Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir, za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna stev. 20 stot. - Uredništvo m uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“. Geslo današnjega proletariata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoe sovjetski ljudovladi I V Trstu, dne 25. junija 1920 GliflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE julijski Benečiji Leto I. - Štev, 13. K. Rad ek: (Konec. Bržkone cdlžš-ai ravno zato .jugoslovanska vlada že nad pcSdruigo leto z volitvami ter se raje naslanja ob žaindarje, bivše avstr, policaje in vojsko. Vendar bo tem nezdravim raizmeram prav gotovo kmalu konec. So rje ti 90 predpogoj zmage mednarodnega proletarijata. Ruska revolucija kaže mednarodnemu prcJebari-jaitu, kako se bo moral držati v času revolucije. Ta revie&uci^a govori proletarcem, da bodo morali -bili neizprosna proti svcjrim sovražnikom. Četudi bo obraz proletarca zakajen od dima in prahu, vendar bo tkarrdcsl ponosne- n,?prej, svežemu cilju naproti. Kdor se ga prestraši nasj se mu ogne. Toda kdor se ogne in odstrani proletarcu, se tudi od proletarske revctluclj« in zato tudi oi ssiaiafama. Ruska revolucij pa ne kaže evropskemu prcletririfatu samo boje, ki jih bo moral vedita, a ko ne bo hotel poginita v blatiu okopov, marveč budi forme in značaje, pod katerimi bo zmagal. Kakšno obliko bo imela v Evropi diktat lirska nadvlada .prelet arijata? To so »Sovjeti«, ali bolje rečemo: zastopništva delavcev iiz tovarne, iz mesta, iz dežele in iz naroda spiloh. To je ona oblika, pod katero bedo morali ustanoviti tudi evropski delavci ®w'o viadoi. Idepa sovjetov je jako enostavna. Porodila m razvila se je rarvaotaiko, kakor ustvarja narava s veje kristale. Sužnji kapitala delajo trdo v tovarni. Ta je spojema potom tčoooev ;:n tisočev niti z drugimi tovarnami «n z gospodarstvom dtatične dežele. Odvisna je cd .trgovskih ©draešajev v deželi, od to-varen, katere predelujejo njene izdelke m ej dobavljajo druge. Odvisna jpa je od vseh drugh tovacen iste produkcijske panoge, kakor tudis cd gospo darctva cele dežele. Zastopništvo tovanen pa tvori baš radi tega politično in gospodarsko jedro državnega mehanizma. D.ržav-ni organi imajo svoje korenine v delavskih tovarniških svetih. V delavskih lokalnimi interesi ter jih podreja skupnemu interesu. Obari gospodarski svet, sestavljen iz zastopnikov delavskega razreda cele dežele, je eni organ, ki povzdiguje zastopnike kra.jevrega gospodarstva nad lokalnimi interesi ter ,/h pcd.rej a&kcpnemu interesu. V izkušnji rosike revolverje se .je izkazala toliko koristna, kcj kcr škodflva stran Sindikalizma. Delavci, kot lastniki tovarne, bi kot taki kaj lahko pozabili na skupne iint-ereeia, medtem ko bi povspe-ševati izključno interese dotifoe tovarne, kair bi napravilo iz njih male meščane. Delavski Svet ene industrijske panoge pa predtstavl.ja v vsaki tovarni skupni interes det rne panoge. Ako ti; pa vseka tovarna proizvajala edinole na svo; račun, bi pov-s pese vala le irierese dola-vrstva te industrije, zanemarjajoč in eškedveč splesni interes delavskega razreda. Občrii gcepc‘d®xhi svet, ki izdeluje in vrši ves gospodarski načrt, vsporedi interese delavstva ‘er prcklamara plošni ic^eres kot zakon. Na ta pi-črn se odpravi korpcraftivljtltoe ten: snce sindikalizma. Rešen pa je tudi istočasno problem, katerega je ta poslednji zanikava! in cd katerega se 'je ©dheFti vded nezarapaaja v faVrano demokracije. Kongres delavskih sve:ov, izvrševalni odbor delavskih isvetov, odnosno oblast proletarske države, ni sredstvo kapitalističnega zatiranja, marveč ergan proletarske torte. Vlada delavskih svetov ni forma demokratične dižave, trarveč je formi in" v-svlade. Ona nam jasno kaže svoj razredni značaj in ga ae zakriva z demokrcilčniini frazami. Isteiasoo je fc-ma vlade, v kateri se zamere izraziti jasno vc’>a proletarskega deiavekega razreda, brez obzirov in ovinkov. Na ta način je rešen prctlem, ki je' bil v buržoazni demokraciji nerešljiv: prcčlem btrokraci e. SindčkaJlzem se je s strahom odvračal od problema birokracije, katero (je hotel cdprciv-*.! s svojo organizacijo. Ker jje pa ni bH v stanu eripravHl, p je z: r.'kavi:l z besedami. V kap?trlietični družbi je proletariat obsojen pobirali one d. :b ti niče meščanskega znrnstva, ki padejo raz k?..pt:l'st'rr.<: mSe. V kap; tal;si‘čni družbi so merili K'.'. turi med delavskim gibarjem birckralje, ki or imeli čas in priliko preučevati tehrrbo delavskega gibanja. Po petram kr.pl'ol'zrn 3i, v procesu torij:'lirične revolucije, ki je gieteko pretresla delavske jr.:©e 'n 'z tariiiatf v stamui, da uveljavi praktično te nauke, je naša naloga, da damo temu proletariatu jasno sliko o jekleni volji ruskega prdet&rijata. Dej-siva pa bodo z žrvio besedo govorila hrepenečim srcem in možganom proletarcev, ki bodo udejstvili idejo brez vsakih priporočil. Ruska revolucija ne potrebuje, da pred sodiščem evropskega prelet arij at a. Če je s cijalizem — kakor smo tudi prepričani' — stremi Janja in namene najboljših proletarcev dveh peko- Tri ministrske krize djenj, bo v nrciki revoluciji scclVBzem tudi prepoznan. Kajti ruska revclu-aljo. je napravila prvi korak v evoluciji soolj'al’zma od znanosti do akcije. Proletarci pa so v ruski revoluciji pripoznali uresničenje svojih stremljenj. Od S. Frančiška do Vladivostoka, naij se gre čez atlantski ali tihi otcean, od vseh strani sveta dobivamo ©vedočbe, da se pnole-tarijat giblje povsod, kljub laiem meščanskega časopisja in podlostim izdajalcev socijalizma. In kadar se delavski razred prične gibati, kadar se v njem vzbuja hrepenenje po borbi, tedaj se vedno obrača z očmi proti ckrvovllcni Rusiji, katere proletarci se betjujejo prctii n-ešteviininj naepretnikom in, kakor upamo proti katerim bedo tudi Zii Minuli teden smo imeli tri velepomembne ministrske krize, v Nemčiji, v Italiji in v Avstriji. V Nemčiji je vsled volitev bila razbita koalicija, kakor smo poročali v zadnjem »Delu«. Noben vrag je ne postavi več na noge. Neodvisni socijalisti, so pri volitvah dosegli skoro isto število glasov kakor brani oficijelni soc. demokrati. To je bilo povod odstopa ministrstva Danes se bo Nemčija morala šiloma razcepiti v dva tabora in Nemčijo ne bo več vladala njena junkerska gospoda. II mm katerih picčc’a rrzvi'. ti v:.a n :hc va spcscor.wt, jo Najprej priobčimo sledeče najnovejše brzojavke; Poljsko-poročilo 16. t. m.: »Naša ofenziva se je pope iaoma ponesrečila. Boljševiki so minulo noč obkolili naše postojanke. Naše iegube so sila težke, posebno pri topničarstvu. Izgubili smo 165 topov in 30.000 ujetnikov. Dva polka sta oničena. Varšava je v nevarnosti. V Čenstohovu so se naše čete uprle in zapodile častnike. Vojaki ubegajo izpod zastav.« Rusko poročilo z dne 21. t. m.: »Naše čete so za-seale nekaj krajev zahodno in jugozahodno Desne. Zavzeli smo Baibičad; zahodno Rečice se sovražnik umika brez reda. Zaiedli smo Smerinko. Poljaki pripravljajo šzprazmjenje Vilne.« Torej je božja jeza udaril« med poljsko žlabfco. Seveda je to v prvi vrsii zasluga izvrstne v-ejne strategije ruskih rdečih čet. Brusilova in konjeniškega po/eljnika Benedeva, ki je nekoč v carski vojski bil priprosti vafohnajstr. Zdaj vlada v Pcljski pravcata panika, v Varšavi se vrste stavke draga1 za drugo; Pilsudski je izgrbii ves ugled. Pcljska je že zaprosila za premirje, ruska vlada ji ni niti odgovorila. Skrajni Vziok Kaj se godi na skrajnem Vztcku osobito med Kitajsko In Japonska, ki sla se še pred nedavnim pogajali radi Šantaga, nekoč po Nemčiji zasedenega, ne more-TC' točno izvciaii. Da se pa rumena bratca ne glede1-.« prav prijazno dokazuje brzejavka, ki jav'ja o tejj med kitajsko iopnioarko in japoni-.ko posrdko v Nikclajevu. — Kitajka vlada je naglo izpremenils .svoje stališče maprrm Japonski in je cdgcvcrila n?, zadnjo noto, ki se tiče pogajanja zaradi Šantungr. da c e ne bo nič psgr.jcla in zahteva, da •japonske čete takoj izpraznijo Tcšngtau in pas ob šartungski železnici. Cdgovcr kita jske vlade je marodil deber vtis na vse, p-.clljipcr::ke elemente, ki zahtevajo brezpogojna vrnitev Šcr.lurga. Inozemski dlplctnaije so mnenja, da je vlada debila ',:zrajžo vsled secisrjega sla- bega palci "a na Japonskem, ki jc prišel zaradi finančne pniiiie :n it.: trijaine krize. Kitajci sma- trale, da Jo eni veliko pncogli do te krize z bo;-b:i;m japonskega blaga. Dckrz tonu so japonski t.r;'vc! erin. liberalnr s k! ki C 5 kini zal ra’p:i:_a: o med Dokaz t® ■lniJo v Tek: c, da naj bo ■ev; mi To je naredilo zeio da je nji i. I p:c‘i ja orožje, k: 'e ^ c I n.'4 " n ki rta bo.; prvikrat v zgodovini dcaa možncet, da se delavtki raared upravlja sam. Forma vlade sestavljena iz zastopnikov, ki sc črnko in vedro zopet«*izvolijo in, ki se vedno povrnejo v svoj element, la je v tovarco, to bo cm Icrtna, v kateri bo svetovni prcistirijat prenaagcC kapitalizem ter bo rperoben, da utejstv' titc^jsl^cas. Več nego zcaclra je ici, da nioa vci kkczvcal -n: rxi'3ti«, ki bkt-jo in obtožujejo rusko revolucijo, cc can:s peskur ii napo !i ideje o voa: Sovjetov. Ako bi holeji lo stc-lti, bi m: rali braniti rorečr inpo jalistiine k:oincte, v katerih cdoouje o cr žav i ij zadevah l ir n icem meh: lema takezvane ^amokrjiti^r-e držne. In zato aj so sa n mo c r or o bova zmaga žo izvejevan:. K'ir pc_:klm trgovcem je v resnici -s. pcvz.c2l:o na J:p:r.:ke:n hujše posledice, ket p Kiiajc ::■«-! pri ia k c vrli. Kitajci zdaj napeto č-:k.'.;a, kaj cdgevcTi :jarcr:':a -oda. ■ Zdi se, da se na Jroonskesn vrš' veiih noiraajt preebrri. Fiar.^faa krlra je preeej Gmaiain tla ped militarist' in aa površje s^epajD litenkai cletneati. Sicer se na Japeo.kem godi te dni ruarsikr,', kar še i;i /arr.o Z''jnrr'€.na svetu, trda drbro znamnje je to, da rubiti errisfl v Mandžuriji še niso dobili pe-n^oči, ki jla jc bila obljubljena cd Japoncev. Cela dva terna a kr e žila 'g;;o:iaa, da bo kozaški glavar Semetov, ki se je prrtjio I za »nn-ladn.ka Kclčnka«, s pcmcojo japonskih čei ckvpird Vkcl. e^tek in or-gacialTEj re ke : ar'r a vlcd c. — Cceos je pri št a vor t :z Vrdlvc :i:kr, da so jepen ki :n’li h-’:ci Seomrvu ia dovoli*i pokr ylrci v Vlrdivo icka, da je vrgla v zapor Se-neaovc agea‘c, ki ra trn rovsriii. E rr avla :z Hcnclrla, da .3 japonska vlada prc- V Italiji se je kriza rešila z Giolittijevim ministrstvom, o katerem smo tudi že govorili. To ministrstvo je takoj pokazalo svoje reakcijonarne rogi naproti železničarskemu gibanju. Zaman pa je ves upor, proti ljudstvu ni mogoče vladati! Socijalistični poslanci so iz solidarnosti do železničarjev izjavili že svojo parlamentarno obstrukcijo. V Avstriji se je razdrl sporazum med soc. demokrati in krše. socijalisti. Tako je moralo priti, ker ta zveza je bila nenaravna, osobito odkar so kršč. so-cijalci (oziroma klerikalci) pričeli škilom jleaaiti prekci meje v dvorec, kjer biva Habsburžan Karel s pridevkom »pijanček«. Nekdanji zavezniki ®i torej stoje sovražno naproti. V drugih deželah pai opazujemo tudi lep napredek proti naši misli. Osctito se angleška »Labour Party« vedno bclj bliža komunizmu. — Otvoritev poslanske zbornice v Italiji Novi ministrski predsednik Giolitti predloži svoj program Socijalistični poslanci bodo vršili skrajno obstrukcijo Z novim ministrstvom tudi ni sreče. Stavk ni prav čisto nič manj. Velepomembna pa je postala danes stavka milanskih železničarjev, proti kateri je hotela Giolittijeva vlada takoj pokazati svojo »železno pest«. Pa p je šlo bolj klaverno. Stavka traja že par tednov, vlada pa se je pokazala nevpogljiva. Dne 22. t. m. so bili sklicani razni shodi v Milanu, na katerih se je izjavila solidarnost s stavkujočimi železničarji. Po shcdlh pa je prišlo do prask in do pobojev med proletariatom in policijo ti, ki so v svoji brutalnosti pričeli takoj streljati. Veliko število ranjencev se je priglasilo na rešilnih postajah, tudi nekaj ubitih so prinesli, med temi otroka, ki so ga »fascisti« ubili s streli z revolverja. Vso noč so pekale puške in se raztreskale ročne granate. Milan je danes en sam tabor, ki se je dvignil proti Giolitti-jevi r&aikciijctnarni vladi. Proglašena je splošna stavka. * * V četertek 24. t. m. t. j. na dan Sv. Ivana Kerst-nika, so se zopet otvorila vrata italijanske poslanske zbornice. Po vsej Italiji je vladalo veliko zanimanje za tokratno otvoritev zbornice šn sicer radi tega, ker se je vedelo, da se bo predstavila na prvi seji nova vlada in, da bo pedal novi ministrski predsednik Giolitti, kakor je to pač običajno, svoj program. In res se je to tudi zgodilo. Teda, kdor si je mislil, da bo govoril iz sedeža ministrskega predsedništva nekdanji GiciiUi, se je motil. Ncrvi 781etni minister se je predstavil kot rešitelj talijamske buržuazije. Svoje novo ministrstvo je začel s tem, da je zagotovil prostost karabinjerjem, ki so po Milanskih ulicah pefcivali delavsko množico. Po dogodkih v Milanu, so se odigrali enaki dogodki še drugod. Po vseh teh dogodkih se predstrvi novi minister z reakcijo-narrlm programom in si domneva, da bo delavstvo tiho pred novo ekscelenco in, da se bo delavstvo ustrašilo nove reakcije. Nič cd vsega tega. Na reakcijo-, ki je začela v Italiji z novim mimlsterotvcm in ki jo je obrazloži! Gi-crtt v svojem programu, bedo odgovorili scc-ljriielični poslanci s tem, da bedo obstruirali vrcikr?