastopana ter da je zato še posebej pomembno, da je SJK nominirala na tretje mesto agilno, mlado kmetico Kati Kert. Na prvem srečanju so se kmetice najprej Predstavile druga drugi, tako da so se nekoliko spoznale. Vsaka je povedala na kratko, kako živi doma, s kakšnimi težavami se srečuje in kako je zadovoljna s svojim življenjem na kmetiji. Pri tem se je videlo, da so kmetice kljub veliki obremenitvi z delom, zadovoljne s svojim življenjem in da po navadi ne bi hotele menjati z ženskami, ki hodijo na delo. Delo na kmetiji je zelo raznoliko in zato nikoli ne postane dolgčas. Navadno živijo na kmetijah velike družine in tako mora pač vsak prijeti za vsako delo. Problem vidijo kmetice predvsem v tem, da mnogokrat niso socialno zavarovane in zato tudi nimajo pravice do Pokojnine. Mnogokrat kmetice tudi nimajo možnosti, da bi šle kdaj na zdravniški dopust, ker za delo na kmetiji nimajo pravega nadomestile- Moškim je precej lažje, kajti pri določenih kmečkih delih jih lahko brez nadaljnjega po navadi nadomestijo tudi kmetice. Kmetje pa so le redkokdaj pripravljeni, da bi Prevzeli za določen čas delo kmeti-Ce, ki obsega seveda tud[ skrb za otroke in gospodinjstvo. Še posebej težavna je situacija za kmetice, katerih možje hodijo na delo in mo-
rajo potem v pravem pomenu besede držati tri stebre hiše. Zaradi slabe dohodkovne situacije na kmetijah se pogostokrat stavlja tudi problem, ali bo kdo od otrok prevzel kmetijo. Prav na to temo pa je kmetica Rozi Polesnig vedela povedati, da je potrebno znati otrokom dati tudi veselje do kmetije. Otroci ne smejo biti le soočeni z delom, ampak jih je potrebno vključiti tudi pri odločitvah, ko gre za delo na kmetiji. Iz pogovorov
kmetic pa je bilo tudi slišati, da so moški hodili na delo prav z namenom, da so lahko s prisluženim denarjem kupili kakšna zemljišča, investirali v stroje ali pa da so gradili hišo. Kljub vsemu pa imajo naše kmetice očitno veliko veselje do dela na kmetiji. Marija Wautsche je drugim kmeticam povedala, da ima sicer včasih doma toliko dela, da si sama pride v ovinku naproti, medtem ko se druge ženske sončijo. Toda tudi sama gleda, da
se kdaj pa kdaj odtrga od doma. „Ko pa grem iz hiše, pustim skrbi doma,“ je povedala Marija Wautsche. Prav tako gospa Wautsche tudi ni sprejela argumenta nekaterih kmetic, da nimajo časa za kakšen konjiček. „Vzeti si moraš enostavno čas, pa četudi le zato, da bi šla kam na kavo. Jaz pač gledam, da kar na hitro nekaj skuham, da mi ostane še nekaj časa zase,“ je dejala Marija Wautsche.
Da si kmetice enostavno same pustijo dodeliti preveč dela, je potrdila tudi druga kmetica, ki je bila mnenja, da so mnogokrat za to krive tudi kmetice same. „Saj smo kot osli, katerim se nalaga breme, dokler ne gremo na kolena.“ Torej si je treba pravočasno postaviti meje in pokazati tudi drugim družinskim članom, kje je meja možne obremenitve. st;h
Pogovor slov. predsednika z zamejskimi Slovenci
Pred odhodom na Haaško mirovno konferenco, prejšnji petek, je predsednik slov. države Milan Kučan sprejel zamejske Slovence iz Avstrije, Italije in Madžarske. V velikem salonu slovenskega predsedstva se je rokoval z vsakim posebej, nakar jih je povabil za mizo in se z njimi zatopil v pogovor. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki italijanske in madžarske manjšine v Republiki Sloveniji. Kučan je skupaj z zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in ministrom za Slovence po svetu dr. Dularjem pojasnjeval stališča slovenske delegacije pred odhodom na mirovno konferenco v Haag. Iz njegovih besed je bilo
mogoče razbrati, da gre za tako pomemben obisk, da mora biti o njem seznanjeno tudi slovensko občestvo zunaj matičnih meja. Sogovorniki so poudarili, da gre za prihodno; vsega slovenskega naroda, Kučan pa je podčrta' si bo Republika Slover	'devala zagotoviti, t	oslej, mednarodni	-aščito svojih
man
V	i pismu je
Milar	izozemskemu
diploi	renutno predseduje	.vropske skupnosti Ha	van den Brooku
predlagal aj dobi na konferenci pc	t pozornost tudi
zaščita	skih manjšin.
Tadej Bratok
Trst: meje med Slovenijo in Italijo morajo ostati nespremenjene
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je odločno obsodilo revanšistična in protizgodovins-ka stališča tistih političnih sil in posameznih predstavnikov, ki bi radi izkoristili jugoslovansko krizo in težavno osamosvajanje Republike Slovenije za premikanje meje in za ozemeljske zahteve do Slovenije.
Že samo odpiranje takih vprašanj spodkopava sožitje in zaupanje med ljudmi in državami; zato bi morale demokratične politične sile jasno potrditi svojo zavezanost viziji evropskega združevanja in preraščanja klasično pojmovanih državnih mej. Za tak pogled se je v nedavni parlamentarni razpravi zavzel zunanji minister De Michelis, njegov tržaški strankarski tovariš, senator Agnelli, pa dokaj jasno namiguje, češ da Italija ni
več vezana na Osimske sporazume.
V zvezi z izjavami ministra De Michelisa o „preraščanju Osima“ za zagotovitev večje pravne zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem pa SSk odločno pripominja, da je Osimska pogodba s svojo preambulo in 8. členom o manjšinskih pravicah dvostranska pogodba, ki zadeva tako Italijane v bivši Jugoslaviji kot Slovence v Italiji. Nepošteno je opozarjati na pomanjkljivosti zaščite italijanske skupnosti — ki ji SSk seveda privošči čim večjo zaščito—, pozabljati pa, da Italija ni izpolnila desetletja starih obveznosti in obljub o zaščiti Slovencev in da je razlika v ravni uživanih pravic med Slovenci v različnih pokrajinah veliko hujša od razlike v ravni zaščite Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Rož — Podjuna — Zilja
Uspel je vaški praznik v Št. Janžu
Minulo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo iz Št. Janža vabilo vse domačine in prijatelje društva na že tradicionalni vaški praznik, za katerega so domačini pripravili bogat spored. Pripravljeno je bilo za vsakega nekaj.
Na vaškem prazniku je najmlajše navdušil čarovnik, ki je iz balonov delal
razne živali.
Gostje so se najprej okrepčali z odličnimi jedmi z žara, katere je pripravil Tonči Malle, domačinke pa so pripravile gostom prireditve kavo, pa tudi napekle so različna peciva.
Otroci so bili seveda najbolj veseli nastopa čarovnika, ki jih je pri copranju povabil k sodelovanju. Pridnim otrokom, ki so znali deklamirati ali zapeti kakšno pesmico, pa je čarovnik iz balonov napravil razne živali. Tako darilo je dobil tudi zborovodja bilčov-škega pevskega zbora mag. Mirko Lausegger, saj je prišel z bilčovškimi pevci na vaški praznik, kjer so domačinom zapeli
nekaj pesmi. Žirija dobrih poznavalcev mošta pa je iz 30 oddanih moštov izbrala najboljše domače kapljice. Prvi med vsemi je bil mošt Andreasa Mostetschniga, nato Pepija Krassniga in Hanzija Wieserja. Mnogo domačinov, po stari tradiciji tudi žensk, je privabilo kegljišče. Tako je pri kegljanju zmagal pred domačinom Tomom Weissom Bilčovščan Gregi Reichmann. Pri velikem žrebanju pa je Štefan Schellan-der, prav tako iz Bilčovsa, dobil glavno nagrado in sicer gorsko kolo; prav tako pa se je domačinki Evi Moschitz nasmehnila Fortuna, saj je dobila lopar za tenis.
Strokovna žirija je poskusila okrog 30 moštov domačih kmetov in določila najboljše tri kapljice.
ČESTITAMO
Galicija praznovala 20-letnico delovanja župnika g. Valentina Gotthardta
V	nedeljo, 1. septembra 199i, so farani gališke fare slavili 20-letnico delovanja zvestega župnika g. Valentina Gotthardta.
Cerkvene obrede je olepšal Moški pevski zbor, katerega vodi Mira Blažej.
V	imenu občine se je župniku za neutrudno delo zahvalil župan Jožef Wutte, v imenu cerkvenega sveta pa Flori Juch.
Pravi praznik se je iztekel s povabilom članov farnega sveta na kavo in sladice v župnišče.
Navedimo še pesmico, katero je deklamirala 8-letna Mi-
riam Strmenik, pd. Šurjažova. Pesmico je zložil njen oče.
Naš zvesti dušni pastir
Je dvajset dolgih let minilo, odkar ste k nam prirajžali, ■ da v naši sredi Kristusovo luč nosili in blagi dušni nam pastir bi bili!
Priznanje hočemo Vam zdaj izreči! pastirjev takih malo na svetu je, saj v žalosti, veselju z nami ste hodih in vedno Bogu zvesti Kristusa delili-
Zato pa zdravje, srečo in življenje dolgo, naj večni Oče vam v nebesih podeli, med nami Vsemogočni dolgo vas ohrani! To z dna srca zdaj kličemo vam vsi!
93-letnico življenja je na Borovnici pri Apačah slavila Rozalija Smrekar. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita za osebni praznik župniku v pokoju Matevžu Nageletu iz Št. Petra. Ob tem prazniku vse najboljše in še na mnoga leta!
V	Šmarjeti je obhajala 81. rojstni dan Marija Dovjak. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva!
V	Št. Jakobu obhaja osebni jubilej
Andrej Schüttelkopf. Vse najboljše!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Mariji Mo-char in Ljudmili Sadjak. Iskreno čestitamo!
V	Črgovičah je praznovala rojstni dan in god Marija Žunter. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
80-letnico življenja je v Podnu slavila Terezija Strugar. Ob tem visokem življenjskem prazniku vse najboljše!
Prav tako 80. rojstni dan je praznovala Marija Ambrož iz Strpne vasi. Tudi njej iskreno čestitamo ter
kličemo še na mnoga leta!
Člani cerkvenega zbora iz Št. Lipša čestitajo za rojstni dan Rozki Wodlej-Vse najboljše!
Pred kratkim je obhajal v Kotu Pr| Št. Jakobu v Rožu znani in priljubljeni avtomehanični mojster Herbert Zwittnig svoj 50. življenjski jubilej-Poleg iskrenih čestitk želimo Herbertu še naprej sreče, zdravje in veliko uspeha v poklicu. Na mnoga leta!
30-letnico je na Pristavi v Selah slavil Franci Kelih. Slavljencu želimo vse najboljše in še na mnoga leta!
65. rojstni dan je v Dvorcu na Ra' dišah praznovala Marija Hribernik Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova!
Uspešno je zaključil izpite za mojstra ključavničarja inž. Thomas Ogris iz Bilčovsa. Novemu mojstru iskreno čestitamo!
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita svojim članom, gospodu Mateju Igercu, župniku na Suhi Tereziji Kušej iz Šmihela, Francs Kuežniku iz Doba in Angeli Sadolšef z Dolinčič za jubilejne rojstne praznike in jim želi vse najboljše, zlasti ps zdravja in osebnega zadovoljstva.
Za odlične jedi z žara je poskrbel Toni Malle, ki je bil v najboljši družbi prof. Jožeta VVakouniga, prof. Štefana Pinterja in Vilija Moschitza.
Rož — Podjuna — Zilja
Št. Jup — Libuče: Rano slovo od Mačkovega Toneja
Klub prijateljev lova in Lovska družba Libuče sta zgubila prijatelja, ki ni bil samo navdušen lovec ter eden najboljših južno-koroških lovskih strelcev, temveč predvsem tudi družaben in priljubljen član lovske družine. Starega komaj 61 let, ga je zahrbtna bolezen vse prezgodaj iztrgala iz naše srede — Toneja Brezovnika, ali, kot smo ga vsi' klicali, Mačkovega Toneja iz Št. Jurja pri Libučah.
Na jormakov ponedeljek, 2. septembra t. L, smo ga pospremili na spodnjelibuško pokopališče in se od njega z globoko žalostjo v srcu za vedno poslovili. Velika množica lovskih prijateljev, številni znanci, sosedje in sorodniki so še enkrat potrdili, kako priljubljen in cenjen je bil rajni Mačkov Tonej.
Tonejev veliki lovski prijatelj, šmihelski dekan Kristo Srienc, je opravil pogrebni obred, pevci Matjaževe! so mu v slovo zapeli domače pesmi, katere je Tonej nadvse ljubil, in tudi domači lovski rogisti so se od njega primerno poslovili.
Bric Kumer-Črčej je ob odprtem grobu spregovoril besede slovesa v imenu pliberške občine in Kluba prijateljev lova. Povedal je, kako tesno je bil rajni Tonej povezan s slovenskimi lovci in da ni imel samo številnih prijateljev tostran,
temveč prav tako onstran meje, zlasti še v Mežiški dolini. Bil je lovec, ki ni preziral svoje slovenske materinščine in jo je tudi upošteval kot vodja lovske družbe Libuče. Skratka, podjunski lovci so zgubili prijatelja, ki ga bodo hudo pogrešali.
To so tudi potrdili Lipej Jan-schek v imenu libuških lovcev ter Hermann Innerwinkler kot strelski referent za okraj Velikovec. Nadalje sta ob odprtem grobu spregovorila še Anzej Müller v imenu libuških gasilcev in mestni svetnik Štefan Visočnik v imenu socialistične stranke.
Dragi Tonej! Lepo se odpočij v svojem grobu, ki sta Ti ga z jedvavimi vejicami postlala Mo-grov Lipš in Raimund Boročnik.
Ženi Štefki in otrokom Tone-ju, Mariji in Hanesu izrekamo naše iskreno sožalje.
-kuj-
Skupina argentinskih Slovencev v gosteh pri KKZ
V soboto, 7. 9. 1991, je prispela skupina abiturentov slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka iz Buenoa Airesa v Celovec. Skupino 30 spremljali Ivana Tekavec, Marjan Loboda in Franci Tomažič. Od sobote do ponedeljka so bili v gosteh Krščanske kulturne zveze, ki je pripravila za argentinske Slovence zanimiv program. Mladinci so stanovali pri slovenskih družinah v Šmihelu. V programu je bil predviden ogled tako zgodovinskih kakor tudi sodobnih zanimivosti. Tako so si ogledali Krnski grad, vojvodski prestol in Gospo sveto, pa tudi Zvezno gimnazijo za Slovence, Mohorjevo in galerijo Werner-Berg. Čeprav v treh dneh ni mogoče spozna-fi vseh lepot Koroške, pa so dobili o njej vtis in odšli z lepim spominom naprej v Slovenijo.
Globaško žegnanje v drugi obliki
Globaška folklora ni skrbela samo za dobrobit obiskovalcev, ampak je s svojimi nošami poskrbela za praznično sliko žegnanja.
Že nekaj let so „Globaški puebi“ prirejali globaško žegnanje. Spored se je odvijal v soboto in nedeljo. Že lani so „Puebi“ zaradi neugodnega termina (Globaško žegnanje je med „jormakom" in Rozalskim žegna-njem) pustili sobotni ples. Letos pa so se „Globaški puebi" razšli. Tako je prvič prirejala žegnanje domača folklorna skupina, ki še prav posebej potrebuje finance za nabavo noš.
Z novim prirediteljem je Globaško žegnanje dobilo tudi drug obraz. Namesto plesa in koncer-
ta je žegnanje potekalo v domačem vzdušju, vaščani so se po pranganju srečali pod farno lipo. Tam so skrbeli vižarji in pevci za dobro vzdušje. Domača folklora pa je poskrbela za jed in pijačo. Ob lepem vremenu in pravem vaškem vzdušju so Globašani preživeli lep dopoldan. Folklora se na tem mestu še prav posebno zahvaljuje podpornikom, predvsem predsedniku NSKS dr. Matevžu Grilcu, gostilnama Šo-štar in Juenna, peku Greiner, mesarju Wölbl in domačemu župniku.
(
Že tradicionalno je ljudsko petje domačinov pod farno lipo
Od 27. septembra do 4. oktobra 91
Z NAŠIM TEDNIKOM NA DOPUST
IIVM«] i m a ;i	a
Hotel Pan-INCEKUM ALANYA* * *, TURČIJA
Plaža: fin pesek v zaščitenem zalivu; brezplačni ležalniki in sončniki. Sobe: vse s kopalnico, tušem, straniščem, telefonom, klimatsko napravo, radiom, stereo napravo in pogledom na morje.
Prehrana in pijača: na jutranjem in večernem bifeju.
Šport: kopanje in plavanje.
Zabava: 1-krat tedensko je predviden turški večer s trebušnim plesom.
Pavšalna cena: 4990j ŠH.
(vklj. polpenzion) podaljšanje za 1 teden za osebo 2110,— šil. dodatek za 1-posteljno sobo 1300,— šil.
3-dnevni dopust na Madžarsko v toplice
ZALAKAROŠ
(30 km oddaljeno od Balatona)
od 8. do 10. oktobra 1991
•	Namestitev v hotelu kategorije B
•	2 x polpenzion
•	1 x ciganska glasba
•	Možnost kopanja v termalni vodi, masaža
•	Prevoz s sodobnim avtobusom
Cena: šil. 1000,—
(polni penzion + šil. 200,—)
Prijave: Pri vseh predsednikih društev upokojencev ali pa na uredništvo Našega tednika. Telefon 0463/512528-21
S turistično agencijo Sommeregger
Reportaža
STRAN q petek, O 13
septembra 1991
STRAN g petek,
septembra 1991
Reportaža
Mladi gledališčniki zopet na delu
	
: 1	@Ky h
		4#
	te?	F
		
Otroci se zahvalijo Anici Fugger za dobro oskrbo.
Slika spodaj: Otroška lutkovna skupina iz Šmihela pri izdelavi lutk.
Vsakoletna gledališka in lutkovna delavnica, ki jo prireja Krščanska - kulturna zveza, je potekala letos od nedelje, 1. septembra, do sobote, 7. septembra, v počitniškem domu Maono v Plesi in v Mladinskem centru na Rebrci.
Seminar je letos potekal nekoliko drugače kot običajno, ker so bile skupine-razdeljene. Vzrok za to je bila zaskrbljenost staršev zaradi vojnih razmer v Jugoslaviji. Tako so bile tri otroške skupine na Rebrci.
Otroška lutkovna skupina iz Celovca že drugič pripravlja predstavo. Letos je na sporedu „Muca copatarica“. Mentor skupine je Tine Varl, skupino pa vodi Sabina Nachbar. Skupina je imela lansko leto z igro „Gospod petelin" dobre uspehe in je veliko nastopala po ljudskih šolah. Voditeljica skupine, Sabina Nachbar, je z delom zelo zadovoljna in računa, da bodo imeli premiero čez mesec dni.
Otroška gledališka skupina iz Škocijana bo stopila letos prvič na oder. Pripravljajo pravljično igro „Mucin dom". Mentor skupine je Peter Militarov, Helka Mlinar pa jo vodi. Skupina je nastala, ker so otroci sami hoteli igrati. Že večkrat
so predstavili manjše prizore za materinski dan in za Miklavža, vendar prave igre še ne. Tako dobijo otroci možnost, da se na igriv način naučijo lepe slovenščine in še zabavajo se pri tem. Igro bodo predstavili publiki začetek decembra.