-« parlamentarno delo. Kdorkoli bi hotel •dati Itriliji pr proletarijatu, mora cočutiti na svef lastni koži, da ie to nemogoče. Proletarijat gre svojo pet naprej proti svoji vladi, preiti svoji diktaturi, ki mu ne more več riti iz rek. Seveda je zelo lahko: delati reakcijo; ložje kot pa graditi. Ali tadi reakcija ne pcmag« več ničesar. svojo neodvisnost. Vsa1 italijanska politika v Libiji se je sesulai v prazen nič. Po tolikem krvoprelit;u, po tolikih miljardah lir je Italija omejena na nekatere postojanke, ki jih je možno ščititi še z m o n, a. S tem je dosedanja vlada doživela strahovit polom. Jeli bo Giolittijeva vlada srečnejša? Kruto je to, da je ital. vlada sam« ustašem pedala puške in municijo v reke. Danes drži Italija le še železnico Tripolisa in tri do štiri obrežnih krajev v svojih rokah. »Mejduš!« bi -dejal Kranjc, »da je svet tako lep, kdo bi si mislil!« Kralj Nifcita, borzijanec prve vrste, in njegovi agentje še niso povsem obupali, zato netijo i nadalje upor v Črnigori. Čemu to? Jeli bi bilo (srbskemu ljudstvu v črnigori res v poseben spas, ako si v siromašnih skalin-ah zopet ustanove svoje »kraljestvo« ? Domnevamo, da spadajo Črnogorci kot Srbi po veri, jeziku in kulturi v Jugoslavijo, in da je ves njihov gospodarski interes v tesnem priključe-nijiU ob Isto. Nej sodi ta ali oni kakor si 'Sodi, ani menimo, da je vsako nasprotno mnenje v Črnigori enostavno — plačano s tujim denarjem. Pustite torej ljudstvo do glasu*, naj samo odloča in — uverjeni smo — da se ne bo odlo-čilo za D’Annunzia, ki baje pripravlja novo podvzetje, takrat v Bar v Črnogoro. Kdbr razmere pozna, ta ve, kaj je na stvari. Vse duga so le mahinacije ljudi, ki so vsled svoje politike danes izobčeni iz družine proletarskega črnogorskega nrjroda. Če hoče iti Italija za koristi takih sumljivih trebušniko-v v boj, to zastopala slabo stvar. Menimo pa, da ji je Valona in Tripolis povsem dovolj. N TURČIJA Angleška tc-pet nima sreče. Krvaive upore ima doma na Irskem, v Egiptu so križi, v Indiji težave, :n v Mezopotamiji ter Perziji tudi ne gre vse gladko. Najhnjše udarce pa ji .povzročajo Turki, ki jih je baje obsedel tudi komunistični zlodej. Turki so si osvojili •csrednj: Malo Azijo -im stoje danes pred Carigradom, Napadli so že Dardanele in zavzeli so jih tudi, potem ko so pregnali angleške posadke. An-glija utrjuje zdaj Bcspor in zbira čete v Carigradu. Zdi se pa, pravi angleško poročilo, da je vodja Tur-.kcv Muatafa Ke>mal započel z diplomatičnimi zve-zriaii z Mcjkvc. Če ni ravno res, pa ne bo daleč cd resnice. Narodi so siti nadvlade imperijalrstov in vstajajo. Zato, da odpravi revščino ia iz sedanje krize, bo predložila nova v pope' o;'a Itali mmm V Indiji vre in Aijgležem se pripravljajo težke re. Boljševiška misel napreduje nevzdržema. Stav- ložila nova vic ■zakene: 1. Vsi vojni dobički noj bedo iz-ceeni državi; 2. Uvede raj se parlamentarna preiskava glede vclr. h stroškov; 3. Poskrbeti z« bogatejšo j Jeznič:irjev. V a: :ednjem Belučistanu so se vršili tudi progresivnost, nasleemške takse; 4. Pevišoti davek j t i ra privatne avtomeble; 5. Prisiliti dclžnost :'e~3 me obligacije, deleži da po-itd. ncrnina- j -Ue si sledilo druga za drugo. Grozi tudi stavka že-/. 1 med' angleškimi četami in domačini. etarejo vse tivni. In v imenu tega programa naj bi se združili vsi itrlijrrtki državl'rrT. Tudi delavci naj bi sc zdru-žiF z miščr-nc-tvcm. Tako je nrc.enje novega ministra, trke se r ogove želje. S svcj'm progrenrem 'c hotel ^ J":a’ iciiitgrisf i L.jiaskl ruski knl.-a >p-r< ar ja s -:cvjeteko Rusijo zaradi vzh^r.o-'ibir-ket:- 'prašen,;a, ri potrjena v današnjih poročnih iz Tekila. mc.ralii resprctrlki sevjeiske v-ilaidsv^-j-c jita na obrambo toke zv ar h narcd-r.h pravic, ki ®d v reon;oi pravoe b.v iuazije, to je pravice, pe katerih bi t?. pcsleetji nadaljevala prazno blebetanje v parlamentu -.n o parlamentarizmu. Ti nasprot-nftki pa si niso upcii braniti bistva nadvlade on-c Vii-ke birokratov m finančnih oderuhov in so morai. ptist-ibi pepo'noma na strani pa^lavitro tc.!to, to je forme delavske revolucije. Ta fakt pa ;e še bol pujiasnjen po de stvu, da omenjen:: gospcc e noo bili le nezmožni za to, da bi se rečno b:i:rli zeper rusko revTc4uctjo, temveč je niso mogli nčE razumeti. Nedvomno je, da bo evropski proletarijat km-aiv in z brzimi koraki h.ltel svojemu cibu naproti .n ne bi imel niti časa, nauč ti se iz knjig prakso nxkc reveluešje. Učil pa se bo, spoznavati jo prrktori.r potom še prej nego to spoznal njene dicku.men.t-j Mi, ki imamo veliko srečo, da živimo, to je, ČJ ae borimo — po štiriih letih \ici_nih grozot — med vstajajočo družbo., se ne mcreaio ponašati, da sm učit-eiji evropskega preleta r’ r.ta^. Dc-Jtier pa bed-dcpuščaii dogodki temu poslednjemu, da se uči iz r,»uiwv rus.ke revolucije to je. dokler ne bo pcoie KRVAVA C GRŠKA Narilst\’.a nedrij/ e's v tej »cvcti deželi«, ljudi še vedro pebijrij: n p-obcšrjo. Zdi cc pa, da so to zad-ni zbri iii zločinske vil. c. Medtem je zareče! prrlcfarski bejket Ogrske, ki ga že Jap.es ta držav: ebč-r‘1. N-rkeao blago ne pre-orači več mc;e. Proletarijat hole deseči cdreše-nje sveji-h baje prav povoljno izpadla, da-s-i tega ni prav nič -poznati. Italijo je pri tej priliki dvignila zahtevo po odškedrio: za vojne posledice, ki naj jo .plr.'Io Nemčija, ker je razdrobljena Avstrija seveda ne more. Ital. zahtevi -je oled-il koš lepih besed, ali videti ni še rebenega ficka. Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!! ALISANI 9 A Albanija postali *ruga krvaveča peta Italije, prvo ie namreč Tripci tanija, kjer gre vse teko lepo v redu, da so ital. čete -ime lle po devetletnem zasedanju svoje postojanke na par kraje"/ t:k morja. Isto se vrši v Alb'ir'ji. Tu se ital. čete drže samo še v Valeni, kjer pričakujeo b?;e D'Anran7ia, da jih reši. Vendar so poskušale izpad proti oblegajočim Albancem v smeri preti Draškov ci. Izpad se je temeljilo ponesrečil. Po občutnih izgubah so se morile ital. čete vrniti v Valonc. Medtem pa v Albai-niji vstaja pleme za plemenom in se pridružuje ustajnikom. V Italiji pa -se vrše dan za dnem protestni shodi proti albanski vojni. ^ UBIJA -Nočemo k oni en tirati, samo v izvlečku podajamo najnovejše poročilo o stališču Italije v Tripolisu. Poročilo pravi: V Tripolisu se razmere prikazujejo vedno težavnejše. Ves Garijan je danes v uporu in je pregnal vojaške posadke. V Garijamu so zažgali italijansko I sec en kilcgram sladkorja, dva litra petroleja _________ rezidenco, istočasno je pokrajina Kobar preglasila I mleko pa plačaš vrhutega po 6 K! Če ga pa, kupiš Si Jugoslavije LJjflbEjiesi-a Srrss masa, Btsaoka in mok2 P -e;e iz Ljub.'i:oie: z; i jr j e čese občutimo mestni prebivalci veliko pomanjkanje mesa, mleka in moke. Cena teh treh najvažnejših živil za' življenje raste cd dne do dre, m bo taka, da je uradolk in delavec ne bo.ta mogla plačati. Poglejmo naš mestni trg! Od -'ire do dne je bolj prazen; pred eiojnicami, kjer je krij lncsa na razpclrgo-, stoje dolge vrste žensk in pripre v i:eni moroT.o biti, da bodo v prihcddjlh dneh spleh prarne. Živine se kolje zelo veliko, toda na trgu je ni — kem izgine to meso, je vprašanje. Mesari zahtevajo, preste kupčijo z-a živine. Na -drugi strmi zvlfiuje kmet dan na dan ceno živini. Kar se uvezi .mesa v mesto ,se ga veliko proda pc hotelih i,n ■re 'avraclah po ceni 30 K in še več za kilogram, veliko ga gre v klcbree, ki sč jih na stojne utiho-taplja preko naših mej, ostanek pa pride na trg za ljudstvo. Mesarji zahtevajo zvišanje cen mesa, poudarjajoč, da po današnji ceni 22 K mi mogoče pro-dejrili, ker je cena živini 17-19 K. (Bsek za dclo-čaoje cen se je postavil na stališče, da ne dovoli ni-krkega c.nvega zvišanja, ker če bo šlo tako dalje, bedo cene -brezmejno rastle. N-al-oga, ozir. dolžnost Viaae a, da stvar ure-di, da dotciH ceno živi živini, da Začne re-meduro od tri, ne pa v s-redlni O-d mesarja se ne mere zahtevati, da prodaja meso po 20 in 22 K, če kupi živo živino po 17 K in še dražje. Še slabše, kot pri mesu, je pri mleku. Pomisliti -moramo, da n-rša mladina — otroci, dojenčki — žive skoro so no cd mleka, da je to njihova njihova e dr.n a hrana, treba pomisliti, da doječe žene ■ne morejo d&eti otroku tistega, kar bi morale dati. Cena mleku je danes, če g-a hočeš dobiti, in sicer dostavljenega na dom, vsok dam en liter, — na me- na cesti — na trgu mleka že ni videti par let —, daš zanj 7 K za liter in dobiš večkrat napol vodeno. Ugotoviti je 'treba, da je v okolici mesta Ljubljane in pa v mest-u samem toliko mleka, da bi ga užil vsak otrok lahko na dan dva do tri litre. Kam gre mleko? Kaj se dela z mlekom? Če greš v naše slaščičarne, opaziš slaščice, ki so narejene iz moke, sladkorja, mleka in smetane. Če še stopiš v kavarne, v razne »tamerikamske bare« in izkuhe, dobiš mleka 'kolikor hočeš. Za naš naraščaj, za našo bed:-no deoo pa ga ni, — za sladkosnedeže, za denarne mogotce, ki ti plača vsak denar, za te je dovolj mleka. Dejstvo je, da prodajajo slaščičarne posneto mleko poi 5 K -raznim strankam, ki ga rabijo za otroke. Boljše nekaj kot milčl Če greš zjutraj na dolenjski ali glaivni kolodvor, ali pa na železniške prelaze prt glavnih cestah, pripeljejo iz okolice cele voszove, naložene z vrči, polnimi- mleka. Ustaviš, vprašaš, 'kara peljete mleko: »H Kirbisohu, v kavarno Slon, Evropo, k Zalazniku itd.!