Tudi otroška lutkovna skupina iz Šmihela letos prvič pripravlja predstavo. Voditeljica skupine je Kristina Jernej, ki je sama dolga leta igrala lutke, mentor pa je Saša Kump, ki tudi že dolga leta pomaga Šmihelčanom. Že dalj časa so na-
„Na seminarju dobi mladina odnos od gledališča“
rt
Milka Olip, referentka za gledališko dejavnost
NT: Zakaj so potrebne gledališke in lutkovne delavnice?
Milka Olip: Delavnica da skupini možnost, da se spoji in da se člani med seboj dobro spoznajo. Če si osem dni cel čas skupaj, se zelo dobro spoznaš in to je za lutkovno ali gledališko skupino velikega pomena. To je en faktor. Dodati pa je potrebno še drugega. Nobena skupina si sama ne bi mogla privoščiti, da bi šla na takšen seminar, s takšno ponudbo. Ne bi si mogla privoščiti lektorja ali strokovnjaka za gib. Tudi vsak voditelj nima smisla za to. Na tem seminarju se o vsem tem govori in tam so prisotni strokovnjaki, ki morejo igralcem posredovati vse, kar je potrebno.
NT: Kako pomemben je ta seminar za razvoj lutkovnih in gleda-
liških skupin?
Milka Olip: Zdi se mi zelo pomemben. Težko je reči, kaj vsak posameznik odnese domov, a razvoj kaže, da je to pravilna pot. Letos je bilo 90 udeležencev in če je samo eden nav-mes, ki se je „okužil“ z delom na odru, je velik uspeh. KKZ zavestno pospešuje mladinske skupine in ti seminarji so pomemben faktor za to, da dobijo mladinci odnos do dela na odru, z lutkami. Tako spoznajo, koliko dela se zares za predstavo skriva. Nikoli več se ne bodo delali norca iz kakšne lutkovne predstave, na primer.
NT: Boste v prihodnje še organizirali delavnice te vrste?
Milka Olip: Če bo to finančno možno, gotovo. Ti seminarji so postali tudi že neobhodna točka v pripravah skupin na predstavo. Dejansko so se delavnice do sedaj obrestovale in jih hočemo obdržati.
meravali pripraviti nekaj z otroki, željo so zdaj uresničili.
Breda Varl in Saša Kump sta pomagala otroškim skupinam pri osnutkih za scene, kostume in pri izdelavi lutk. Minka Veselič pa je bila odgovorna za gib.
Za pot v Fieso so se odločile starejše skupine.
Mladinska gledališka skupina iz Kotmare vasi se uči groteskno komedijo „Poslednja vojna njegovega veličanstva“. Mentor skupine je Jože Vozny, voditeljica pa Marija Wakounig.
Tudi gledališka skupina iz Velikovca je bila v Fiesi; s pomočjo mentorja Branka Bezeljaka-Gla-zerja in vodje Urške Kassl se pripravlja na predstavo igre „Figole Fagole“.
Nadalje je bila prisotna na seminarju tudi gledališka skupina iz Radiš. Ta skupina se je letos odločila za igro „Le po kom se je vrgel ta otrok”. Voditeljica je Tatjana Tolma-jer, mentor pa Alenka Bole-Vrabec.
Tudi gledališka skupina iz Sel se je udeležila gledališke in lutkovne delavnice. Mentor selske skupine je Franci Končan, voditeljica pa Milka Olip. Selani se pripravljajo na predstavo igre „Trgovina“.
Kot lektorica se je skupinam pridružila Ana Mlakar.
Prva lutkovna skupina „Lutke mladje“ je začela s svojim delom leta 1975. Od leta 1976 naprej pripravlja Krščanska kulturna zveza te gledališke in lutkovne delavnice. Delavnice so potekale že v raznih krajih: v Izoli, v Dolenjskih Toplicah, Piranu, Ankaranu, Kopru, na Rebrci in v Fiesi.
Klad 500 ljudi iz Sloveni-IM je se je v dneh vojaške agresije na Slovenijo obrnilo na Narodni svet koroških Slovencev, da jim je posredoval prenočišča in prehrano. Begunci so našli streho nad glavo tako v Tinjah kot tudi v celovških dijaških domovih, na Rebrci in tudi pri številnih privatnikih. Prošnja za finančno pomoč Narodnega sveta je bila s strani države in tudi dežele doslej neuslišana. Pristojne oblasti sicer obstajajo, ki pa dejansko izvedbo porivajo z ene na drugo.
Župnik Poldej Zunder je Tamilcem začasno odstopil zavetišče v mladinskem domu na Rebrci, kjer jih je ščitil celo pred eksekutivo.
nančni akciji „Pomoč Sloveniji“. Tako je na prošnjo tajnika NSKS mag. Marjana Pippa celo generalni direktor „Austria Tabak“ Beppo Mauhart priložil 50.000 šilingov. Trenutno je zbranih nad 850.000 šilingov za pomoč hudo prizadetih v Sloveniji.
Ko se je položaj v Sloveniji pomiril, so pristojna vladna mesta v Ljubljani posredovala tajništvu NSKS obširno poročilo o vojni škodi. V prevodu ga je nato tajništvo NSKS posredovalo nad 200 avstrijskim gospodarskim ustanovam ter jih pozvalo, da vsaka na svojem področju pomaga pri sanaciji vojne škode v Sloveniji. S tem v zvezi je prišlo tudi do osebnih
sUmo PUfflMm
_Prnšnia za finančno oodooro za
Za veliko noč je prebegnilo čez slovensko mejo na Koroško 23 tamilskih beguncev, ki so se zatekli v Železno Kaplo. Avstrija jih je hotela od tam zopet vrniti v Slovenijo. Begunci, ki so zaprosili v Avstriji za politični azil, pa so k sreči pozno ponoči našli pomoč pri župniku Poldeju Zundru, ki je Tamilcem začasno odstopil zavetišče v mladinskem domu na Rebrci. Tam so jih ščitili pred avstrijsko eksekutivo .. . Obljube pristojnih o finančni in materialni podpori v pomoč beguncem so se izkazale kot prazne.
V dneh vojaških napadov na Slovenijo je Narodni svet koroških Slovencev skupno z drugimi slovenskimi organizacijami oskrbel nad 500 slovenskih beguncev. Prenočišča so dali na razpolago Modestov dom, Slomškov dom, Mladinski dom, Komenda, Dom v Tinjah ter številni privatniki v obmejnih krajih.
Prav tako sta pri Zvezi slovenskih zadrug Narodni svet in Mohorjeva odprla poseben konto „Pomoč Sloveniji“. K zbiranju finančne pomoči so poleg Narodnega sveta in Mohorjeve pristopili tudi Naš tednik, Enotna lista, Zveza slovenskih zadrug, Krščanska kulturna zveza, Nedelja, Katoliški delovni odbor, Dušnopa-stirski urad in Katoliška mladina.
Našemu tedniku so bile dvakrat priložene položnice, prav tako tudi Nedelji in občinskim listom krajevnih Enotnih list.
Koroška trgovska zbornica je nudila Narodnemu svetu naslove 800 koroških podjetij, katere so posebej pozvali, naj pristopijo k fi-
razgovorov (s predsednikom Avstrijske zveze industrijalcev dr. Kesslerjem in predstavniki Zveze industrijalcev na Koroškem, s Predsednikom koroške Trgovske zbornice, z deželnim predsednikom ÖAAB . . .). Tajništvo NSKS je Posredovalo tudi finančno pomoč avstrijske Volkshilfe občini Gornja Radgona v višini 300.000 šilingov. Prav tako so se zavzeli za pomoč tudi na politični ravni; nemškega kanclerja Kohla in zunanjega mini-
stra Genscherja so pozvali, naj takoj priznajo Slovenijo in Hrvaško ter naj sprožijo tudi ustrezne pobude v okviru Evropske skupnosti.
Pomoč z deželne in zvezne ravni pa je le negotova, kajti od obljub si še nihče ni opomogel. Koroška deželna vlada je uradno sporočila, da dežela lahko sama sprejme in oskrbuje do 15.000 beguncev. V resnici pristojne oblasti, z eno izjemo v Pliberku, kjer je Rdeči križ oskrboval nekaj dni okoli 100 beguncev iz Slovenije, niso ukrenile
ničesar. Nasprotno! Begunce, ki so se javili pri policiji ali žandar-meriji, so odrivali naprej na tajništvo NSKS. Le-to je na številnih mestih (Ministrstvo za notranje zadeve, Deželna vlada, Magistrat mesta Celovec, direkcija policije) zaprosila za pomoč pri organiziranju prenočišč kot tudi kritje materialnih stroškov. Vendar nihče od odgovornih ni hotel biti pristojen ne za begunce ne za organiziranje medicinske pomoči (izvzet je Rdeči križ).
Levo: Od petka naprej se je tajništvo NSKS pri odgovornih oblasteh neuspešno trudilo za oskrbo dveh hrvaških beguncev. Zavetišče sta nazadnje našla (po posredovanju tajništva NSKS) v gostišču Juenna pri Globasnici. Desno: V dneh vojaške agresije v Sloveniji je nad 500 beguncev našlo zavetje v naših domovih.
Prošnja za finančno podporo za oskrbovanje beguncev pri Zveznem ministrstvu za notranje zadeve je ostala neuslišana. Minister Löschnak je sicer izjavil: „Boljše je podpreti organizacije, ki nudijo beguncem pomoč, kot pa begunce sprejeti v zvezno oskrbo.“ Tudi odgovorni na deželni ravni si v zvezi s to izjavo belijo glave, kajti tudi za njih je postopanje nerazumljivo. Dr. Skutnik (odgovoren za begunce na deželnem uradu): „Kako si predstavljajo odgovorni na Dunaju politiko beguncev, tudi meni ni čisto jasno. Na vsak način bomo na deželni ravni Narodni svet za požrtvovalno delo podprli, v kaki obliki, pa še ni jasno. Na vsak način najdejo na Koroškem begunci v vsakem okraju upravo za begunce — v Celovcu Magistrat — kamor se vedno lahko obrnejo!“ Prav tako je izjavil, da Koroška vsak čas lahko sama sprejme in oskrbuje več tisoč beguncev.
V praksi pa je popolnoma drugače. Od petka naprej se je tajništvo NSKS pri odgovornih oblasteh neuspešno trudilo za oskrbo dveh hrvaških beguncev. Tajnik NSKS mag. Marijan Pipp: „Cela Republika Avstrija nima moči, da bi dvema hrvaškima beguncema poskrbela zavetje!“
Uradno je sicer cela vrsta odgovornih za begunce; v stiski pa se žoga „odgovornosti“ brca od enega do drugega.
Še dvema beguncema niso zmogli poskrbeti zavetja! Kako naj tisočim ali še več, ki bodo v primeru večjih vojaških agresij na Hrvaškem iskali zavetje in prehrano na Koroškem.
Kultura
STRAN -j pi petek,
I U 13. septembra 1991
Kultura
11. SLIKARSKI TEDEN V SVEČAH
Umetniki so presenetili z bogatimi rezultati dela
Pod vodstvom Marje Peinig in Ivane Stefaner-Weiss so naj mlajši posnemali umetnike
Minuli teden so bile Sveče, kot že desetkrat poprej, obvezna postojanka za ljubitelje in poznavalce likovne umetnosti v deželi, saj seje povabilu na „Sveški slikarski teden“ odzvalo devet priznanih umetnikov iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Njihovo ustvarjanje so z velikim zanimanjem zasledovali domačini in gostje; otroci, mladina in tudi nekateri odrasli pa so pridno posnemali umetnike.
Te dni je osem umetnikov ustvarjalo v Svečah in prav presenečeni smo bili nad bogatimi, visokokvali-tetnimi rezultati pri zaključni razstavi del v Svečah.
„Sveški slikarski teden“ je bil že od nekdaj široko zasnovan in je žarel preko vaških in tudi deželnih meja. Umetniki iz prostora Alpe-Jadran so letno prinašali v Sveče kulturni utrip in čeravno je bil tu in tam jezik pravi izziv za umetnike pri komunikaciji, so se ti med seboj bogatili. Tu v Svečah domači društveniki ne izgubljajo besed o neki evropski enotnosti, njihova dejavnost vedno znova priča, da društvo udejanja to zamisel. Tako je na primer že tradicionalni „Sveški slikarski teden“ postal most med tremi pokrajinami. Prireditev pa je tudi po družabni plati pravo doživetje. V Svečah te dni niso ustvarjali le priznani umetniki iz prostora Alpe-Jadran, ampak so ti našli nadebudne posnemalce tudi pri najmlajših v Svečah. Njim sta se posvetili Marja Peinig in Ivana Stefaner-Weiss in presenetljivi so bili rezultati njihovega ustvarjanja. Tako so gostje zaključene razstave rade volje pokupili tudi od najmlajših nekaj slik, kreativno oblikovanih „biletov“ ali pa kaj drugega. Prav tako aktivne so bile domačinke, s katerimi je v Svečah umetnik Ljupčko Deskoski izdeloval akvarele. Deskoski je doma v Ohridu v Makedoniji in sedaj živi na Mačah pri Bistrici v Rožu. Sam dela na Koroškem kot akademski restavrator, slika pa v oljni in akvarelni tehniki.
Prav tako sta se s Koroške udeležila slikarskega tedna Roswitha in Hugo Wulz z Gorinčič pri
Št. Jakobu v Rožu. S Trsta je prišel v Sveče za teden dni znani umetnik Carmelo Vranich, ki je ustvarjal v Goršetovem ateljeju. Kot je Vranich sam dejal, je v tem prostoru zanj vladala magična atmosfera, o kateri pa še ne ve, ali je nanj vplivala pozitivno ali negativno. Vsekakor pa je bilo njegovo delo v Svečah zelo produktivno in bogato. Vranich je v tem času z mešano tehniko na platnu tematsko opozarjal na ekološke katastrofe po svetu.
Prav tako iz Italije sta prišli na ta teden v Sveče Ani Tretjak in Pa-trizia Devide, ki sta prav tako kot tudi drugi umetniki presenetili z bogatimi rezultati enotedenskega ustvarjanja.
Prvič na koroških tleh je pri slikarskem tednu ustvarjal Tomaž Kržišnik iz Ljubljane, katerega je prevzela okolica in vzdušje na vasi. Ustvaril je nekaj litografij na temo „Pojdem v Rute" in je dve od njih podaril sveškemu društvu za prodajo z namenom, da bi se lahko nadaljevala tradicija slikarskega tedna.
„Angelski vtis" Sveč je dobil akademski kipar Viktor Plestenjak iz Ljubljane. V Svečah je našel stara lesena vrata, ki so bila podla-
ga za njegovo ustvarjalno delo. Na trodimenzionalni način je umetniško upodobil prihod angela. Plestenjak je dejal, da umetnina ni postala slučajno, ampak da je izraz dobrega počutja v Svečah. Prav tako iz Ljubljane je na „Sveški slikarski teden" prišel akademski slikar Marjan Tršar.
V soboto zvečer je dosegel slikarski teden višek z razstavo umetnin, katere so slikarji ustvarili ta teden v Svečah. Predsednica SPD Kočna mag. Tatjana Peinig se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so vsak po svojih močeh prispevali, da je teden uspešno potekal. Andrej Peinig pa je zaključno prireditev popestril s klavirskim nastopom. Vsekakor je uspelo društvu s prireditvijo dati v teh nekaj dneh bivanja umetnikov iz treh pokrajin vasici pod Kočno poseben čar. Upati je, da bo SPD „Kočna" svojo tradicijo nadaljevala še dolga leta.
stih
„Angelski vtis" Sveč je dobil Viktor Plestenjak; upodobil ga je tro-dimenzionalno na stara vrata.
Na letošnji sveški slikarski teden je prišlo devet priznanih umetnikov iz treh pokrajin — Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Igralci Slovenskega pro svetnega društva „Dobrač“ ni Brnel so se ponovno zapisali' spomin gledalcev. V petek ii soboto, 6. in 7. septembra, st z delom Petra Schafferji „Črna komedija“, ki je izreent namenjena zabavi publike predstavili „narobe svet” Svetlobo so zamenjali s temt in nasprotno. Tako so gledal cem omogočili, da sledijt drugače nevidnim dogaja njem v temi.
Glavni predmet, ki se ga lotevf „Črna komedija“, je starokopitni angleška družba, ki v današnjen času vpliva samo še starokopil no. Samo v taki družbi pa lahki pride do komičnih zapletov ii kombinacij. Dogajanja v temi s< predstavili igralci Franc Pet sehnig, Regina Wutti, Mariji Krištof, Štefan Hudi, Lojzi Gal lob, Peter Krawanja, Terezija Gal' lob in Marjan Gallob. Igralci st
Gledalci
spregledali v temi
Lojze Gallob in	Franc Petschnig in
Marija Krištof	Regina Wutti
Črna komedija je bila namenjena v prvi vrsti zabavi, kar je tudi v polni meri uspelo
v režiji Iztoka Valiča tudi tokrat	za pošten smeh. Sklepni aplavz
dokazali, da obvladajo odrsko	je dokazal, da so na koroških
sporočilo, znajo pa tudi preše-	odrih igre, ki želijo samo zabava-
nečati z izbiro iger.	ti, še kako upravičene in nosijo
V tej igri ne povzroči teme kra-	svojo sporočilnost. Igra na Brnci
tek stik, ampak luč. Navdušeni	pa je gledalcem ponudila še eno
gledalci so pri obeh predstavah	posebnost: gledali so dogajanja
doživeli igro, ki je dala dosti snovi v temi.
OB 10-LETNICI
SMRTI___________
WERNERJA BERGA
Na steni mi visi Bergov lesorez, ki mu je umetnik dal naslov „Zu Lorenzi — Na Vorančevo". S pičlimi črtami označena Podjunčanka hiti preko polja k Sveti Luciji pri Žvabeku. Tudi pokrajina, skozi katero stopa, je nakazana le z nekaj črtami. Vendar slika v celoti z nedvoumno prepričljivostjo diha atmosfero podjunskega polja v poletni vročini in preko njega stopajoče romarice, ene izmed neštetih v tistem jutru, ko je pri Luciji vsakoletni romarski shod.
Prav ta slika se mi zdi značilna za način Bergovega upodabljanja našega človeka med Svinško planino in Peco ter med Labotom in Celovcem. Izmed ljudi teh pokrajin si je izbral in v spomin vtisnil določene tipe z določeno svojstveno držo in fiziognomijo ter jih ovekovečil v stotinah svojih slik, pa najsi je upodobil slepega šentvidskega organista ali župnika Sekola ali kakega novomašnika ali velikovškega mešetarja ali ženski pri molitvi v cerkvi ali na grobeh
ali mladino pri kramah na Lisni gori.
To tipiziranje je prenesel tudi na naravo, zlasti na zimsko krog svojega doma pri Rutarju ali na neštetokrat upodobljeni Obir.
Pogled v njegovo galerijo v Pliberku zaradi tega predstavlja homogenost, kot je zlahka ne srečavamo pri kakem sodobnem umetniku. Berg, ki se ni prišteval nobeni umetniški struji ali šoli, si je v svoji delavnici ustvaril svoj svet, svojo šolo, svojo strujo. Prav s tem pa si je postavil spome-
nik, ki ga ni moč zamenjati z nobenim drugim.