« T-o ni v -redu! Najprvo treba skrbeti za našo deco, da bo krepka in zdrava, potem pridejo na vrsto šele kavarne, sladko sne deži in dr. Veliko se itzdela, posebno v Okolici Škofje Loke, surovega masla, ki se ga pošilja preko demarkacijske črte v Italijo. — Kar se tiče mizerije z moko, je ta splošno znana. Greš k enemu mokarju: Imate kaj moke? — Odgovor: Nič! Greš k drugemu — isto-tako nič! Če se posreči, da jo dobiš, plačaš jioi po 16 do 18 K za; kilogram. Če bi dobil za; to ceno v resnici nio-ko! To ni moka, bol je zmes fižola, graha, koruze in dr. Kruh, narejen iz te moke, prebavi le res lačen proletarski želodec. — To je golo dejstvo! I,n .zaikiEij treba v-sega tegiai? Ni -dlolgio' temu, ko je bila odrejena revizija mlevsklh jz,de-lkoiV. Pri- takratni reviziji se je baje našlo v raznih skladiščih do 130.000 kg pristine bele moke iln do 130.000 kg pšenice. Ta moka in pšenic® izvirata še iz časa, ko je bila kupljena po ceni 7'50 K za kilogram. In vsa ta množina prihaja, oziiriclma leze počasi kolt polž iz prodajalen v obliki moke, -mešanice iz fižolai in drugih primesi, po 16 do 18 K za kilogram. Ali- -je to pravica? Ali je !tiu sploh mogoče govoriti o- kaki pravici' in o kaki ljubezni gotovih rodoljubnih ljudi do Ijuidistva, do -tistega ljudstva, ki 'tvori našo držav©-? Tiu1 je treba enengičnih odredb, pa! ne samo na1 papirju, treba je dejanj da jih bo ljudstvo videlo in čutilo! — Ljudstvu daljte cenejših živil: dajte kruha, dajte mleka, saj to je najmanj, kar sme Ijludtisvo zahtevati o,d svoje vlade! Zalto naj gospodje pri vladi -odipro oči, dokler je še čas. — — Odkod vse to? Jugoslavija ima živila, ima pa tudi celo trumo verižoikov, ki potom dobro 'organizirane kon-trabande izlakotujejio deželo. Glavni »Štok« teh verižnih kontriabantariev se sestavlja, žal, ravno iz prebežniikov naših pokrajin. Pa da bi ti »rcdoljiu-bi« vsaj skrbeli najprej za koristi slovenskega ljudstva maše pokrajine, ki jim je baje tako pri .srcu. Kaj še! Tu znamo, koliko prašičev je romalo in še -danes roma iz Jugoslavije v Trst itd. Ali'kern-u pride to v reke? Zopet tukajšnjim verižnikom, ki odirajo 'tostran črte ljudi. Ko pa se ,je »Slov. kmet. družba v Trstu« (pač ultra slovenska!) priglasila v Ljiubljani za prašiče, ki bi služili za povzdig tukajšne živinoreje, ni jih mogla dobiti. Še manj pa jih je dobila naša »Kmet. in vrtnarska zadruga«, dasi je dvakrat- po-slala v tej zadevi svojega zastopnika v Ljubljano. Kaj je tej verižniški gospodi- mor gospedorvk' -napredek našega ljudstva tostran in -enestran črte! Samo, da ona bogati. Slovenijo izlakotojejo, Slovencem »izven domovine« ne pomagajo nil za stotinko; gorje pa -tebi, če o tem odkrito govoriš! Takoj si »izdajalec, ki blati dlaimo-vino«. — In tako lahko trdimo, da tudi letošnja -bogata žetev ne pojde v korist ljudstva, temveč izgine v žepih »rcdol-jobn-e« gospoide. Širimo našu stvar! Bez dvejbe je, dai je »Delo« prilično razšireno medju hnvats-ki.m radnicima u Iistri, bez dVojbe je, da se može nači u mnogo kuča proletarijata, bez dvojbe je mnogo radmika čul-o naše govornike i pre-davače. Nu sve to nije mnogo, a-ko se is poredi sa velikim brojem hrvatskih radnika, koji još i d-anas ne znaju vrijednosti naše Ideje, več su žrtve raiznih patrijotskih novinai d agenata. Irma — istina -jest — takovi-h, koji se poi neki! put zauzmu za ideju socijalizma u razgovoru s a- ostalim radnicima, ali se ne truide, da ih upoznaju sa- našalm n-ovčnama, j er m:sle, da to- nije važno, da je dovoljno, ako ona člta-ju naše noivine, ili1 da če prevrat doči saim po sebi i zato -rije važno, dla li »Delo« čit-a puno ili malo naših radnika. -Ima iznimaka, ali to s-u pojedSnci, koji živo rade za našu stvar. Večina pa.k po udruženjima; i vani radi vrlo misJlo. Istina; mnogi se rado oidar-aju u prsa i viču: »Ja sam socij-siliista! Ja sam revolucijonarac!« te so osobito dčibri1 kritičari svake, pa i najmanje stv-airi, keja drugi učimi. Ovime sam- htio konstatir-ati činjenicu, da se ne radi, kaiko bi- trebalo. U našim u-diružonjiima se nalaze samo rad-nici. U našim reidovima ima. tek pgir -drugova, -koji posjedujiu akademsku 'spre-mui. M«S'o ih je, koji su svršali više cd ptičke škole. Nekoji su samiouci, a ima i stanovati broj takovih, -koji ne poznaju ni alfabeta! Narod je :''?b-'o razvijen i zato naž-ai stvar k-oja je za njega- nova, nije mm se d-opala. »Oslobodjemije radnika mera biti djelo samih rad-n-ika!« — ovako je pisao naš veliki učitelj Marks. On je zn-ao, da ako če igda redni ci biti^slobodni, to če doči kao posljedica njihove akcije solidarnosti. Znači, da jedan radnik mora biti drugome učitelj. Sto jedan čuje in nauči, dužan je saopčiti drugome, uputiti ga i u pozna ti sa onim, šlo je -sam naučio. Ko ovo čini, čini svoju radn.ičku i socijalstičku duž-nost. Onaj, koji i puno zn-ade, a ne širi mišao rad-ničke stvari, on ne vrši sivo-ju dužnost i nije socija-lista 'C-nrkov, kakav bi morao biti, on zanemaruje naj-važnij.i dužnost — širenje socijalističke misli. Ovime kanim reči, da u našim redovima ima mnogo drugbva, koji su socijalisti na rije-či, ali -ne nai djelu. Pomislite samo, da sivaki naš član i pretplatnik »Dela« nadje tri predplate godišnje, kako bi to -bilo1? — Oko trideset hil-jsJia predplata! Neka naša u-druženja, kao i pojedini drugovi vcoma su aktivni u šahiranju priloga za naš pokret i novi-nstvo. S toga, drugovi, na posao! Neka svaki drug zasuče ru-ka-ve- — i za predplatama! Pokažimo, da mi radimo sivim silama ina prosvjeti jugosloven-skega: proletarijata! Pokažimo našoj buržuazi-ji, da je naš rednik za s-ocijalizain, samo kad -se mu dade prilika, da se -s njim e upozna! Narrijed, drugovi, širimo našu misao, misao klasne sv.jesti, širimo »Delo«. Dva protivnika Ko gleda svojim očima, siluša svojim uši-ma i -mišji svojim mozgom, ne tneba niikakove »pomoči« od drugih, pak da shvati, .kako današnje društvo ne predstavlja jedmi zbijenu cjelinu, složmu zaj-edniou, u kajoj vlaida načelo jednakcsti. Neospcriva je či-njenica, dai ljudstvo živi u v.rtfagu strašnih pnctu-sl-avlja, a na čelu tih protuslovlja stoje poje din ci -ili čitavi razredi, -koj® vode medij us obnu borbu za kruh, za vlast i premoč. I prem u društvu nalezimo vedi bnoj1 slojeva i sta-leža, poli-tičkih struja d drugih društvenih proti všti-na, i-pak se i kod najpav-ršniijeg -razmatrainja jasno is tiču dvije grupe, dvije klase ili- razredi — biair u onim zemljama', gdjle prevladava kapit-ailiistički način proizvodnje j podjele dobara. Na jeldn-oj strani je grupa, ili taboir bogataša, onih ljudi, koji irna-u kon-trcilu nad srestvima za proizvod n ju -i promet, te koji dobdrvaju veči -d&a -bogastva u svoje ruke; na drugo; su strani oni, kojii. nema-ju nista, gotovo nista do li svoje rad.n e ruke, te koji za svoj rad1 dobivaj u tek toliko, da jedva mogu sastavitd’ kraj s krajem. U znanstvenem jeziku pcl-itičke ekonomije nose te dvije grupe lili razredi ime — buržuazija d prole-tarij-at. Jedmi su ilmučni, drugi n-eimučni. Jedni su ekonomski i poditiički gospodari s.vdjeta, a drugi otbavljaju s-av društveni rad, nemaju gotovo1 ni-kako-vih prava i povla-s tlcai, pak se nalaze u položaju sta-novi-te vrsti robova, koje nazivljenvo — najanmim robovima. Usljed ©ve podjele u razrede dokazi u društvu do strašnih trzavica, dio suko-ba i borbi, koje poprtnvaju razno vršne oblike i koje od vremena do vremena potstaju gospodareči čimbendk u cijelcm životu. Čak i sami medjunarodnd sukobi ili ratovi na-st-aiju usljed ove ne je drisko s ti usljed ove umjetne podjele u razrede ili društvene kaste. Baš ratovi pokazuju, da ni medju samim bogatašima. raznih zemalja ne vlada harmonija i sklad, nego; se ot-iimlju za Sto veči do-bitaik na medjun-arcdncim trž';štu, za veče teri* 'r're sjajinih ideala, za koje siu u prostosti vodik borbu i pagsbaK ftajodv«*tdjd i najboljl umovi čovječjeg roda. K«xz borbu, i edino na taj način, je dolazi.te do večeig napretka,. Kroz borbu klasa če dači do čovjte-črte civilizacije, pod komoro če ljudi štovati jedan drugogai, a me rezati si grkljane, kaia šio Sine datnas — za vrijeme vladavine kapitalizma', »Svi se ljudi bore za pravdu — reče jetdan mislilao — aiti jedni je ljudi trače samo za sebe, a drugi — za- sve.« Kapitalisti zastupaiju pravdu jedilno za sebe. Soči jaKs tl se bore u prilog pravde za sve ljude. Oni ne bft ureištili nijedlnog čovjeka, več ildu za tim, da- uni-šte majglavnije ©zrake, koji čoVj-ečarositvo dijete u razrede. Pretvoriti sva-kog čovjeka u radnika — tje-lesreog ili urnog — to je svrha socijalizma. I na taij način hoče on da unfišti razrede, da na svij-etu ostane samo narod radia, »gospodar svoje duše, kapetan svoje sudibine.« Kcja če od ©Vib ideja zavladati svijetoim? Očrta* onat, s kc/om se bude sl o žila večina ljudi, koja če bolje odgovarati organskim !i kulturnim in-teresima čovječanstva, koja se slaže sa društvenim zakonlma, sa težnjama i silama čovječjeg napretka. (»Znanje«.) Jffinost" oUKlanja Hamunizsm O jejžeš, kaj pa se je zgodila pri »Edinosti«? Vendarle ne, da bi bila tamkaj komu pamet zastala, da je sprejel v sobotno številko z dne 19. t. m. ©ni bojeviti članek srboritega -kaplančka iz ... , ki mu je kuharica kosilo prismodila, im se je možek zato. hudo irazjezil nad nami komunisti, ker se nad — kuharico bržkone ni smel. Pa jo je možek rud.ari 1- n;a filozo-fično Stran, češ, občudujte me, koliko imen ;a.z poznam: Vogt, Buchner, Feuerbach, Buffalo Bill in Circo Zavatta! Na vsezadnje je še Goethejevega »Fausta« odlomkoma prav slabo prevedel, 's škofov-kim dovoljenjem seveda, ker drugače »Fausta«, ki ga hranimo mi vedno pod blazino svojega vzglavja, Azrabljiva-n-ja narodnih ma*sa. No uza sve to dodje H ne' sme brati. Zato ga pa1 tudi prebavil ni. d« neke snage proletarijat, postane li takva- sila, koja ogrožava interese bogataša, ©vi se znaju stožiti, da zajedinlički navale na raidništvo, da ga slcrše i ‘stlome, kako bi i nadalje ostalo u položaju ropstva. Naravski, buržuazija sve,ju boirbu protiv radnog naroda ne prikazuje onako brutalno, k a k val je ona u žhiiji. Pošto 'j(e kod nje okrutnost pcmiješana sa farliizejštireom, ona zna vrlo vještio pokriti svoje zločine, .istaiv.iti ih u svjetlu uzvišenih ideja i motiva. U to svrhu ©ne se služi »svetim « frazam, pozivlje se na stane predraisude, deklamira o »rearodiu«, »naprethu* i »slobodi«, .ai ne tisiručava se čak govoriti o »bra-stvu«, »pravednosti« i »demokraciji«. Na ovo so se priučili ne samo članovi buržitiske klaise, več d sami radnici, pak na njih — ili, bar na večinu radniiika — to duboko djeluje, i oni se znaju povesti za isvojim izrabljivačima, ponavljati njihove fraze o »slobodi« i raditi protiv svojih životnih .interesa, protiv svoje brače u drugim, zemljama, protiv svog razreda, pnotiv samih sebe. Da civiliziranim svijetom danas vladaju borbe iz-medju d vaju protivnika, izmedju dviju misli, Uviju kultura, diviju diruštvenih sila, — to priznaje ne tiaimo najdnteligentniiji dio radne klase, več i sama boržua-zija, koja inaiče zna uljuljavali radništvo lij epi m ide-■jaTnia o idruštvenoj harmoniji i, slozi. .. Ali ne treba1 zaboraviti, da je »patriotizam «čisto kap ital is tič kai ideja, inarcčito u smfclu, kako se tu riječ rabi dlaaias. Ko je za 'svjetsko krvoiproliče, za proširenje tržišta, za pijač,ku naroda, za nialjamna rad, za sve krvave ustanove današnjeg sistema, —■ taj je patriota. Ko je za radhi narod, za jedhakest .društvenu, a protiv svjetskog pakla, priotiv izrab-lljivanja i nepravdte, — taj je »izdajtea«. Isto se veli, dla je »kemunizam rodjen i;z klasne mržnljie« i da, »pob,če jadnakost prava«. Nije mužno, da mi branimo komunizam. Ovaj pokret če iči na- Ali pustimo »Faiustai«, itak hočemo kaj kmalu tega »sraga«, ki ga je kaplanček v »Edinosti« priklical sebi v pomoč, lepo razložiti in sicer po temi iz »Foustovega« sprehoda, ki se glasi: »Die Kiirche bat einen guten Magen, hat ganze bander auifgefressen, un:d doch ncch nie sich ubergessen; die Kirch' alleitn, meine lieben Frauen, kann ungerechtes Gut verdauen.