Glavni predmet njegovega umetniškega ustvarjanja je bil človek iz njegovega življenjskega kroga. Vendar ne vem za noben portret, ki bi ga bil on napravil. Berga ni zanimala lepota obličja in barvitost njegove polti. Upodabljal je le človekovo notranjost, kolikor se mu je odražala navzven v očeh, v potezah na obrazu, v drži. Bilo mu je dano, da se poglobi v duhovnost ljudi, ki jih je srečaval ali neopaženo opazoval, ter
jih dovršeno upodobi s čopičem in rezbarskim nožem.
Tudi ga niso kot umetnika mikali ne vem kakšni zunanji dogodki, mikal in zanimal ga je vedno le človek in njegov mali svet. S tega vidika mi postaja tudi razumljivo, zakaj nam ni zapustil niti ene slike, ki bi spominjala na viharna in za ljudi, med katerimi je živel, tako usodna leta 1938 do 1945. Bil je vendar priča dogodkom med zadnjo vojno, pred njo in po njej, v njegovi neposredni bližini so v gozdu padali domači fantje partizani, vedel je tudi za izseljevanje slovenskih
Werner Berg — slikar našega človeka
družin in za aretacije in izgon slovenskih duhovnikov, a si vsega tega ni zabeležil ne na platnu ne v lesu. Kot da ga, globokega misleca, slišim modrovati, češ dogodki minejo, človek pa ostane.
In prav po zaslugi tega njegovega stališča bo ostal in vse dogodke in spremembe priživel lik koroškega slovenskega človeka iz Podjune, kakršen je bil in živel v letih revščine in raznih preizkušenj, ko je divjala preko njega vihra nasilstva, vojne in pregnanstva. Bergove slike so in bodo ostale zgovorna dokumentacija naše dobe in našega človeka v njej. Bergova galerija v Pliberku naj te dragocene dokaze brani za vso bodočnost, da bodo še poznejši ro-
dovi lahko ob njej obujali spomine na svoje rojake iz minulih časov ter na njih težavne življenjske razmere. Naj jih srečanje z njimi utrjuje v zvestobi do skupne matere Slave. Nikdar pa se ne sme uresničiti strašljiva slutnja, da bi spričo rapidnega raznarodovanja ta zbirka Bergovih slik utegnila kdaj postati tisti muzej, v katerega bodo romali radovedni in nostalgični ljudje, češ, „pojdimo koroške Slovence gledat”.
Werner Berg je bil tih samotar. Kot ljubitelj samote si je pred petdesetimi leti izbral za svojo domovino gorsko Rutarjevo kmetijo nad Mohličami.
Na samotni Rutarjevi domačiji se Berg ni le docela privadil kmetovanju in preprostemu podeželskemu življenju, marveč je vse to naravnost vzljubil. Ni se kot nemški priseljenec zabubal v kožuh germanskega nadčloveka, ki se za božjo voljo ne sme okužiti z življenjskimi navadami in zlasti z govorico obdajajočih ga slovenskih manjvrednežev, ampak se je brez ugovarjanja strinjal z dejstvom, da so se njegovi otroci v vsakdanjem kontaktu docela naučili slovenske krajevne govorice in so s tem postali pravi domačini.
Werner Berg je rad poslušal slovensko petje. S pevskim zborom šentvidskega pevskega društva „Danica" je bil posebno povezan.
Berg je izpovedal svoje prepričanje in svojo vero v nesmrtnost lastne umetnosti in vekovitost svojih stvaritev, ki jih je sam zelo visoko cenil ter zavoljo tega podarjal ali prodajal le izbranim osebam, ki jim je želel izkazati prijateljsko simpatijo ali spoštovanje. Naše spoštovanje do njega pa naj se vedno bolj veča in poglablja ob ponovnem gledanju njegovih umetnin.	Lovro Kašelj
Radio/Prireditve/Oglasi
T A T	PETEK, 13. sept. Jezikovni pogovor (J. Messner). — Koroški liki: „Mir“ — osrednje koroško glasilo pred 1. svetovno vojno (R. Vospernik). — Raziskovalni projekt (F. Merkač).
E n	SOBOTA, 14. sept. „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
U E N	NEDELJA, 15. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (J. Krištof iz Šmihela). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi.
	mmsmummmm ■■j
V	PONED., 16. sept. Novo šolsko leto se je začelo!
p	:
n A	TOREK, 17. sept. Partnerski magazin.
D 1 U	SREDA, 18. sept. Glasbena sreda. 21.05-22.00 1. CD-plošča tria TERLEP „Zvočnost slov. pokrajin“ ČETRTEK, 19. sept. Rož — Podjuna — Žila
	
Večerna oddaja, 18. 9., 21.05—22.00 — Zvočnost slovenskih pokrajin — 1. CD-plošča ansambla .Trutamora Slovenica“
Že dolga leta se priznani etno-glasbe-ni ansambel .Trio Terlep" prizadeva za ohranitev bogatega zaklada slovenske ljudske pesmi in glasbe. Vsem ljubiteljem dragocenosti ljudskega izročila je trio v teku let podaril že tri LP-plošče. Z novim imenom .Trutamora Slovenica“ pa je razširjeni ansambel pred nedavnim izdal svojo prvo CD-ploščo „Zvočnost slovenskih pokrajin", na kateri so imenitni glasbeniki zbrali šopek najlepših melodij, napevov in pesmi od Prekmurja do Primorskega, od Bele Krajine do Koroške. Strokovni komentar za predstavitev te nove plošče je napisal priznani muzikolog Franc Križnar, ki je pred kratkim objavil tudi knjigo o skladatelju Antonu Jobstu, doma na Brdu pri Šmohorju. Oddajo je uredil Horst Ogris.
ROMANJE V LURD
Med potjo:
Rankweil, Paray-le-Monial, Milano
od petka, 20. septembra, do sobote, 28. septembra Duhovni vodja:
žpk. Foltej Gotthardt Prijave: do 12. sept. 1991
Društvo upokojencev v Št. Jakobu
‘vabi na
KULTURNO
PRIREDITEV
v nedeljo, 15. sept. 1991, ob 14. uri
v farni dvorani v Št. Jakobu
Nastopali bodo:
MoPZ „Jepa-Baško jezero" ■§ Smrtnikovi fantje Trio „Slavčki" iz Trbovelj Franci in Mici (citre in harmonika)

Nato bo sledilo družabno srečanje!
Za jed in pijačo je poskrbljeno, vsi (tudi taki, ki še niso v pokoju) so prav prisrčno vabljeni!
RADIŠE
RADIŠKO ŽEGNANJE
Čas: v nedeljo, 15. septembra, ob 11. uri (po maši)
Kraj: pred kulturnim domom na Radi-šah
Igra: ansambel „Trio Draže" iz Borovelj Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše"
SELE-BOROVNICA
GLASBA JE ADUT
Čas: v nedeljo, 15. sept., ob 14. uri Kraj: gostilna TRKL (Sele-Borovnica) Prireditelj:	Alpski klub „OBIR" na
Obirskem
Nastopil bo svetovno znani Takeo Ischi z Japonske in „Orig. Kärntnerland Trio"
ŠMIHEL
VAŠKI PRAZNIK
Čas: v nedeljo, 15. septembra, ob 14. uri
Kraj: DAVIDOV TRAVNIK v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) prireja
SIRARSKI TEČAJ
v petek, 13., in v soboto, 14. sept., obakrat od 9. do 17. ure pri družini Marko v Horcah pri Št. Vidu v Podjuni
Tečaj vodi že znani sirarski mojster Walter MÜNSTER.
Prosimo za čimprejšnjo prijavo, ker je število udeležencev omejeno. Prijave sprejmemo pismeno ali po telefonu na naslov: KIS — Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, tel. (0463) 38 24 38.
SREČANJE BIVŠIH PREGNANCEV
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 22. sept. 1991, s pričetkom ob 14. uri v gostilni Ogris (Miklavž) v Bilčovsu svoj
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo tudi letos povezan s tradicionalnim
DRUŽABNIM SREČANJEM
bivših pregnancev ter njihovih družin, znancev in prijateljev. Vsi prisrčno vabljeni na prireditev, ki jo bodo s svojim kulturnim sporedom obogatili člani SPD „Bilka".
Zveza slov. izseljencev v Celovcu
Naš tednik, Narodni svet, Enotna lista in Kršč. kulturna zveza v novih prostorih
Zgoraj navedene ustanove so se preselile v skupne prostore v 3. nadstropje bivšega Slomškovega doma, 10.-Oktober-Str. 10. Vse ustanove bodo zdaj v enem nadstropju, tako da bodo seveda tudi znatno lažje dosegljive.
Telefonske številke:
NT: 0463/512528* 21-27 (faks: *22) NSKS: 0463/512528* 23, 28 EL: 0463/512528* 29, 30 KKZ: 0463/516243* 0
CELOVEC
„Srečanje maturantov Slovenske gimnazije (8.a razred) letnik 1979
Čas: v petek, 20. 9., ob 18.30 Kraj: v gostilni „Pri Joklnu", 10.-Okt.-Str. 21, v Celovcu
Vabita: Tschertou Marjan in Fantur Peter
Predstavitev kratkih igranih filmov, ki sta nastala v okviru likovne vzgoje na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu „PRVI SNEG“ 4. a razred; „ . . še upanje ... “ 4. c razred Čas: v ponedeljek, 16. 9., ob 20.30 Kraj: v Modestovem domu Po predstavi Vas vabimo na prigrizek in pogovor s sodelujočimi!
Vodja projekta: Miha Dolinšek
KRANJ
PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE Marijana Štancarja-Monosa, SOOČENJE
Čas: v petek, 13. 9., ob 18.45 Tiskovna konferenca; 19.30 Recital Kraj: v gradu Kieselstein,
Modra dvorana, v Kranju, Tomšičeva 44 Prireditelj: Mohorjeva založba,
Celovec
GUSTAV
JANUŠ
Neue Bilder - Nove slike 13. 9. - 11. 10. 1991
Renate Falke - Reiner Kuhn Galerie - Schulweg 17
Loibach - A-9150 Bleiburg -Telefon (0 42 35) 3600 Di-Sa 17.00—20.00 Uhr -torek-sobota 17.00—20.00
ŠPORTNO DRUŠTVO PLIBERK VABI NA
DRUŽINSKO
KOLESARJENJE
Čas: 15. septembra 1991 Odhod: ob 9.30 Kraj: teniško igrišče
Ob slabem vremenu bo prireditev preložena za en teden! Po prihodu nazaj v Pliberk pa bo v klubskih prostorih še družabnost!