« (Po slcvensko: Cerkev ima dober želodec, požrla je že cele pokrajine, in se vendar ni nikoli premajedla; cerkev samo, ljube žene, more prebaviti nepravično blago. Drago .kaplanče, pusti Gcetheja in njegovega »Fausta.« lepo pri miru in ti draga »Edinost« tudi; to ni hrana za vajina1 želodčka. Citirajte rajše sv. Avguština, ali previdno, ker tudii 'ta veliki mož ni kar tako in — vrag te jaši! — tudi njega dobro poznamo, .kakor poznamo tudi še kaj več .materialističnih filozofov, negoli jih našteva »Edinost« in njeno kaplanče. Tako poznamo davno pred1 Kristovim rojstvom ženijalnega Grka Dem,©krita, miaterjalista skoz in skoz, moža, ki je ustanovil nauk o atomih. In od njega. ,©©prej kar celo v.rsto. Pa, »mo vse sami pro učili, ne pa da bi mam profesorji teologije podajali izvlečke njihovih del, ki so seveda potem vam, ka-plar.če zabili kol v možgame, — če je beseda dovoljena, — na, katerem je bilo napisano: »Materializem je reakcijcnaren, je stara šara, njemu se imodern fiioizof le smehlja.« Oprostite g. kaplanče; ni, dolgo tega, ko sem imel šolske zapiske nekega lermenaiarja v rokah. Polovica vašega člai^ka, v »Edinosti« je staila, v njih črnp na belem. Jeli ste vi — »uzmali« odi onega .mleče-ličnega mliadeniča, ali p,a. vas vse po enem kopito uče?? Oprostite vdrugič g. člankar, aili mi delavci prijed! i bez naše obrane, te unatoč napad,aja edine samo beremo filozofe, temveč beremo tutdi v naj-strzne buržuaiskih ulizicai. U tam pekretu ima da-leko manj,e elemenata klasne mržnje iu ispciredbi :q drugim elernen tima — plemenitosti, čovjekcljubija i težnje, da- se ova!j život preuredil kako bi, proizvodnja s užila svi;m,ai, ne saimo šačioi društvenih pau.ka. Klasna mržnja ne sačiinjava ,ni temelj ni narav Markso-vog socijalizma, nego je tek nužnia pcsljediica pesto-ječih icdnoSrna,. Čovjek si ne može pomoči, ako mora mrziti pljačku, tirani ju, naisilje i brutalnost. A što je drugo kapitalizam sa «s\ :m njegcivim ustanovama, do li ©ličenje grozne tiranije i, despotizma? I kako d,a nepekvareni i plemeniti ljudi ne mrze ovakovo ouidovište! Mairksizam u istmu traži ukinuče svakcg razreda, ali nije nepnjatelj ljudi, kaic štoi je to kapitslizam. O,n traži, da, se društvo preuredi, da padne privatno \lasooštvo nad 'srestvima za p,no.izvodtnju i premet, aa sve to pripadla cOjeloim dduštvu. Pcistigne li se taj preokret, ra,zredi če sami po sebi propasti, j er če Pa'®ti c-naj temelj, na koje m se drži zg,rada razredne vlatoiav;,ne ,i razrednih razlika. Pristaše Mamksovcg soJciializma nlsu ludi, nisu ni sanjari. Oni se ne bore pnotev naravnih, več jedrne pncf.iv diruštvenih razlika i povlaeticai. Pcgrješno je shva,Čanje, da je neki čovjek stvoren i:z naraivi, d!a budie bankor, a drugi cbičain radnlk, jedan dla' bude novinar, dnuigii in n:star. Priroda nije kovačnica, u kcijoj sjedli mu,dar kovač, koji po svojoij volji kuje ljlude i cdiredijmje, ko da bude kE|pčti£i!rr,l,a,, ko radmik, ko precsjedlaik republike ko li razbojnik. Razlike u materi j almcim položaju, u društven; m pravima 1' po-vlacticama mu organske, več gospodarstvene i po-litočke. Jede m bankir može pod' stanovi tim uvjetima postiaibi ©bičan bat, jedan ©bičan radmik — pisao 1 novinar, jedan novinar i pisac — predisjed,mik repu-b.nke (.kaia što je Lenin u Rusiji.) Mnogi pametni ljudi, zapraivo ger/ji, urnim cd gkdli, ,ne radi toga, što mozda ne bi bili u stanju praviti fcovac, več zato, što v je ruju jedino u služenje bližnjemu, u isti,ns ki na-prediak i divilizacinu. Najniži dtuštveni stvorovi, pra,vi idijoti, zločinci i pokvareni ljudi postaju ban-kki, novliteairi trgovci, tvomičari, otimači tudjeg imetka, iz rablji vači tudijeg rada, ubojice z d ra vi ja i života mcii>,torna ljudskih bilča. Kominizaim, -se bcir.i protiv ovakoiv.ih ljudi, protiv razreda i razredne vklilaviiine, te traži, da se svi ljuda 'lzjednače na jednej ©snovi: da svaki radi prema svepim silama i spcsiobinostima i da svaki uživa plodove svog nsdai, cdhcBno da se svakom e daje prema njegovim potrebama. To je, što traži komunizam ili Marksov socijali-zam na djelu. Ovakav zahtjev i ovakav ra,d nije ni-k;ak©va »ureta, da se ponizl ljudski rod«, več na-pnativ — da ga se uzvilsi, diigne na, veči stepen razvoja, da se. uvede jednafcost, koja če služiti na čast covjeoanstvu i ljudi,ma, koji su se borili za ostvare-nje te veličajne ideje. Soc: j a Lizam zal ista ne može danas priznati »prava , ljudi«. I kad bi htio, ne bi mcigao. Kad bi ih prmznao,, on bi s« pretvaraio, on bi lagao sebi i drugima. »Prava za sve ljude« su danas nemoguča, jer to ne dopušta cnieli društveni poredak. Kapitalist: mogu zaiista govoriti o »pravima za sve l/ude«, ali to ®u tek prazne fraze. Istina je pak, da oni mora ju pcovadjati nasilje i bespravlje. Pnovadjanje »zlatnog pravila« je danas nemoguče. Ali bit če moguče je-d.nto u društvu, za koje se bari Marksov socijalizam — i‘li komunizam na djelu.« Krcz borbu klasa hoče da siocijalizam dodje do pobjede, dio jednakcsti i brastva, do ostvarenja tih modernejši knjigi, ki ste ji vi jedva platnice odprli, namreč v — knjigi življenja. Delavci smo, ne krov glolični in mlekobairvni, temveč zagorelih in irazo-ranih lic, žuljaivih roik, silnih tilnikov in kljnibu vtsem križem in težavam, zdravi, spolno zdravi'; torej možje na svojem mestu, polni sbribi in, dela, ali polni moči in zdravja, telesnega in duševnega in polni britkih izkušenj. Zato imamo pravico do svoje lastne filozofije, in ta nas vede enostavno v komunizem, posebno pa, ker svoj narod zdravo ljubimo, in ne bolehavo z njim Ijubimkuiemio kakor vi in »Edinost«. Vi se bojite mravljišča, kjer mora vsak delat1: mi ne. ker mi ne živimo od prebend. Vi hočete, d,a se m,i malo bolj filozofski izučimo. Mi vam pa odvrnem©, da ste še fante, ki ne ve kaj je bistvo filozofije. Filozofija, ki se v praksi ne izkaže kot prava, je jalova. Komunizem pa ise je v praksi prav dobro izkazal, vprašajte Kol čaka,, Judeniilčai, Denikina in PcijEike! Na »modeme« modro - oslovce se požvižgamo, če nam suženjskega življenja ne morejo olajšati. Vi pravite, da naj se udarimo z urna svitlim mečem. Meč pa,, ki ga vihtite v »Edinosti« vprvič ni prav nič svitel, vdrugič pa niti meč ni, temveč kvečjem skrhan »fovč«. Vi pravite, da delavstvo ne bi smelo pospeševati grozečega poloma. Mi vas vprašamo: Cernu ne? — Dokaza namreč niste doprinesli. Vi' pravite med drugim, da se po našem načinu boja viša tudi »nravna razuzdanost«. Mi' pravimo, da je to razuzdanost povzročil militarizem tekom vojne z blagoslovom cerkve podVizan. Vi pravite, da zlo ©stane zlo, naj je počenja bogatin ali siromak. Mi pravimo, da bogatin niimai ne povoda, niti ne pravice zapečeti, zlo; siromaka pa se vsfed razmer mora opravičiti, če in ako učini zlo, To priznava tudi cerkvena moralisti,ka. Vi obsojate kruto, liberalizem v »Edinosti«. Mi vam dajamo prav, samo čudimo se, d:a je nekoč tlako silno liberalna »Edin,©st« zlezla diaines pod farško suknjo. Sicer pa je naravno: delavci $a zapuščajo, kmetje tudi, 'učitelji tudii. Ostane edina rešitev še talar im, nekoč ultra liberalni, tajnik »Edinosti«; dober igralec nekoč na ‘tržaškem odru, tako, da nam vstajajo v spominu besede Wagnerjeve v Faustu: Ich haib'es ofters ruhrnem boren, ein Komodi,amt korenit einem Pfarrer lebren.« fčul sem često hvaliti glediškega igralca, of?! ■ ; Ples, alkoholizem, surovost — prav imate — tu edino — to je poguba naroda. Kdo pa je vabil in še vabi tako rad, če mu Je kdio plača, na plese, javne plese s sc dele vanjem slavne garnizije, ter pijančevanje im neohhadimi pretep? »Edinost« je to delala in še vedno dela. Zaman ji je to že naša »Njiva« očitala,, tetka je nepoboljšljiva im, ,se rada zavrtiš Soldati najraje, im ‘vu z njo, ker v njo pišete in se s tem z njo vred zabijete v eno klad©. Mi' komunisti vabimo na shedie, na predavanja — »Edinost« tega ni še storila. Možak, na neprav naslov ete se zaleteli, ali pa ne berete oglasov svoje pokroviteljice »Edinosti«, katere nc,rc, početje v tem pogledu je obsodil že marsikateri v rlužbi osiveli žiaprašk-poštenjak. To mi vemo, da v vašem stanu še daleč n:so vsi tako vetemjaški in vrtoglavi' kakor ste vi. Poznamo župnike, ki s trezrian očesom, za© na naše gibanje in ga dobro umevajo, da>si niso brali brošuri c Fe uerbacha in Buffalo Billa« Vi'pravite naj gledamo malce 'tudi naprej. Mi vam pravimo, da tega .priporočila ni treba'. Naš pogled je ves cibrnjen v bodočnost. Vi apelirate mai—človeške ideale! ? Oj, ti prismojeno cvrtje, ti! Kam si revo zapeljalo. G. člankar, najprej iščite in najdite ▼ sebi — človeka, potem govorite o — človeških idealih. Rečemo vam samo ■trlilbo, da mi komunisti imamo ideale, vam pa je ideal žep, a niiii lastni žep ne, temveč žep kapitalista,, ki slučajno govori budi slovensko Slednjič apelirate na delavstvo, na,j se zgleduje ob — življenju naših agitatorjev, ter naj potem sodi. Apel je ■ dober, ali za vašo stranka ponesrečen. Delavcu, kmetje, vi nas poznate, saj živimo dan za dnem med vami. Vi veste, kako zgodaj vstajamo in kdaj Šolstvo v Istri Kakor berem© v 8. štev. »Učit. Lista« je »Zveza jugc-sl©venskih učit. dirušbev v Trstu« vložila na gen. civ. komis-arijatu spomenico sledeče vsebine: »V Istri je več jugosl. učiteljev interniranih brez pcvcica, več učiteljev je odpuščenih in brez službe, nekaj učiteljev je vpokejenih z malenkostno pokojnino, učit. plače se odmerjajo povsem samovoljno v škodo učiteljstva, uvedeno je saimoitali,jamsko 'Uradovanje, v Pazinu se je šola, skrčila od osemrazrednice na šestrazrednico in ji je vodja v hrv. jeziku neus- Odpuščeni uradniki pozor! Tukajšnji generalni komiisarijat nam poroča: Osrednji urad za nove pokrajine v Rimu je določil s posebno ctkrcžnico, da se dovoljuje zopetni pretres ukrepov ©'odpuščanju tistih uradnikov izpod 'bivše vladavine, ,ki mislijo, da so bili pa krivem zadeti in, ki predložijo prošnjo za zopetni sprejem v službo. Takšne prošnje je treba vlagati pri onih upravah, pri katerih so prizadeti cpravljali svojo službo. Izvoz in uvoz. 1.) Finančno ministrstvo je soglasno z mnenjem posvetovalnega cdhara 1.) preklicalo pooblastitev, ki jo je bilo dalo carinarnicam, da lahko posobljen učitelj. Štirideset isterskih nekoč hrvaških i neposredno dovoljujejo izvoz bombaževe preje šol je enostavno poitalijančenih! Bivše C. M. brvat-1 ske in slovenske zasebne lj. šole so vse zaprte, tako tudii več hrvaških javnih ljudskih šol. Mnogo učiteljev se je izognilo preganjanju s tem, da so pobegnili prisiljeni preko črte v Jugoslavijo, itd., itd.« Bolj ko bereš to statistiko, bolj se ti ježe lasje.-Človek se mora upravičeno vprašati, jeli nameruje vlada po vsej sili ustaliti v zasedenih pokrajinah oni odstotek analfabetov, ki' je v državi1 navaden in stalen ter da zato zapira šole in preganja učiteljstvo? To so vnepovpiječe razmere, ki ne smejo zavladati v naši pokrajini, kjer je šolstvo pravkar začelo lepo se razvijati. Dajte našemu proletarskemu ljudstvu, naši proletarski deci, njegovo šole«, kakor jo je nekoč imelo! Vemo, da je buržuazdjt najbolj pri srcu vzgoja analfabetov, Ali analfabetov mi nočemo imeti. Hočemo, da ima vsak državljan pravico in ,možnost vzgajati svojo deco v javnih šolah, kli jih mi plačujemo, po edino pravem načelu vzgoje v materinem jeziku. Eksperiment preganjanja in nasilnega raznarodovanja na; preneha čimprej! Taka šolska politika ni v re čna piškavega oreha lin se mora maščevati nad rejenimi povzročitelji. Saj nismo v Albaniji, in tudi tam slednjič... • Zahtevamo ©d svojih oblasti, dal polno uvažujejo spomenico »Učit. Zveze« in upostaivija na šolskem polju čimprej prejšnji red, da prično zasledovati zdravo šolsko politiko, dtakler ne bo prepozno! Obljubili ste nam že marsikaj, izpolnite torej svoje obljube! Vaša korist bo. Sicer pa bo naša stranka pazno zasledovala nadafjni razvoj te zadeve. Torej gospoda pri vladi, videli se boimo še ponovno! Dobilo na nooo naročilo! ležerno sipat. Bofircv še .bolj nas opazujte! In videli Ebšte 'da ideldmb “16 do ft jur ma, dah zjat©, da vam priborimo ©semurni delavnik. Vii veste, da živimo res prav puritansko življenje, posvečeno sa.mo delu, brez zabav, brez 'tovarišije, vedno vam na razpolago. Vzgledujte se ob našem trdem, krutem življenju, ker tako hoče »Edinost« in hoče njen člankar, ki potega po mehkih blazinah po ves dan. Vi nas poznate, delavci, pa recite onemu člankairju, če tli v vaših srcih res upanje, da bodo (kakor on pravi) slednjič res samo klerikalci rešili svet!! Ne, dragi prijatelj iz »Edinosti«, širok gobec še ni nikoli naredil junaka. Ko bo pokalo, se bomo videli; oziroma tebe in »Edinosti« tedaj ne bo videti.--------------- Delavci! Naročajte in širite „D|:LQ“b To je vaš iist, iist izkoriščanih in brezpravjih. Šolske uredbe ustanovili edini slov. »literarni« hst »Njivo«, ki ste ga vi slovenski —kaj ste pravzaprav? — liberalno-klerikalinioi-radikalini' iredentovski nacijonalisti bojkotirali in ubili. Slov. komunsti hodim© med silov. ljudstvo ter mu v slovenski besedi- pojasnujemo sedanje stanje. Mi slov. komunisti -potom »Ljudskega cdra« ustanavljamo kultoma društva, ki širijo slovensko knjigo ter goje slovensko dramatiko in pesem- itd. Ti uboga reva fcapianška, -kaj si pa ti naredila že za slovensko ljudstvo? Si li predavala, ka- Pravkar dobili; simio v roke »Provizorični normalni učni načrt« za ljudske početne šote. Govora je v knjižici o poučevanju in predmetih, o preuredbi šol itd., torej o stvareh, ki so, kakor je rekel Ben Ak-iba, bile že kdaj na dnevnem rediu! Sicer vsi načrti ne premorejo nič, ako ni dobrega učiteljstva. Vs.i gostobesedni načrti, klobasaste odredbe in zamršene tiskovine ne dvignejo šolstva, ako se resno in od prave strani ne prime. Ljudska šola pripada ljudstvu, na-rcdtu, in le tia ima po svojih zastopnikih ukrepati o njej! Zasedbene oblasti pa skušajo postavljati vse na glavo- in strogo pazijo, da se z vsako odredbo čedalje bolj zaim e,rje,jo in odtujujejo našemu Ijudritvu. Na strani VI. -oddelek »1« pravi: »Na vseh slovenskih, brvatskih in nemških šolah vršiti se mora ©d drugega ra-zred-a dalje pouk v italijanskem jeziku; že v prvem razredu naj se vadijo učenci s priprosti-mi govornimi vajami i-n spoznavanjem nekaterih iz-razovi« Taka le modrost vzbudi v ljudstvu, kakor tudi v vzgojiteljih učiteljih samo jad. Nekake take šole so dajali Nemci slovenskim Korcšcem. Seveda je vsled tega na teden ©dkazano več ur ital. jeziku. Imeli smo vsa) po Goriškem dobro šolstvo dn danes, ko je vsled vojne zanemarjeno, hočejo je ital. oblasti ne dvigniti, temveč vničiti in le ital. imperijalistiškim namenom vsužnjifi. Za-sedbena oblast kaže tu preočitno svoj umazani šovinistiški krempelj, kateri se stegne v sluča-ju aneksije še vse drzneje po naših šolah. Imiperjalizem in nacijo®alni šovinizem hoče pač glupega ljudstva,, da se lož-je Stroji -in gnjavi... Ven s tujimi jeziki iz ljudskih šol ©s-obito po deželi! Ljudska šola je sveta naprava ljudstva samega. Učenje tujih jezikov naj s® narod1 sam in dlrugače oskrbi. Vsi veliki -duhovi in pravi pedagogi vseh časov in vsega sveta prisodili so ljudski šoli materin jezik, na podlagi katerega saimo more deca uspešno napredovati. Torej roko proč i-n umazano politiko daleč ■od šole! Pripomba u r e d n i š tva: Da so predlagani normalni učni načrti sila pomanjkljivi, da naravnost reakcijo®arni, o tem smo se že sami prekričali. Pisal je v -tem smislu tudi' bratski naš »Lavoratore«. Načrti se danes enostavno le diktiraj©; ljudstvo se ne vpraša, kaj meni ono, ki šolo vzdržuje in v š___________ pošilja svojo deco, ki jo odgajajo potem, kakor nam ni prav. — Glede poučevanja ital. jezika pa smo drugačnega mnenj,a od čla-nkarja. Mi uvidevamo praktično k-CTiist tega pouka, in tudi nevarnost potujčevanja je izključena, ako ta pou-k deli pameten učitelj domačin. Seveda, da bi se s tem poukom že pričelo kar v prvem razredu, to je enostavno ne- V pondeUek, dne 5. JnllJn 1.1. prične izhajati naš iist „DeIo“ trikrat na teden In sicer bo izhajal vsak pondeljek, vsako sredo in vsak petek popoldne. NAROČNINA za celo leto znaša Lir 30*— „ po! leta . . . „ 15*— „ tri mesece . . „ 7*50 mesečno . . . . „ 2-80 Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink. Domač! NsMk smisel! Od raznih strani nam prihajajo pritožbe, da naročniki ne sprejemajo redno lista, oziroma se jim spl ch ne dostavlja. Mi Ust redno izročamo pošti; zdi se pa, da nas po nekod ^bsamezde osebe uslažbeae na raznih poštnih uradih bojkotirajo. O tem bomo vpeljali strogo poizvedovanje, ker za svoj denar hočemo biti pošteno postreženi. Potem napravimo svoje odločne krerake, ki bodo krivce morali zaseči. Kdor torej lista, ki izhaja v petek zjutraj, redno ne sprejme, naj reklamira na pošti in pri nas! UPRAVNIŠTVO. Delavski bojkot Mešan odbor delavskih bojkotnih organizacij objavlja sledeči sklep, ki naj služi kot pravec vsemu tu-kajšniemiu prelet ari j a>tu: »V Češko - slovensko smejo odhajati vse čete in ves m-nterjal kakoršne si bodi vrste, tudi orožje in strelivo, ki prihaja iz inozemstva in je namenjeno na Češko - slovensko. Vsi drugi transporti orožja in streliva, ■namenjeni drugim deželam inozemstva, se morajo ustaviti ter je o tem takoj poročati odboru. Ves dnugi materjal pa namenjen v katero si- bodi deželo inozemstva, izvzemši seveda na Poljsko in Ogrsko, preti katerima se bojkot nadaljuje in poostri, sme svobodno oditi. Sumljive pošiljatve naj nadaljujejo vožnjo, ali istečs-rno treba obvestiti odbor. Do novega povelja se vlaka, ki stojita v Nabrežini in v Tržiču ter sta namem,;ena romunski vladi ne premakneta. Sklep glede Češko - -slovenske je bil storjen na podlagi poroč:la delavskih zastopnikov, ki sta se včeraj povrnila iz Prage, kjer sta sprejela strani so-cijclistične stranke zagotovilo, da se češki vojaki ne .bodo nikcli poslali- proti sovjetski Rusiji. OholKonsklm voznikom V nedeljo 27. t. m. o-b 4 uri popoldne se vrši v gostilni pri Jožetu Županu (gostilna Grgič št. 15.) na Padričah Ustanovni občni zbor zadruge ckoličanskih voznikov. Priporočamo našim okoličanskim voznikom, da se udeleže tega občnega; zbora v velikem številu. Na ctbčnem zboru se bo prečit-alo tudi pravila in se bo izvolila odbor. Iyirni greh plaši še vedno pa »Edinosti«. Umevamo popolnoma, da uredniki -pri »Edinosti« danes — po sili razmer — verjamejo v izvirni greh, ki baje ovira- udejstvitev komunizma. Nekoč g. Cotič in dr. niso bili tega mreenj-ai Čudno se n-£-m'"pa zdi, da sc slov. teologi zdaj, ko so se polomili vsi kolči, naslanja,;© ob izvirni greh. Gospoda v talarju, ali nas niste učili-, da se je Kristus učlovečil, da je trpel in umrl, da nas reši izvirnega greha? Torej ven z besedo, ali nas je rešil ali ne? Polovičnih mer nočemo, aut - aut, sofizme stavite v hlačioe žepe na zadnji plati všite. Če' nas je Kristus rešil (po vašem -katekizmu) izvirnega- greha, potem ta greh ne more biti več ovira komunizmu. Če nas -ni rešil — ja, petem pa ne vemo, kaj- bi rekli o vas; potem vas niti sveti Chamberlain ne reši. Prosimo odgovora, brez citatov. Citati so namreč nevarni, ker poznamo celo vaše filozofe bolje negoli vi. Danteja tudi, vsaj brali smo ga v originalu, kar o vas ne moremo trditi. šivanje. Za vsak izvoz omenjenega blaiga je torej, potrebno ministrsko dovoljenje; 2.) .pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo izv©z črnega -Strojevega usnja za sedlarska dala. Ministrstvo si pridržuje -pravico ukreniti potrebno tudi o izvozu podplatov; 3.) pooblačile carinarnice, da -lahko neposredno dovoljuje)-c- uvoz nastc-poega blaga: kokosovih vrvi. platic od sestavljenega lesa, grobe in napol izdelane probkovine; kopirajočega- papirja za pisalne stroje, bakrenih drcibcev, pisalnih peres in oprem za dežnike. Odredba o klanju živine. Tukajšnji generalni ko-misari.;S)t razglaša: V veljavi ostanejo dosedanji predpisi o klan,u krav in junic, prepovedano pa je klanje samic goveje živine, dokler ne dobijo prvih štirih sekavcev. — Teliči samici vsakega -plemena in iz vsakega kraja se lahko koljejo s tem, da se pri tem upoštevajo obstoječi zdravstveni predpisi. — Kadar se radi prirojenih hib, -radi poškodeb, nesreč in drugih vzrokov, ki-jih predvidevajo zdravstveni predpisi, mora zaklati kaka telica -pod gori omenjeno starostjo, tedaj se mora t-a- -potreba dokazati županstvu dotične občine na podlagi izjave občinskega živin-ozd-ravnika, ali če tega ni, z izjavo ©krajnega zdravstvenega uradnika. To potrdilo se mora poslati pristojnemu civilnemu komisarijatu v treh dneh po klanju pot-cm županstva tiste občine, kjer je bila žival zaklana. Klanje sam© pa se mora takoj naznaniti civilnemu -komisarijatu, -ki bo naksRal meso dotični občini, kjer se je klanje izvršilo, a-H kaki drugi d-o mere, ki je določena s čl. 4 naredbe vrhovnega poveljreištva od 8. febr-uarja 1919., št. 46185. Mes« gori opisane goveje živine se ima smatrati za meso drobne živine v svrho njega razprodaje občinstvu. — Prestopki preti določbam, tega odloka se bod*c, kaznovali z globami od <200 do 1000 lir za' vsako glavo, ,ki se bodo iztirjate od odgovorne ©sebe in cd mes-arja. V vsakem s-lučaju se meso zapleni. Globo odmerja civilni komisarioat. Sklep šol. leta na občin, ljudskih šolah. Dne 24. junija preneha pouk na ljud. šc-lah, dne 25. in 26. junija se vrše zrelostni izpiti, dne 1. in 2. julija vpisovanje šol. otrok, dne 3. julija je sklep šol. leta z razdelitvijo šol obvestil. t • • • ZA TISKOVNI SKLtAD „DEliA" Miklavič Franc, Gropada L 1'— prejšnji znesek „ 95’— Skupno- ... L 96’— Iskrena hvala! Sodrugi nabirajte. Naš tisk je naša moč! U pra vništ vo. Iladskl oder Bojkot napram ..Ljudskemu odru" g Trstu Od 12. t. m. do 22. se je mudil v Ljubljani zastopnik ©srednjega vodstva »Ljudskega cdra« v svrho nabave knjig za svoje podružnice na Krasu in Goriškem. Človek bi mislil, da je ta posel nekaj navadnega, kakor bi šel na trg krompir kupit. No, saj talko bi micralo ta bfti. Knjigo se zbere plača, ter gre. Toda v Ljubljani to ne gre tak o. Res, da so mu knjigotržci da-li na razpolago zahtevane knjige, tako v katoliški -knjigami, narodni, pri Schv/entnerju in drugod'. Ko pa so bile knjige napravljene, jih je moral pustiti oa mestu, ter uteči iz knjigam. Zaračunali so jih talko slano — do neverjetnosti. Mal omot s 35timi navadnimi knjigami ki ne presegajo 200 strani moral bi plačati 1600 Kron — to se pna-vi Lir 320’—. To pa radi tega, ker so knjige namenjene za zasedena ozemlje. Kar domačini nakupijo za 1000 kron, se zaračuna za zasedeno -ozemlje 4000 krca. Protest in ogorčenje proti temu nezaslišanemu veriženju ni nič poma-gal. Zas-tcipnik »Ljudskega odra« se je legitimiraj, ter dokazal da knjige ki jih misli on nakupiti niso v nadajjno razprodajo, ma-rveč v kulturni namen slovenskim- delavcem v Julijski Benečiji. Toda veste kaj -mu je odgovoril vodja knjigarne »pobožnih« in »maziljenih« zadružnikov. »Kaj nas briga vaša kultura! Mi h-očemo cd vas toliko krc®© kolikor jih računamo, pa „mir z vami”!« To seveda ,po Kristo-vem geslu. Po geslu »jih hinavskih umazanih časnikov, ki jokajo da so zgubili toliko Slovencev, pa jim ne privoščijo niti ene brošurice ki stane itak že pretirano ceno 8 kron, za katero morajo Slovenci er.