SODALITAS
:~i
I Dom v rT Tinjah
täi Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
od sobote, 14. sept., 14.30 do nedelje, 15. sept., 16.30 Priprava na zakon Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelj: zdravnik, duhovnik, mati
v četrtek, 19. septembra
Izobraževalni izlet Sodalitete in ogled razstave v Št. Pavlu
v soboto, 21. sept., od 9. do 18. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE NA KERAMIKO, nem.
Vodi: Erika Malle, Gospa Sveta
od sobote, 21. sept., od 15. ure do nedelje, 22. sept., do 16. ure
DNEVI ZA MINISTRANTE od 10. do 14. leta
Vodi: kpl. Janko Krištof s skupino sodelavcev
v ponedeljek, 23. sept., ob 14. uri Gracarca — „potopljeno“ mesto ob Klopinjskem jezeru, nem.
Po sledovih naših prednikov Vodi: dr. Gabriele Lazansky Kraj srečanja: pri gostilni Fichtenhof v Podgradu, kjer je muzej „Gracarca". Vodstvo traja pribl. 3 ure
v torek, 24. sept., od 19. do 23. ure
SAMOZAVESTI SE LAHKO NAUČIM,
nem.
Seminar za žene (v 4 delih)
Vodita: Elisabeth Sornig in Christa Grabner
v četrtek, 26. sept., ob 18.30
ANGLEŠČINA KOT POGOVORNI JEZIK
Intenzivni jezikovni tečaj angleščine Vodi: kvalificirana pedagoginja (materin jezik angleščina)
OSREDNJI KONCERT SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE W. A. MOZART Krönungsmesse J. C. GALLUS Moteti Izvajajo: Mešani pevski zbor DANICA, člani orkestra slovenske filharmonije Solisti: Mika Kaiyama, Waltraud Mucher, Bernd Lambauer, Reinfried Schießler Orgle: Jože Smrekar Dirigent: Stanko Polzer Gostujoči zbor: Slovenski oktet Sobota, 28. septembra, ob 20. uri Dom glasbe Celovec
SPD „DANICA“
vabi na koncert v nedeljo, 29. 9., ob 20. uri v farni cerkvi v Št. Primožu W. A. MOZART Krönungsmesse J. C. GALLUS Moteti izvajajo: Mešani pevski zbor DANICA, člani orkestra slovenske filharmonije Solisti: Mika Kaiyama, Waltraud Mucher, Bernd Lambauer, Reinfried Schießler Orgle: Jože Smrekar Dirigent: Stanko Polzer
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
V nedeljo, 15.9.1991: Rozalsko žegnanje
Domači gostilničarji in obrtniki Vas prisrčno H	Postregli Vam bodo z izbranimi jedmi
vabijo na tradicionalno Rozalsko žegnanje B	in osvežujočo pijačo.
Rozina in Albert
Smrečnik
gostilna
ŠOŠTAR
Ernst
Wölbl
mesarija
Manfred	Stefan
Greiner	Stefitz
pekarna	mesarija
Pismo bralca
Ohranimo delovna mesta!
Odkar je poslovodstvo Zveze slovenskih zadrug v Celovcu preko-časopisov Kleine Zeitung in Našega tednika naznanilo javnosti zaprtje ZA-DRUGE v Bilčovsu, kroži tam vest, da bo Raiffeisen zgradila svojo bilčovško postojanko v market. To potrjuje prepričanje, da je v bilčovškem okolišu dovolj potenciala za vodenje zadružne enote.
Kupci in člani ZADRUGE, kakor tudi POSOJILNICE — saj smatra večina obe enoti za eno in isto — so zbegani.
Bilčovški zadružni člani so podprli združitev domače zadruge s Št. Janžem in Kotmaro vasjo zato, ker so bili prepričani, da bo večja enota boljši ponudnik in da se bo z racionalizacijo in strnjenim vodenjem izboljšala gospodarnost ZADRUGE. Nihče pa ni glasoval za združitev z namenom, da bodo ZADRUGO v Bilčovsu zaprli. Veliko se v političnih centralah govori, vključno z vodstvom Zveze slovenskih zadrug, o gospodarski krepitvi slovenske narodne skupnosti. Slovensko zadružništvo je eden takih temeljev — predvsem zato, ker naj bi gradilo na samopomoči in solidarnosti članov.
Zato smo zelo prizadeti, ko opažamo preziranje najosnovnejših zadružnih pravil s strani vodstva Zveze slovenskih zadrug. Občni zbor ZADRUGE-MARKET Kotmara vas s Poslovalnicama Biičovs in Št. Janž in odbori niso sklepali o nikakršnem zaprtju. Nasprotno skupno se trudimo za krepljenje te naše ustanove.
Odločanje preko glav in mimo sklepov s strani Zveze je udarec tudi po naši glavi, ko se trudimo za preživetje slovenskega življa v občini, ki je po svoji gospodarski infrastrukturi itak že zapostavljena.
Zadružna blagovnica v Bilčovsu nujno potrebuje sodobno obnovo. Naša želja je, da se upoštevajo okoliščine in da se najde rešitev s prizadetimi v pristojnih gremijih.
Za EL Biičovs:
Ingrid Zabiatnik Matevž Mischkulnig Mag. Štefan Scheilander Sigi Kolter
Za
ROZALSKO ŽEGNANJE
se oglasite pri
STEKLU v Globasnici
NA KOSILO!
Zobozdravnik
dr. Michael Weber
Celovec, Sariastraße 9, telefon 50590
išče
za pomoč v ordinaciji veptno in zanesljivo dekle, ki bi se želela izučiti za asistentko v tej stroki. Čimprej se javite na gornji naslov.
GOSTIŠČE
JUENNA
ČEPIČE
telefon
04230/271
MODESTOV DOM Celovec
IŠČEMO družino, ki bi sprejela 14-letnega dijaka Zvezne gimnazije za Slovence v oskrbo ob sobotah in nedeljah, proti nagradi.
Natančnejše informacije na telefon 0463/36622/24
% 8
>
•v
CAFE
KenraieKEa
\ KLAWURT 10. 0KT0BER5TR 20u26 • TELEFOTI 55556
se veseli Vašega obiska na Rozalskem žegnanju
\
S
Ob priliki Rozalskega žegnanja obiščite tudi
OBČINSKI
MUZEJ
v Globasnici.
Odprto od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure
Vsako leto privabi Rozalsko žegnanje več tisoč romarjev od blizu in daleč.
IŠČEMO
PRODAJALKO
(Feinkost)
Zadruga-market Kotmara vas
tel. 04220/2242
Šport
Presenečenje v Dobu:
Odbojkarji v regionalno ligo
Veliko presenečenje in veselje v Dobu! V soboto je avstr, odbojkarska zveza sporočila odbojkarskemu klubu SK Zadruga Aich-Dob, da je moštvu dovoljeno sodelovanje v regionalni ligi. Na kvalifikacijskem turnirju za regionalno ligo so namreč Dobljani zasedli tretje mesto in tako prvotno le za las zgrešili sodelovanje. Ker pa se je moštvo iz Linza udeležbi odpovedalo, so Dobljani kot tretje uvrščeni le še odskočili na vlak za „regionalno ligo“.
Sekcijski vodja Lojze Opetnik je mnenja, da je ekipa športno že pripravljena za zahtevno nalogo. Tako je klub pridobil Bojana Mlakarja (25 let), igralca iz druge jugoslovanske odbojkarske lige (Fužinar). Novi trener pa je Branko Golob (prej ATSC Celovec-žen-ske), brezdvomno strokovnjak na področju odbojke. Ekipo bosta dodatno le okrepila domača igralca Pepej Tram-pusch in Martin Mi-cheu, ki sta se vrnila iz Celovca (ATSC oz. Hypo).
„Težave, ki so nastopile istočasno s povzdigom v regionalno ligo, so izključno finančne narave. Stroški so v regionalni ligi znatno višji kot v koroški, zato je potreben višji finančni proračun. Zato smo vsaki podpori zelo hvaležni,“ je dejal Lojz Opetnik.
Ker športna dvorana v Pliberku ne ustreza odbojkarskim normam v regionalni ligi, bo ekipa tekmovala v Velikovcu. Začetek prvenstva pa bo sredi oktobra.
Baloh je novi „šef” obrambe!
Mostič — Železna Kapla 1:3 (0:0)
Železna Kapla: Rus 4, Ošina 4 (72. Schorli 0), Kukoviča 4, Köck 4, Baloh 5, Germadnik 3, Jen-schatz 4, Šporn 4, Grubelnik 5, Kuchar 4, Wicher 4 (66. Kaschnig 4)
Mostič: 500 gledalcev Sodnik: Avar (povprečen)
Strelci: Šporn (50.), Köck (58.), Schorli (83.) oz. Opriesnig (71. 11-m)
/z obrambe je izvrstno vodil ekipo libero Baloh (zamenjal je poškodovanega Rozmana)
Bilčovščani razočarali trenerja in gledalce
Žitara vas — Bilčovs 4:1 (3:0)
Bilčovs: H. Schaunig 2, Partl 3, G. Schaunig 4, Hartl 2 (42. Fischer 3), Weichboth 3, Rauter 2, Schlemitz 2, W. Kuess 3, Krainer, Quantscnig 2, J. Kuess 2
Žitara vas: 150 gledalcev Sodnik: Kuri (dober)
Strelec: J. Kuess (55. 11-m)
Proti Mostiču bo spet igral Alfred Schellander
Namesto poškodovanega Rozmana je tokrat zavzel mesto li-bera Baloh, ki je odigral povsem zadovoljivo tekmo. Prav tako je ekipi manjkal Reinwald. V prvem polčasu so Kapelčani po navodilih trenerja igrali zadržano, kar se je tudi izrazilo v neodločenem rezultatu. V drugem polčasu pa so Kapelčani zaigrali lep, hiter in uspešen nogomet. Najprej je Šporn krasno zadel gol in nekaj minut pozneje še Köck. Domačini so sicer razliko iz 11-metrovke znižali, vendar je v 83. minuti Schorli zagotovil Kapelčanom presenetljivo zmago v Mostiču. Opaziti je bila izredno dobra telesna pripravljenost Kapelčanov.