-kraj meje plačati 32 kron. Še lepši -utšs pa je napravil neki drugi verižni-k knjig na kupovalca, ki mu je enostavno zatulil, da za »Ljirdski oder« v Trstu nima ‘knjig. Očividno so se vsi uprli, ter tudi druge obveščali telefomičnim petem, na; pazijo kam gredo knjige, ako kedo kupuje po več izvodov ene izdaje. Na ta naiči-n je bil nakup res nemogoč. Ako bi se tudi kedo »usmilil« ter hotel .prodati -po pravi tam veljavni ceni, moral se je bati, da mu založništvo ne da več knjig, ter primoram radi tega trgovino zapreti. Jugoslovanski papirni verižniki so namreč na eni- sveji seji »zverižili« tai sklep. Ko -je nakupovalec to uvidel, ter se prepričal, da je to razviden -bojkot, se je posluževal različnih zvijač v dosega svojega namena. Šemil je različne tfijalekte s pretvezo, da nakupuje za -društva na Koroškem, Sp. Štajerskem i. t. d. To seveda po drugih knjigarnah, ker tam, kjer je že enkrat bil, so bila tudi vrata zanj zaprta. Im t! ljudje so kulturonosci? Nasprotno, -pritiče jim naslov hinavskih koristolovcev in oderuhov? O da, da, gospoda naša na liberalnih stokih, pri ljudskih me-šetarji-h in »maziljenih« koritcih so si podobni kakor maček — mački. Komentar k temu? Čemu.. .1 Pozor politični preganjanci! Tukajšnji generalni civilni kc-misarjat poroča: Listi so pisali, da je določen na podlagi ©dlaka ministrskega predsedstva od 1. aprila 1920. dan 30. junija -kot zadnji rok za vlaganje prošenj za odškodnine političnim preganjancem. Da bi se odpravil vsak dvom v tej zadevi, se opozarjajo prizadeti, da do sedai ni še bil določen neben rok za vlaganje rečenih prošenj. Prošnje morajo biti napisane na posebnih obrazcih ter jim je treba priložiti dokazila o pretrpljenem preganjanju kakor tudi o pretrpljeni škodi. Pošiljajo se generalnemu civilnemu komisarijatu v Trstu, IX. oddelek, neposredno ali potom »društva bivših internirancev in političnih jetnikov«. Doznavamo s porc-čila našega cbposlanca, da se m-u je navzlic vsem šikanijam in oderuškim poizkusom z doklado 280 odstotkov .poviška, posrečilo ugna-ti oderuhe za enkrat v kozji rog. Pri tem naporu pa gre -javna zahvala tudi g. doktorju Fornazariču, glavnemu uredniku »Ljubljanskega Zvona«, doktorju Globarju, pisatelju Milanu Pugelj« in odvetniku Otonu Fet-tich - Frankheimru in predsedniku učiteljske tiskarne. * * * Podružnica »Ljudskega odra« Komen je priredila dne 13. t. m. veliko vrtn-o veselico ki je uspela dokaj povol-jno v vseh ozirih. Le žal, da ni bilo -boljšega prestara na razpolago, ker -bi v istem slučaju imela podružnica več materijelnega uspeha. Odbor se tem patom najiskreneje zahvaljuje gospici Viktoriji Volčič in sodr. Košuti za njih požrtvovalnost pri nabiranju prostovoljnih prispevkov. Podružnica Sr. Jakob - Trst. Odbor podružnice naznanja vsem čl poem, da se je posrečilo dobiti nove crcstore in sicer v uhtei Motim a Vento št. 72 fnas-nrcii italijanske šole). Nori člani se sprejemajo vsak torek od 20-21 ure, ter vsako nedeljo od 10-11. Prihodnja cdhorova seja bo v torek 29. t. m. ob 21 ih v društvenih prostorih. Podružnic* Ljudskega odra« Pazin. V nedeijo 27. t. m. ob 11 ih bo imela podrtEivica Pazin predavanje v Caanosovi dvorani. Predaval bo iz vrše valiti tajnik M. Lovko iz Trsta. Vsem podružnicam. Knjige so dospele, toda morali smo jih izročili knjigovezu. Takoj ko bodo vezane sporočimo, nakar se bo izvršila sistematična zamena in nova oddaja kn*ig. Partitur« .pa; so na razpolago ob navadnih uradnih urah. Opozarjamo tem potom vse podružnice, da se drže točno na vod'I poslanih u^bdnih okrožnic z dne 22. t. m. Upravni tajnik. DelaosM pregled Mizarski delavci ladjedelnice sv. Merka izprti. Mizarski delavci v ladjedelnici sv. Marka so že ne-kaij časa sem zah tevali na j se jih pk č>, kr kor so pJačana mizarji v delavnicah po mestu. Vodstvo ladjedelnice je zahtevo katkomalo odbilo, zato so mizar)* sklenili, da ne bodo delali v turah izven delovnega časa, nakar jih je vodstvo izprlo brez odpovedi in brez takojšnjega izplačla zapadlih mezd. Na shodu 23. t. m. so mizar,i sklenili, da icroče sporno zadevo in odločbo o isti obrtnemu sodišču. Maše intervencije Pretekli leden je s. Petejan interveniral v Rimu pri vojnem ministrstvu in pri uradu za zasedeno ozemlje. Pri prvem je intervenirali radi neizplačanih dragšn.skh doklad delavcem, ki so bili provizorično uposleni prt vojaškem »Geeiu«. Odgovorilo se mu je, da gori omenjeni delavci na podlagi cotične na-red>be nimajo pravice do dragirajsdee doklade, ker oni n : o s-matrani za državne uslužbence in niso kot taki biii vzeti v službo — ter niso bali plačami v zmislu službene pragmatike za državne uslužbence — temveč so bili plačani t zmislu delavskih pogodeb, ki veljajo v posameznih krajih za privatne delavce. (O tejl zadevi bo organizacija napravila še druge knrake — ali iluzij sr ni treba delali.) Pri uradu za zasedeno ozemlje je interveniral radi brezposelnosti etarvbinskih delavcev v naših krajih — ter rad* izpodrivanja domačih delavcev. Ccm. Sakiia je odgovoril, da se bodo dela čim bolj pospešila in v jeseni se bo pričelo z ve rimi deli. Nadalje je naznanil, da bo dal nalog vsem prefektom v Italiji, da naj ne puste delavce, da gredo iskat delo v zasedena ozemlje. Ob enem je tudi izjavil, da pri državnih delih, cestah, železnicah, zidanju h'š i. t. d. se mora dati prednost domačim delavcem; ker javna dela se forsira tudi radi tega, da se da delo pred vsem domačim delavcem. — To izjavo naj si naši delavci zapemnjo in nam slučaje izpodrivanja takoj sporeče. Na domačiih tleh imajo pravico do dela na/prej domači delarvci potem še4e dragi. Toliko v naznanje. Tolmin. Delovna pogodba, ki velja za stavbSnske delavce na Goriškem, velja sedatj tudi za Tolmin z maiimi izjemami. Plačilna. tarifa je za zidarje, ki 'delate nad šest let v tej stroki L 2'70, za zidarje, ki delajo nad štiri leta L 2’10, težaki L 1'80, ženske L 140, za vajence L 1’— na uro. i Pocijetojkš pridrže za brezposelni fond in za prispevke organizacije eno liro na teden mini mašne pl? če cd vsakega delavcai Podjetniki morajo plačati za brezposelni fond za vsakega delavca poi ure minimalne p1 s če na teden. Te pri spevke je odračunati bclr.ski blagajni in isfa edračuna organizacim. Dekvno pogodbo v slovenskem in italijanskem ježku se dobi pri Delavski zbornici v Gorici. Vsak zaupnik narj si naroči en izvod te pogodbe. vložijo v zadružno hranilnico. Vloge se obrestujejo j vojno pisala slov, klerikalni časopisi, na čelu jim po 5 % in se sprejemajo vsak dan v zadružni pisarni od 9-12, via Raffineria 7. I. • Podružnice in zaupniki se pozivljejo, da začno z vpisovanjem članov, ki si žele nabaviti umetnai gnojila. Zadruga je že naredila v to svrho potrebne korake. »Kmet. in vrtn. zadruga« sporoča svojim {Janom, da je s posebno deputacifo izročila na občnem zboru dne 30. maja sklenjeno resolucijo glede določevanja tržnih cen in tržnih taks te dni v roke občinskim in vladnim zastopnikom. Obljube so dobre, Videli bomo, kaj se bo ukrenila Tečaj za poljedelsko vzajemnost t Trstu. Poljedelski cdsek »Delavskih konsutnnih zadrug« je prired'l s.,pomočjo »Narodnega zavoda za poljedelsko vzajemnost« v Rim« tečaj, ki ga je vodil že v vsej Its!:;i vobče znan pospešev?telj poljedelstva in nedosegljiv organizator zavarovalnih zarvodov živine, doktor Marij Casalini, ki je dosegel s svojo jasnostjo in razločnostjo v predavanju od strani mnogoštevilnih udeležencev, došlih iz raznih kraljev Ju-lijke Benečije, naj večjo pozornost, posebno kar tiče nujnega zavarovanja živine, ustanove vzajemnih denarnih zavodov med poljedelci v procvit in povzdi-go gospe da.rs-tva in ureditev mlekarskih zadrug. V več predavanjih je razvijal dr. Casalini važnost širjenja in uspeh vzajemnih zavarovalnih zavodov živine in podajal podrobne točke tega važnega predmeta umnega gospodarstva, nakar je porazdelil udeležencem pravila in obrazce, tičoče se ustanove in uprave vzajemnega zavarovanja živine. Da se pa kmet in poljedelec otreseta kapitalističnega izkoriščanja in oderuštv® od strani mestnih denarnih zavodov, in da se zamore povzdigniti gospodarstvo na isto stopinjo, kotera ji dandanes pri-stoja, je nujno potrebno ustnneviti vzajemne denarne zavode med poljedelci samimi, ki bodo služili in delovali za procvit in povzdigo gospodarstva v obče. Medtem, ko se je d osedlaj stekal denar z dežele v mesta in je polnil žepe le nesramnim oderuhom kmetskega stanu in rau pomoč, ako poj posjednici dadu novaca. Mi nismo protiv regulacije rijeke Mirne, >jer bi ova don jela velikih koristi, al smo protiv nacionalističnega manovriranja pod krabuljiotm (mask era) društva. Naumljeni osti u tak rečenog konsorcija irnao je polit;.jku tendenciju (namisao). To se raizumjeva iz pravi'ln.'ka, ke; i je išao zatim, da bi se društvu daio ali njihovih namestnikov na podpisanem ravnatelj- - i j. !■ „ . i,- . . , , c*,,,. t__i:_____l ____I isMručivotahjaosk: značaj,_ osprkos torne, da su pre- Skupština J sama je destatno .pokazala, da se nekojima hoče od-borničkih časti, za koje neznatno koliko nese kod stvu ter naj prineso s seboj krstni list ter frekvetrta- » - i -iudskošolsko nričov^ , i, 1‘ezna večmaposiedrnka Jugoslavem cijeiko ljudskošolsko pričevailo z redietma iz sloven skega jezika in iz računstva. Zahteva se, da je uče- nec že dovršil 10. leto, oziroma, da je dovrši tekom . , ■ , .... , , , letošnjega leta. I ! podu z e ca, koje če potrositi dvsdesetak mi- Pod istimi frigoji kakor učenci se sprejemajo cfce tukajšnji srednji šoli tudi učenke. lijuna. Sazivači su mudro zašutjeli proračun troškova Nadalje oni su se usudili predložiti uprrvni odbor Kdor dokaže, da je napravil zrelostno preiskušnjo I "f ^las0Tal0; Pro‘J .f.aT > kaki ljudski šoli, se sprejme v I. razred tukaj- u ? ^ ^ Znat!ŽC1jni ;rh w k— da h ce odbor proti volje id »Kmet. in vrtusrcku gospodarska zadruga v Trstu« naznanja sledeče kmečke sestanke v nede'jo 27. junije cb 3'30 pop. v gostilni Ravberja v Dutovljah (velja tudi za Kreplje). v nedeljo 4. julija v Gropadi in Bazovici (kraj se določi.) v r edeljc. 11. }ul'ja ob 4 pcpoline v Ricmamjih. Ker se je prijavilo do danes (20. 6.) štirideset zadružnikov iz Ricmanj, ki so skoro vsi že popolnoma vplačal: delež, ustanovi sc naš? podružnica v Ricmarjih. Zat se 11 .fv'!rpa ob 4. prp. v prostorih gost. Senice vrši prvi rbtri zbor podružnice z običajnim dnevnim redom (volitev nrčelstva, petih članov, pojasnila itd.J Na 2>borovanje naj pride vsak kmet, ki se zanima za stvar. Javni shodi. Dne 27. junija ob 9. predpcldne se vrši javni shoi v Idriji na Grajikem dvorišču (št. 1) dnevni red: Organizacija proletarijata v Julijski Benečfi.« Pe r eča sc ir. dr. H. Tuma. Somišljeniki vsi n r shodi — Istega ene (27. jun.) ob 2 popoludne se vrši javen »hod v Ccrtne-n v prcutorih Frana Kavč'ča (št. 81.1 i istim dnevnim redom. Poroča sodr. dr. H. Tuma. Naj nihče ne manjka! — Kmet. ic vrt. gosp. zadruga je imela v nedel-o 20. t. m. rest nek v Štanjelu. Kmetje iz Štanjela in bHž-r.