„Obramba je steber moštva!“
Kapelčani so v šestih tekmah prejeli le štiri zadetke. „Obramba z vratarjem Rusom je steber moštva,“ je dejal Fera, ki je istočasno pohvalil tudi celotno moštvo. V naslednjem kolu proti Kotmari vasi na tihem zopet pričakuje dve točki, kajti nato igrajo Kapelčani v Velikovcu, kjer je težko doseči točko.
Ekipi je tokrat manjkal poškodovani branilec Schellander, vrhu tega je trener dal možnost igranja vratarju H. Schaunigu (namesto Katnika), ki pa njegovega zaupanja ni popolnoma zadovoljil. Potrebno je tudi omeniti, da so mu soigralci položaj znatno poslabšali, kajti skoraj noben se ni boril, kar je bila v prejšnjih tekmah največja moč ekipe. V drugem polčasu se je igra Bilčovščanov sicer malo poboljšala, vendar za več kot gol ni zadostovalo. Trener Hobel: „Tokrat me je moštvo popolnoma razočaralo, ker ni pomagalo vratarju Schaunigu. Vrhu tega sem slišal tudi kritične pripombe s strani naših odgovornih, kar mi delo v Bilčovsu otežuje!"
Proti Mostiču bo spet branil Katnik
„V naslednjem kolu bo spet branil Katnik, ki ekipi daje potrebno oporo,“ je dejal Hobel. V moštvo se bo popoškodbi spet vrnil Schellander. Trener Hobel po slabi tekmi v Zitari vasi želi spremeniti tudi napad. Vrhu tega bo tudi sam zopet igral. V ozadju pa se že sliši kričanje navijačev po legionarju Stojilkovskem...
V Šmihelu je videti napredek
Šmihel — Reichenfels 4:0 (2:0)
Šmihel: Leitegeb 5, Wriesnig 4, Schein 4, Möller 4, Lutnik 4, Klančnik 5, Figoutz 4 (78. Rup 0), Gros 4, W. Motschilnik 5, Berchtold 4, Buchwald 4 (61. Krewalder 3) Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (zelo dober) Strelci: Klančnik (32., 82. in 90.1-m), Gros (39.)
,	21-letni
d.;	Walter Mot-
schilnik je
M«	4S*	m	dokazal, da
:	■	je sposo-
ben tudi za višje naloge. Bil je najboljši na igrišču.
Vso tekmo so bili Šmihel-čani boljše moštvo ter povsem zasluženo osvojili drugo zmago v jesenskem delu prvenstva. Izredno dobro razpoložen je bil tokrat Walter Motschilnik, ki ni le vzorno vodil igre domačinov, temveč izigral celo vrsto dobrih priložnosti za gol. Na žalost pa so le nekatere „servirane šanse“ njegovi soigralci tudi izrabili. Le legionar Klančnik se je pred golom izkazal kot zelo nevaren. Zadel je tri gole. Vratar Leit-geb je tokrat branil izredno zbrano ter ponovno dokazal svojo izredno nadarjenost.
Tiho upanje po točki proti Rudi
Trener Gostenčnik je pri svoji mladi ekipi opazil majhen napredek, ki naj bi bil viden tudi v Rudi, kjer gostu-, jejo Šmihelčani v naslednjem kolu. Ker je Ruda na domačih tleh izredno nevaren nasprotnik, je cilj Šmihelčanov precej skromen. Točka bi bila že veliko presenečenje.
Schatz je odrešil Globašane
Globasnica — Galicija 1:0 (0:0)
Globasnica: Preitenegger 4, Waut-sche 4, Fera 3, Zanki 4, G. Sadjak
3,	Ch. Micheu 3, Pajančič 3, Plesch-gatternig 3 (50. P. Sadjak 3), Schatz
4,	Kordesch 3, Hren 4 Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: (dober)
Strelec: Schatz (62.)
V prvem polčasu so Glo-bašani igrali lep nogomet ter imeli celo vrsto dobrih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Sploh so globaški napadalci tokrat pred golom preveč „komplicirali“, zato jim v 1. polčasu tudi ni uspelo zadeti gola. Razen tega sodnik ni prisodil jasne enajstmetrovke. V 62. min. pa je Schatz lepo preigral nasprotne branilce ter hladnokrvno poslal žogo v gol. Nato so gostje nevarno napadali globaška vrata, vendar brez uspeha.
Sedaj dve tekmi na tujem
Naslednji dve tekmi igrajo Globašani na tujem (Šteben/ L. in Šmarjeta), kjer želijo osvojiti dve točki. Ker poškodovani Pleschgatternig verjetno še ne bo igral, ga bosta zamenjala Silan ali pa R Sad-
Tekma izredno borbenega značaja
Dobria vas — Ruda 1:1 (1:0)
Dobrla vas: Hofstätter 4, Jörg 4, Wegscheider 4, Nemetz 4, Sturm 4, Mišic 3, Opietnik 4, Appe 4, Štucin 4, R. Marin 3, Pichler 4 Dobra vas: 200 gledalcev Sodnik: Osebitz (povprečen)
Strelci: Pichler (13.) oz. Pollanz (62.)
Tekma je bila zelo borbenega značaja; obe ekipi sta se borili za vsako žogo. Kmalu so Dobrolčani prevzeli igro v svoje roke ter v 13. mi-
Wolfi Schatz — ker je službeno zadržan, le redko lahko trenira. Proti Galiciji je kljub temu zadel zmagoviti gol.
jak. Trener Djurič upa, da bodo njegovi napadalci (predvsem Kordesch) priložnost za zadetek končno izrabili.
nuti povedli z 1:0. Gostje iz Rude so nato zapravili dve lepi priložnosti za gol. Značaj igre se tudi v drugem polčasu ni spremenil. Po napaki domačih branilcev je v 62. minuti Poilanz rezultat izenačil.
Nato sta bili obe ekipi nekajkrat že zelo blizu zmagovitemu golu, vendar uspel ni nihče. Gledalci so ob koncu zadovoljni zapustili dobrolško nogometno igrišče.
Podliga vzhod: 1. Žrelec	6 4		2	0	14:410	
2. Železna K. 6	3	3	0	11:4	9
3. Velikovec 6	4	1	1	10:4	9
4. Vetrinj	6	3	2	1	6:7	8
5. Kotmara vas 6	3	0	3	12:8	6
6. Bilčovs	6	1	4	1	5:6	6
7. ASV	6	1	4	1 12:15		6
8. Mostič	6	1	3	2	9:10	5
9. Žitara vas 6	2	1	3	8:9	5
10. Šentandraž 6	1	3	2	7:8	5
11. Borovlje 6	2	1	3	7:8	5
12. Št. Lenart 6	2	1	3	6:12	5
13. Liebenfeis 6	1	1	4	4:11	3
14. Oberglan 6	0	2	4	5:12	2
1. razred D:					
1. Dobrla vas 6	3	3	0	20:9	9
2. Šmihel v L. 6	3	2	1	14:5	8
3. Metlova	6	3	2	1	13:6	8
4. Ruda	6	3	1	2	10:6	7
5. Šmihel	6	2	3	1	12:9	7
6. Globasnica 6	3	1	2	9:7	7
7. Št. Pavel 6	2	3	1	10:9	7
8. Frantschach 6	2	2	2 10:11		6
9. Šmarjeta 6	1	4	1	4:5	6
10. Grebinj	5	1	3	1	6:8	5
11. St. Stefan 5	1	3	1	5:7	5
12. Galicija	6	0	3	3	2:8	3
13. Reichenfels 6	1	0	5	8:18	2
14. Labot	6	0	2	4	6:21	2
2. razred E:					
1. Pošta	6	5	1	0	22:311	
2. Kriva Vrba 6	4	2	0	11:4 10	
3. Sele	6	4	1	1	10:6	9
4. HSV	6	3	2	1	16:6	8
5. Poreče	6	3	2	1	12:3	8
6. Žihpolje	6	4	0	2	13:8	8
7. Wölfnitz	6	2	3	1	9:4	7
8. Donau	6	2	2	212:11		6
9. Borovlje	6	2	2	2	6:5	6
10. Bistrica v R. 6	1	1	4	6:10	3
11. Ulrichsberg 6	0	3	3	6:19	3
12. Techelsberg 6	1	1	4	5:13	3
13. Grafenstein 6	0	2	4	4:11	2
14. Welzenegg 6	0	0	6	5:34	0
Naslednje kolo:
Železna Kapla — Kotmara vas
Bilčovs — Mostič Ruda — Šmihel Grebinj — Dobrla vas Šteben/L. — Globasnica H SV Celovec — Sele

Šport
Hanserjev „comeback zaenkrat ustavljen
Arthur Hanser je proti Wietersdorfu hotel kot libero praznovati svoj „comeback“ v ekipi SAK; toda že po 20. minutah se je poškodoval. Vigredi 1990 mu je vratar VSV Schallegger strgal vezi v rami; od tega trenutka naprej se je Arthur boril za svoje zdravje in za svoj „comeback“ v SAK.
Navijači na Arthurja še niso pozabili. Nepozabni so njegovi zadetki! V eni sami sezoni jih je dal kar 24 (1989/90) in je bil najboljši strelec v ligi. Že pri ASK, odkoder je prišel k SAK, si je moral dati operirati vezi v kolenu; jeseni 1989 pa ga je čakala že naslednja operacija: v tekmi za koroško reprezentanco so se mu strgale vezi v nogi. To poškodbo in operacijo je Arthur kmalu prestal, naslednje poškodbe (strgane vezi v rami) pa ne. Prva operacija ni uspela; šele ko so mu dali letos
plastične vezi v ramo, je Hanser ozdravel.
Tri tedne je pripravljal svoj „comeback“ — verjetno nekoliko prekratko. V Wietersdorfu je prišel na igrišče v II. polčasu — in ne kot napadalec, ampak kot libero. 20 minut je igral suvereno, toda ko je streljal prosti strel, si je nategnil mišico. Pravi „comeback“ je bil s tem preložen vsaj za 14 dni. Z Arthurjem pri SAK resnično računajo šele vigredi, ko bo imel za seboj nekoliko več treningov.
Ni še dolgo tega, ko je Arthur še ležal v bolnišnici. Skoraj leto dni so ga navijači pogrešali na igrišču, toda njegov „comeback“ je bil tudi tokrat (vsaj zaenkrat) po 20
minutah	'<	\
ustavljen.
E. Draže in N. Travnik junaka derbija
Sele — DSG Borovlje 2:0 (1:0)
Sele: E. Oraže 5, D. Oraže 5, A. Mak 5, F.
Oraže 5, Jug 4 (55. N. Hribernik 4), K. Hriber-
bik 4, Travnik 5, M. Mak 4, Radosavljevič 5,
M- Oraže 4, A. Oraže 4
Sele: 250 gledalcev
Sodnik: Maierhofer (povprečen)
Strelec: Travnik (12. in 65.)
Erich Oraže — junak tekme. Ubranil je kar dve 11 -metrovki.
Precej razburljiv začetek tekme. Najprej je vratar E. Oraže krasno ubranil 11 -metrovko gostov, nato je igralec in trener Travnik iz prostega strela povedel z 1:0. dobro izigrane Priložnosti Selanov pa je ubranil vratar Borovelj Woschitz. V drugem Polčasu zopet krasen zadetek Travnika, ko je poslal žogo „volley“ v gol. 20 minut pred koncem pa se je ponovno izkazal vratar E. Oraže, ko je drugič ubranil 11-metrovko in bil tako skupno s Travnikom junak tekme. S to zmago so se Selani Povzpeli na tretje mesto na tabeli.
Ž isto zbranostjo tudi proti HSV
V naslednjem kolu gostujejo Selani v Celovcu pri HSV, kjer želijo zopet dve točki. Trener Travnik pa je tudi s točko zadovoljen, kajti HSV je na domačih tleh izredno nevarno moštvo. Verjetno bo N. Hribernik zopet igral od začetka, drugih sprememb pa verjetno v ekipi ne bo. Trenerju bosta zopet na razpolago Z. Oraže in P. Čertov.
Peter Wrolich zopet med najboljšimi
Konec tedna se je Peter Wrolich kot član avstrijske reprezentance juniorjev udeležil mednarodne kolesarske dirke v Švici (Grand Prix Roebliland). Na startu je bilo 22 ekip, od teh je bilo 13 nacionalnih reprezentanc. V skupnem seštevku je Peter zasedel 16. mesto, vendar je bil njegov časovni zaostanek precej majhen — minuto in 15 sekund. Pri točkovanju pa je zasedel celo 2. mesto. V skupnem seštevku je avstrijska ekipa zasedla odlično 4. mesto, kar je bilo veliko presenečenje.
Čez 14 dni je na Štajerskem na sporedu avstrijsko prvenstvo juniorjev v gorski vožnji. S to dirko bo Peter zaključil letošnjo uspešno kolesarsko sezono.
Wietersdorf — SAK 1:1 (0:1)
SAK: Preschern 3, Pappler 4, Kreutz 5, dr. Ramšak 3, Čertov 2 (46. Hanser 0, 65. Blažej 0), Brdžanović 3, M. Sadjak 4, Galo 3, Urschitz 4, Hober 3, Lippusch 3 Klein St. Paul, 500 gledalcev Sodnik: G. Gajšek (dober)
Strelca: Pirker (44.) in Urschitz (46.)
V	hitri in zanimivi tekmi sta se moštvi razšli s pravičnim remijem. SAK je v prvih 10 minutah zaigral spet odlično, nato pa so domačini pod vodstvom Zoreta in Koniga prevzeli iniciativo, prišli do lepih priložnosti in v 44. minu-tu povedli na 1:0. SAK je takoj po polčasu izenačil; v zelo hitrem in deloma tudi razburljivem drugem polčasu pa nobena ekipa ni dala zadetka. Dve minuti pred koncem je imel Lippusch zmago pred nogami, toda vratar gostov je uspešno branil. Tudi tik pred koncem je imel SAK srečo, ko je moral igralec-trener Ramšak reševati in je zato dobil le rumeni karton. SAK je tokrat igral brez F. Sadja-ka, ki ima zdravstvene težave.
Doma proti Lendorfu spet s polno paro
V	nedeljo, proti Lendorfu, ob-
ljubljajo igralci SAK spet borbo za vsako žogo in, če se bo dalo, tudi nekaj golov. Pri gostih bo igral igralec SAK Marjan Florjančič, ki je svojemu moštvu že dal navodila, kako je potrebno igrati v Celovcu. Pri SAK ne bo igral Kreutz zaradi 4. rumenega kartona.
Koroška liga:
1. Treibach	7	5	2	0 14:5	12
2. SAK	7	3	4	0 14:3	10
3. Lienz	7	4	2	1	8:5	10
4. Trg	7	3	2	2	7:5	8
5. ASK	7	2	4	1	7:6	8
6. Wietersdorf	7	3	2	2	7:8	8
7. WAC	7	2	3	2 10:6	7
8. Breze	7	3	1	3 11:10	7
9. Pliberk	7	2	3	2	7:6	7
10. Matrei	7	'1	5	1	6:5	7
11. Št. Vid	7	3	1	3	7:8	7
12. Wolfsberg	7	1	4	2 8:12	6
13. VSV	7	1	3	3 4:10	5
14. Mölltal	7	1	2	4	4:9	4
15. Klopinj	7	0	3	4 5:10	3
16. Lendorf	7	1	1	5 3:14	3
SAK — Lendorf
V nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri
Pod 19 ob 14.30
Nekdanji legionar SAK Goran Stani-savljević je že kar na prvi tekmi v II. ligi
dokazal izredno razpoloženje (desno)
napp'aUS'
UMETNIK HELMUT BLAZEJ:
Atelje v leseni koči z Lepene
Odslej bo umetnik Helmut Blažej ustvarjal v novem ateljeju, ki pa pravzaprav ni tako nov. Doma na Suhi pri Šmihelu si je namreč postavil leseno kočo, ki je svojčas že stala na Lepeni in je nudila pastirjem zavetje.
Umetnik z galeristko Renate Falke pred svojim novim ateljejem.
V tej koči bo odslej iskal svoje „umetniško zavetje“, preden pa se je lotil ustvarjanja, je na odprtju svojega ateljeja lahko pozdravil celo vrsto umetniško zainteresiranih gostov. Mdr. so prišli kaplan Janko Krištof Cki je umetnikovo kočo tudi blagoslovil), galeristka Renate Falke, župan Janko Pajank, podžupan Peter Winkl, občinski odbornik Jože Blažej, umetnikov stric in pliber-ški veletrgovec Foltej Blažej s
soprogo, vsi Blažejevi družinski člani in prijatelji, ki so pri gradnji pomagali, ter „Libuški trio“, ki je glasbeno olepšal slavje.
V novem ateljeju je umetnik predstavil tudi del svojega do-slejšnjega umetniškega ustvarjanja, ki se trenutno nahaja v času, ki se znatno razlikuje od doslejšnjega naivnega stila in je v precejšnji meri naslonjeno na moderno.
Silvo Kumer
Lovci so se merili v streljanju
Lovska družba Šmihel je preteklo nedeljo zopet vabila na streljanje na strelišče v „Cjigunco“ pri Pliberku, kjer so se zbrali domači lovci, pa tudi tisti, ki želijo kmalu prestopiti v „zeleno druščino“. Ves dan je pokalo; zvečer pa so bili znani tudi najboljši strelci. Toda kakor v športu, je znano, da so tudi lovci najbolj uspešni pri lovu, saj tam štejejo druge vrline: mirnost, izkušenost in nenazadnje tudi lovska sreča. Zato je marsikateri mlad lovec s postavnimi ušesi poslušal lovsko latinščino starih lisjakov, ki ob takih priložnostih vedno radi z velikim veseljem pripovedujejo o svojih lovskih pustolovščinah.
Dva izkušena lovca: ek. sv. Fric Kumer in šef Lovske družbe Šmihel Stanko Kraut.
Kdor želi postati mojster, mora vestno vaditi — tudi pri lovcih.
Naveličal se je biti vajenec
Johannes Guttenberg (1394— 1468) je bil prvi veliki mojster tiskane besede in nam je vsem omogočil vstop v neskončni svet tiska.
Pred tremi leti se je te „kunšti“ kot vajenec lotil v Mohorjevi v Celovcu Hannes Pistotnik z Medgorij. Po treh letih je svoje šolanje uspešno končal. Pretekli petek ga je zato čakal tiskarski krst, tako imenovano „gaučanje“.
Krst so po stari tradiciji izvedli samo z vodo, ki je čakala mladega tiskarja v velikem vedru, kamor so ga mojster Lado Hajnžič in sodelavca Maksi Rekar in Jože Ottowitz dvakrat potopili. Ker je tiskar Hannes prestal tudi to zadnjo preizkušnjo, so vsi Mo-horjani veliki dogodek še krepko proslavili, saj je bil to že 20. vajenec Mohorjeve tiskarne po 2. svetovni vojni.	S. K.