-,e ckol:ce sc pozorna sle'ii izjavam zadružnika” Andrc -. in Stankota Čr^-s, ki sta v domači besedi natacčro ot razložilo po.Tien in kanati kmetskih or-ga»«8c:j v zadruga,1), pesebro p-a koristi, ki jih nudi r.aša zadet^?. Kc so bili kmetje natančno informirani o vsem poslovanju in c ijih naše zadruge to iz-raarii že’-;?, da ti se uctanovi.la v Štrnjelu pedruž nica ter so v to sv^hc ir.brali iz svoje srede sledeče ?ajupnike: Gaspari Pctar. Štanjel 62, Grča Frar, Hruševce 45 a Gulič Leopold, Kcidil S, ki imajo ".riege nabirati člane za podružnico in pripravit vse potrebno, da se £k' če ustaoovni cbčni zbor. V Koprivi sta zadružnika Andrej m Stanko Čok ia željo taimcš-njih kmetov, v gostilni Bole, 'dne 20. t. m., na kratko obrazložila pomen kmet. zadrug te-raztolmačila prav.la naše zadruge nakar so navzoči poverili g. Bcle-tu zafjpništvo in nabiranje članov Sestanka, Kmet. in vrt. gosp. zadruge v Trstu, ki ?e je vršil 20. t. m. v Klancu se je udeležilo velike število kmetov iz vseh okclu ležečih vasi. Zadružno vodstvo sta zastopala zadružni predsednik Zlobec in odbornik Lovro Čok,'ki.sta navzočim natančno in prav po domače očrtala cilje in pomen naše zadruge za kmeta, predvsem z ozirom na današn e razmere, ter opozorila' na disorijentacijo našega, sa-fflema sebi prepuščenega kmetskega ljudstva. Navzoči so z odobravanjem vzeli naznanje besede obel', odbornikov ter so si izvolili sledeči odbor: Zobec Ivan, Ocizla 21, Petrinja Josip, Petrinje 1, Metlika losip, Klanec 20, Pečar Ivan, Prešnica 9 Poles Anton, Bergoda in Kozina Andrej, Beka 40. Z željo, da bi se čimprej vršil ustanovni občni zbor podružnice ■e bito zborovanje zaključeno. Kmet. in vrt. ge:p. zadruga v Trstu vabi na odbo-rovo sejo za v nedeljo 27. t. m. cb 9 predp. vse odbornike in 7j£jupn ke. Seja je jako važna, zato je nav zočraost vseh nujno potrebna. Kmet. m vrt. gosp, zadruga pozivi'.* vse svoje podružnice, da čimprej javijo imena izbranih cenilcev za zavarovalni cdsek goveje živine, matici, da se jim poda potrebna navodila. Kmet. in vrt. gosp. zadruga .javlja vsem svojim rahvailo z vročo željo, da bi ga kaj kmalu zopet vi-’eli pri skupnem delovanju za vzajemen nzvitek gospodarstva Jul jske Benečije. - > . Zanimiv in za poljedelstvo važen tečaj se je vršil cd 31. maja do 5. junija tek. leti. šr.fh sredo,: h šol brez vsakega sprejemnega izpita. Sp-ejemni izpiti za. višje razred« srednjih šel se vršftjo rei'.'ioma v jeseni ter se bode termin pravočasno naznanil. Vendar se smejo učenci izjemoma zglasiti k tem izpitom tudi na gor omenjeni dan. Za te izpite je položiti takso 24 lir. VIPAVA. Ko človek čitai razne dopise iz Vipave v tržaški »Edinosti«, se mora res vprašati, jeli ta list še resno glasilo kakšne kolikor toliko resne politične organi-zac:,e, ali pa je listič, ki mu že vse prav pride, vsak depis od koder si bedi, naj bo po .vsebini še tako podel, ali f>a smešen. O p- 'liki zadnjega sho da v Vipavi, ki ga je sklical £:dr. dr. Tuma, je »Edinost«, oziroma njen dopisnik pc-"cčal na način, >da se je v prvi vrsti zaletel v našega sodruga F. Ferjančiča, ki 'je baje postal milijonar in sedaj kot mtlijonar nima boljše zabave nege, , da zastopa — delavske interese, interese izke-rščr.r h in tlačenih. Če je naš 'sedrug Ferjančič res nj l onrir, potem s'L' želimo, da bi imeli še kaj več tak.h cn!,cr.ar;ev, ki se žanrmajo za bedno tis odo vipavskih cestnih delavcev, ki morajo delati za ogromno plačo šestih 'do dvasajstih lir na dam. D:pjs-®'k v »Edinosti« meni, da za to mestno plačo je rsemurni dnevni delavnik prekratek umik. »Edinost« naravnost zasmehuje te trpine, ki so edinole v — »mfjijonarju« Ferjančiču našli moža, ki jim je dejal: »Možje, premrslife,' ali niste morda moderni sužnji! Vaše delo, možje slovenski, je brezdvomno proti volje sviju usudifi se, da nertr.pi. Bude li se to dogolddlo, icnda može m o zbiilja k 3 z r/ti, da uživHiino l?jepti slobodti. — Gos pedi kapu- J ^ am >ape ne zapre! tršima i frakarima mora da. masna korist loži na srcu, kad se toliko sile, da u ovo kritično doba, domognu se jedne nove viasti. Ali misiimo, da če se u računu prevari ti. Zadiaja je riječ na zetr.ljoracni-cima. Ovi če mor».!i jedaoci plačati, pa eni sami treba, da odlučuju. Njima ne treba nikakovih zaštitni-kai. O svemtu torno mieigao si stvoritj pravu sliku g. ge verna tor (namjesnik), (koji si vsa r-e jova »z^C ovira« visi ne-v zraku in da ni.m vre 'h tal. Nekateri odstavki, 050bito sodobne zgodovine, so podani .preou-huparno in v slogu, k' dcci n: v:.••lepen. C.-.love oj k e iz rimske zgodovine ne spa 'r'o v loifskožo-lstlti *ouk, prvič nrco zgc: svinsko resnične, o/ugič pa ne sdcijajc nobenega nravstvenega perka, pač pa nas-protno. Jez:k pa je tak, da. »nam ne dela ne mrazs e vreč ne« (1), kr kor pravi sestavljslec na strani 40. vrsta 4. od spodaj gor. Naši plo^ra sodba je, da bi se moral sestavi »Itel janske zgc JOvme« lot ti či-mp-rej sposebnejši ievok, ki bi pedal kaj iz svojega rokava in ne samo V reztn'seino prepisoval. Prepir.eval! Evo te smo h:teli tudi omeniti, ker ■. Band el j a poznamo kot slcritcga prepisovalca. Da, .vosped, taka je! Prav po ne,oO ebnem :e cb iz::’-r >yaše« zgodovine Italije »Goriški Slevencc* prista--1: »G. Bandelj nam .je pedal tod d najboljšo italipn-_ko slovnice za Slovence.« Tiels slovnico je namreč ■espod Bandelj z nekefrni nep-ctrebn/mi c.cot--/ki to enestavino prepihal po slovnici našega sodruc-. ", Klcinmavrr: »Italijanščina za Slovence«, izšla I. 1914. v založništvu J. Gorenjca v Trstu. Ne samo. da je g. Bandelj prephel dobeseden slovniška pra-'• »la in dvogovor® iz Kleinmayrcvega, delca, temveč celo »slovniške zglede« .je uporabil ste, ker menda ■’rvfh ni našel!! Ko smo sodruga Kler.,mayra epo-:rri!i na to, je on v s vejem hu lomršnem humorju dejal: »Pustite ga, vsak podaja, kar zmore; od vola le morate zahtevati drugega negoli košček govejega mesa. Ali, če bi me Bandelj poprej vprašal nasvetoval bi mu, da s prepisovanjem malce počaka, dokler izide druga moja ital. slovnica, ki bo brez hib, kar prva ni bila.« Prva Kleinmayrova slovnica je namreč pošla že 1. 1917., Bandelj ji je poskrbel drugi, sračjegnezdni natis pod lastnim imenom. D-uga KIeinmayrovc tal. slovnica s sodelovanjem ital. pesnika Crociata. pai je izšla 1. 1919. v založništvu J. Štoke. To se nam je c tej priliki zdelo vredno omeniti, da spoznamo kake vrste »sestavi?alj« je ta najnovejši slov. zgodovinar Italije. R. šega sodruga, ker se je .zavzel za dobrobit slovenske uboge pore. Ali vprašamo: Ali bi se kateri izmed rre in.kov »Edir.coti« prijavil recimo za maksimum 12:h dnevnih lir za tako cestno delo, samo za 'osemurno, re za cclcdne'.no, kakor je »Edinost« hoče, ker je baje ec mo zdravo za narod in napredek. Osem ur na dan gor in del po cesti in 12 lir na dan; gospe t je pri »Edinosti« deber zaslužek se vam ponuja. Pretopite! — Kcko? Nihče se ne jarvii? — Torej je imel noš soidrug Ferjančič prav. In če je imel prav, krij mu hočete še, tudi če bi bil res — milijonar? E), gospoda pri »Ednrtsti«, našemu Ferjančiču nc bortc megli očitali omadeževane preteklosti! Rafe pr glejte svoje v istini v vojni obogatele »milijonar ;e«. Kariese obnašajo ti trebušnki? Tukaj te hočemo, drr.*a »Edinrct«! Nacijonalistl, ki danes še gospodujejo na magistratu, iSO kaj trdovratni krd-ir gre n. pr. ea povišek dnine občinskim delavcem. Ko hitro pa gre za njihove im-per jalistične ideale, jim pa neben pntrošek ni previsok. Uboga občina.rska para pa. plačaj potem za take penesrečene poizkuse! Tako so ta v naši vasi ustanovili pred kratkim občinski otroški vrtec. Proti temu bi ne ugovarjali, če bi .bil otroški vrtec slovenski, kakor je slovensko prebivalstvo naše vasi. Ali ustanovili so italijanski vrtec, s tiho nado, da bo zdaj vse drlo vanj, ter se ra7na:rcdilo. Goispoaa pa se je za enkrat pošteno urezol.a! Vrtec je ostal prazen, ko h tre so vaščani spregledali, kakšnemu lemenu na.j sivži, in — ostsl bo tudi pmzen. Tržaški r>rclet?h;^»4 pa ima eno postavko v računu občin-rkih dolgoiv več. Gcsocda, če vam je naša dec a pri srcu, otvarjajte r1 • v* » “''tj • 11» «1 “VVtt t oiv.Uf vi vdl jfljlc rc-;.;r..:cu oc..(a'»e, da zagovarja »mailodelje«, ker slov, občanske vrtce najprej v tržaški ispcdnji okolici. zgevn-a osemurni delavnik. Oprostite gospodje pri 'tei^cs&e pa v mestu, kjer se vse polno dece klati »tuicosti«, koko pa to, da »Ed.imrct« izhaja zdaj le po rl'o-h. Ali vtrm*rj za deco, vam DOPiSS IDRIJA. Klerikalizem dviga svojo glavo. N.i je bolj brezobrazne stvari na svetu kakor so klerikalci. Se U še spominjate, kako so naši slovenski klerikalci kratke pred vojno tolkli na veliki — _ j ■ ccben, dolder se jim ni uresničila iskrena želja pro- čl-aancm, da je jel poslovati hrcuilnični odsek zadru- fitarskega srca ter je bila napovedana vojna krvne-ge ter poživlja svoj« člane, naj prihranjeni denar'mu bratu Srbu! Se ti še spominjate, kako so med trik-at v tednu. Brali smo v »Edinosti«, da je to proleoca —stavke urednikov pri »Edinosti«. Uredniki pri »Edinosti« namreč so stavkali, ker so hoteli več plače za manj dela,,, pa se je morala vsled tega »Edinost« izpremeniti .iz dnevnika v tednik. Potem re pa eni ir. usti uredniki zaletujejo v našega’ trpina, H meni, da je za (kveoemn) 12 lir osem ur dnevnega dela več negeli dovolj, in v sodr. Ferjančiča, ki ie naše trpine podpira v njihovem stremljenju. Človek, če iščeš moralo, če iščeš doslednost, k »Edinosti« nka.r ne hedi, škoda podplatov. M: Vipavci bi »Edinost < ^prašali, ali ras nima ruge snovi, ki mu podaja naš trg? Poldrugo leto. je m'.ca:a o V pav:, ni črhnila ne bele ne črne; edino zoai bekeče, ker ji sodr, Ferjančič ni po godu. Zakaj ni p sala »Edinost« o dogodkih, ki so se vršili v Vr:r-av:, cb polomu Avstrije in o onem lovu na naše fante, ki se je tedaj vršil v znamenju »svobode«? Čemu so imeli tedaj mežnarja v ječi, Ko 3 Gola pr! Jezuvrt.h v Trstu? Šolski vodja pa je " pri vojaških paradah, narodne dame pa pri »foot bali« prireditvah. Petem pa »giardino iniantile« v Vipavi! Slednjič naši fantje ki vse zaplešejo. Itd., itd. Tu je snovi dovolj bilo 'in je še vedno, dragi dopisnik »Edinosti«. In še druge snovi je precej. Ka' n. pr. zatiranje domačega jezika v uradih'? Pa oni pijani »junak«, ki po noči po vipavskih cestnih jarkih vpije: »Bova že jaz in oberlajtnant pokazala tem ferdaimanim boljševikem!« Tu je mnogo snov.:, draga »Edinost« iz našega vipavskega trgai, o katerih pa te tvoj dopisnik gotove ne bo informiral, ker .je menda sam soudeležen. Ne, v take skeleče, narodu škodljive rane »Edinost« ne bo drezala.; raje se zaganja v sodr. Ferjančiča, saj je to tako neškodljivo., ker sodruga nove oblast' gotovo ne gledajo z dobrim očesom, preraven človek jim je. Torej po njem! Zaslužila ši bo »Edinost« še posebno priznanje Giolittijeve vlade s tem zahrbtnim činom. Ferjančič, kolikor ga mi {»znamo, je bil, je in bo naš dober sodrug, ki ga taki smešni napadi ne bodo spravili s tira. Čemu tudi neki? Vipavska inteligenca, (če smemo tako reči,) k vodi ta najnovejši boj v »Edinosti« se presneto moti, ako misli, da odvzame sedr. Ferjančiču ugled, ki ga rma med delavstvom. Celo dobromisleči narodnjak v Vipavi obsojajo tak podel način boja. Gospoda pač ne more stopiti iz osebnosti; ker stvari same ne more m ne zna pobijati se zaletuje v osebe. Prazen trud! Pr de čas, pa bemo obračunali. Za danes pa vam pravimo, da bomo izpolnjevali skupno s Ferjančičem svojo s e oi j a 1.'stično dolžnost. Danes nas je maiio j 19. in kakor se vidi postaja vsak dan bolj črn, kakor tu v trgu, .jutri nas bo več. Na svojem mestu borne j je črn oni, ki mu napravlja oni ekstrakt, dostavljamo vsikdar in povsod, m vsikdar in povsod nas boste danes še nekaj. je za raznarodovanje, ker k temu vas na.vaja vaš nacijonalni sofizem. Ros, v Trebčah smo sami reveži, proletarci, ali ravno zato vemo, kaj je naša dolžnost. Ital. sodruge v mestu pa opozarjamo, na ta primer, kako gospodari tržaški municipšj z ljudskim denarjem. ŠEMPOLAJ. V nedeli.it>, dne 20. t. m. se je vršila v Šempclaja vrtna veselic* trmošnjega »Lij. odTa«, to je bil prvi nastop šempcčojskih dehvcev, Rvieči praocd so na vei-ialičnem prostoru pozdravljali prihod tujcev, ka-teiri so želeli ta praznik proslaviti fkopco s šeunipo-.aiirk imi delavci. Prihajali so ljudje iz bližriih krajev, r.ečil'1' cmo se z Nabrežfnci, Križisiri, Kc.ntove^čan' .n drug.mi sesedi. Veselica je pričela s za.amivsm rpororicim; pevske točke moškega in mešanega zbo ra, ceidameo a in igr a, Priznati morrmo pridniin •sernipieujčancm njihov trud in ucipeh, kateroga si nam pokazali s svojim sporedom. Pokazali so nam, ■da se tudi v Šempolaiu d'a z delom marsikaj doseči. ?c končanem ciporediu se je vršila, v bližnji gostilni prosta zabava1. Veselili smo se ob glasovih raznih oevsk h zborov, izza ogla križanske mize aiao. ču' krmno našega delavca »Slava delu«, na drugem kcin-:u s>o jim odgovarjali pridni Nabrežinci. Koncem sc nas tudi Kon-toveljčani1 nepričakovano pozdravili na dvoriišču s svojim ubranim mešanim zborom: »P< zimi iz šole«; očitali so nam v srcu zadnji lepo. zve neči akordi »Res poln težav je in bridkosti, že sam začetek učenosti« — Veselo pozdravljajoč smo se preiti večeru razšli. ŠempOlajčanom pa zakličemo: »Le veselo po1 začrtani poti!« NABREŽINA. Mi Nabrežinci si dovoljujemo in stavimo vprašanje »Delavskim konsumnim zadrugam«, kako je možno, da j« gosp. Franc Švatra, vikar iz Šempolaja. vpisan kot ud v nabrežinski fijijaiki »Del. kons. za-«rug za Trst, Istro in Furlanijo«. — Tisti mož, ki n nič drugega nego očiten naš nasprotnik, naij bi bil vpisan v registrih delavskih zadrug? On, ki. išče vsepovsod prilike, da. se kakor nevihta znese nad našilmi ljudmi, on naj bi bel deležen in pciviligiran, da bi koncem lela štel odstotke popusta na blagu, ki bi ga itak že po ceni dobil? — Aha! Zdaj pa vemo, kjer s« gre za žep in zopet samo za žep ni. razlike prepričanja. Kaij1 ne, gosped Švara, .kaj ne, da socijalizem je lepa ideja, in vi jo umejete? Tudi m!, Nabrežinci jo umejemo, a nekoliko drugače. KOMEN. Ker se naš zamorec gerent pere z ekstratom § V nedeljo 20. t. m. se je vršil pri nas javen političen shod. Dasiravno ni bil v »Delu« prijavljen, udeležila -s e ga je mnogo.bricljna mr. ie žica kmetov in delavcev. Predsedoval je shodtu sodrug A. Vrabec, poročal pa sodrug France Milost. V jedrnatih bese-dialh je orisal aktualno svetovni® politično situacijo. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovemu izvajanju, za katero je žel burno odobravanje. Pred zaključkom, .je naznanili sodr. Vrabec, da' se prične tudi v Kcimniu v najkrajšem času nabirati člane za »Delavsko kensumno zadrugo«, katere skladišče se namerava. v kratkem odpreti. Istotako se pripravljajo tud® kmetje, da si ustanove podružnico »Kmetske in vrtnarske zadruge« in sicer čim preij — tem bolje. Po končanem sholdiupa se je sestavil odbor »Zveze stavbinskih delavcev« podirušndca Komen. RIHEMEERK. Pred tednom so pri nas aretirali našega ex poveljnika cestne miprave (Genio) poročniika Vollairo Vt-cenca, njegoviega .brata Aleksandra ter vojaka Benso. — Kakor se sliši je gosp. tenente imel precej »patmijoti.čne« požrtvovalnosti s katero si je precej pomagal — jx> zigladu svojih predpostavljenih v Be-nečiijii — kateri se tudi hladijo v zaporu radi svojega »patriijotizmia«. Poročniku Vollaru so zaplenili en luksus avto, en moto cikel j, eno žensko kolo in en pisalni stroj, kar si je zaslužil v truidapclnim fdelcm... RENČE. Pred nedolgim časom, se je menda nekaj pisalo iz naše vasi in če se prav dobro spominjam, ravno nekaj radi občinske uprave ali občinske aprovizacSje. Kslkor je zadnjikrat, ko je bilo v vasem listu nekaj objavljeno, blagovolila pičiti hudobna osa našega gosp. komisarja tako jo menda tudi sedaj navdahne misel, dia si poišče spet nekdianjoi pot ter poleti na ono »delikatno« mesto, kamor zasadi skeleče želo. Zadnjikrat mu je isto izdiral skozi ves popoldan en sam mož; radoveden sem koliko jih bode poklical sedjaij? — Kaj je z nsisim slaivnim županstvom. Za primer ivam povem dogodek iz otročjih let, ko smo se igrali vojake onstran, mesta ter si izbirali poveljnika. Slučaj je nanesel, da nas je veter pripihal iz celih Renč vse dečke na. most, kjer je bilo navadno naše zbirališče in izhodišče na vse bojne črte. Isti dan smo si zbirali že precej časa poveljnika, a vsak je imel pomisleke in vsak se je kujal. Konec vseh koncev nas reši nek’ Btokovoan, ki ga nismo dobro poznali lin on nas še manj, ker je ravno prihajal v Renče, in hrjdi v — boj. Po kratkem boju smo bili premagani, kajti naš poveljnik oi poznal naših povelj še manj pa naših bojnih poljan. — Tako je z našim županstvom. G. komisa!r se je s 15. t. m. odpovedal. Pobezgal je menda tu in tam pri naših Ob- činarjih, tudi slišalo se je marsikje od naših veljakov »tega pritisnimo, ta bo dober i. t. id'.« Ali1 vedite 'tcepodje, da vam naši kmetje ne pojdejo- več tako zlahka na limanice, kakor so vam morali .iti1 nekdaj, le bodite prepričani gospodje, oni že vedlo, keda) jam je govoriti in kaj jim je govoriti. In kadar pride do tega, tedaj 'im bo »čast dopuščala« marsikaj, kar nekaterim pred nedolgim časom »čast ni dopuščala«. Saj se ieizumemo kaj ne? Smo radovedni, koliko časa bo trajalo to v naši občini. Tudi neki »bollo« je vpeljan v naši občinski upravi, in če pojde tako naprej, borno kmalu vsi »bolirani«. Kaj je z našim novim upraviteljem, si nisem še na jasnem, kajti komaj »pritisnejo enega, jim že na drugem koncu uide; sedaj pa ukrepaijte. Aprcvizaciija! — Da, da po tako dolgem prosjačenju smo vendar dosegli, kair smo zahtevali, namreč: nove upravitelje. Istim najj služijo sledeče besede: poštenost, vsakemu svoje! — Slišali smo nekaj, da je gosp. komisar pri Likvidacij!! občinske' aprcivizacije zahteval, da morajo niovi upravitelji takoj uvesti knjižice za stranke! Povemo, da v kolikor smo poučeni si je upraiviteljski odbor že prej mislil clmenjiene knjižice; vprašamo pan .kje so bile pa do sedatj, med tem ko so vse občine preskrbljene že davno s predpisanimi knjižicami, mordia zaradi-iega, ker jih ni bilo? Ali mogoče, ker je imel do' se-1 a j en sam »gospod« občinsko aproviza'cijo v svo-ih rokah, torej kontrola ni bila nuj n'o potrebna; med tem, ko so sedaj štirje, je kontrola neizogibno potrebna? — Smešno, pa vendar je tako! Za sedaj naj bo dovolj, če bo potreba se spet oglasimo. Nasvi-ieni«! KROŽADA. Dne 20. t. m. se je vršil velik shod za zapadna Brda na Krožadi. Poročali je sodr. Tuma o temeljnih pci .nih komunizma in organ izaoiije. Podobnejše je poročal o kolonski organizaciji. Obžaloval je, da se cepi c -ganizaci.ja kolonov ati zlobnim strankarskitai namenom, ali pa zaradi osebnih malenkostnih ntere-sov. Dočim je v Italiji organiziranih na stotisioče kolonov in poljedelskih delavcev in v Furlaniji in Julijski Benečiji, sami okoli 6.000 organiziranih kolonov, zverižiii so duhovniki in nekateri' učitelji v slo-veniikih Brdih družbico kakih 200 kmetov, ki nima nobenega pomena in nobene močr. Zapeljali so jih v zakotno organizacijo s tem, dai jih vabijo v neko 38 pisarno, lqe.r sc proti plačilu sestavljajo prošnje za Veletrgovina z vinom žganimi pijalami In deleiniisii pridelki TRST - Ul. iorre blanca 22 TELEFON št. 18-07 odškotdnioto, da vladajo nepotrebne sadne ugovore proti odpovedim, četudi vedo. dai (je vise zaman in so dlotičnui stroSki iztgufcllijemi. Močna origasnizasci-ja furlanskih fciofcmoiv je izposlovala že lansko leto, da so se isiodine odpovedi razveljavile, 'tako i;e luadii za letos gotovo, da se doseže razveljavljenje ;odpo;veidi. Furlanska 'Organizacija; pa je tudi gotova, da v kratkem izvojuje kolektivno pogadib.o proti .gcspod'ajn;>eim, s kat aro se *odpraviijo vsa bremena na dol>rotah in rofcotaih 'ter bodloi .kiciloni dajali igospedairjam le poJo-vreo vina in dva, kvečjemu 'tri kvinta&e pšenice na m orno njivo. Sloveaiske kolone izven one ikonnin-skega okiraija, kii so vsi’ pristopili k skupni 'orgamiza-di)i, pa bo težko brani'!, ker so razcepili svoje n?o5i in hodijo svojo posebno, neplodno pot. Poročevalec je pozval navzoče tkiolcne, naj se z vso vnemo lotijo agitacije med koloni v Brdih, da se složno organizirajo v eni satmi cirganizociji, kd ije pred vsem gospodarskega pomena, bojevna organizacija, da delavcu pribori pdradtove na zemlji, kaitero obdeluje. Ugovorov na shodu seveda ni bilo, ker .nasprotniki komunizma dobro vedo, da nimajo iln ne vedo kaj ugo-vanjiaiti. Koi-cmi zapadrnčlh Brd so pristopite isiložno k veliki stepni kcilionski organizaciji sociijaJiistične stranke, ter 00 gotovi, da si že tekom tega leta, pribore kolektivno pogodbo. SORICA. Tudi tu tik demarkacijske čete vlada zanimanje za našo stvar. Tu živi večje iteviloi delavcev, ki s-o z^o:uleni v gozdnih delih pa nekaj rokodelcev. Ali naše gibanje je brez mačrta in podlage, ker nismo organizirani. niti strokovno, niti politično. Treba bi bilo najprej sbodlai, ker si ga vsi ždimo, kar nas je starejših, čudlno je namreč prii nas bo, da je navno z našo mladino križ. Drugod Je ravno narobe. Drugod koraka ravno mladina v prvih vrstah napredka ter se posmehuje starinam, ki nočejo razumeti novih časov. Pri1 nas pa je narobe. Res, idia so med našimi lamtli častne izjeme; imiatmio fante prav krepke značaje. Z druge strani pa je nekaj omahljivcev med mjliimi, ki danes izjavljajo, da takoj pristopijo naši organizaciji, jutri pa postavljajo mlaje na čast raznim škcfcim in nadškofom. Nii&nao proti veri in verskemu čustvu, pač pa proti takim cerkvenim paradam, ki dfvigajo »le vpliv najhujših naših nasprotnikov, klerikalcev, ki bi nas o prvi priliki zopet pestadi v klavnico'. Fantje, ne tako! Beseda dana vez velja! Bodimo možje, da nas faodiof spoštovali tudi nasprotniki, slrahopetneže in omahljivce pai izločimo iz naših vrat. Poročam vam še, da tokaj ni noben delavec za--vatrovain proti nezgodam na delu, kakor je to nekoč bilo. Tudi v tedn oziru bi se moralo kmalu kaj ukreniti. KANAL. K shodu v Kemalu. V četrtkovi »Edinosti« govori neki detpisnik o shodu, ki se je vršil v Kanalu. Pravi pa takšne niezmieeAncsiti; in netočnosti, da' mu niti ne odgovarjajmo. Diši močno pa frakaaistvu iz metropole. Sicer pa je/ to naijfoclijše znamenje, dia nismo njih sort«. S takim «brek)Civa!njeoii se gespedia le smeši in si Siama Icoplje grob. KORITNICA - GRAHOVO. Krog niallih čitateljev in naročnikov »Dela« , se iboij 'in bolj širi. Veliko zanimanje vlada za list in za ideja, ki jo zagovarja. Sila bi pa želeli, da bi se ali v Koritnici ali- v Grahovem ivršil javen shotd, 'ki bi se ga vsi tukašnji prebivalci radi udeležili. Na shod bfi moral priti govornik iz Trsta. Danes' so razmere take, dia ljudstvo1 sprevidi, da po stairi poti ne more več naprej, ker ta pot vodi v nove vojne in njene grozovitosti. Scdrugi pripo-magajte nam vi potem bclmo tudi mli vam! Zdravnik F. J. KERN: Nervoznost. 'Nervoznost ali živčnai razdražljivois t je ena najbolj splošno razširjenih bolezni. Ce zdravnik ne more najti pravega vzroka bolezni, radi katere je bolnik v strahu da .bi mu ne bilo treba iti prerano v grob, čeavno na videz ne kaže posebni,h znakov o onemoglosti, je najbolj lahka diagnoza — nervoznost. Kaj je nervoznost? Nervoznost je zunanji pojav razdražljivih oziroma preobčutlivih živcev in možganov. Nervozen človek je 'sila občutljiv za, najmanjše zunanje dražljive vplive in mike ali pa nasprotno — ne čuti .močnih vtisov, ki bi zdramili zdravo osebo. Fizične in psihološke vtise čuti nervozen človek' popolnoma drugače koit drugi, ki je pri dlcbrem zdravju. Majhen ropot nervoznega bolnika prestraši lin spravi ob ravnotežje; srce mu začne močno utripati kakor da bi mu hotelo zlesti v grlo; utripajo miu velike žile v trebuhu, katerih normalen človek ne čuti. Nervozen bolnik čutlii bodljaje po raznih delih telesa, zbada) ga tu in tam, mrgoli mu pod kožo, počuti se kot bi mu »miši« švigale po žilah, kot se nekateri izrazijo I. BcjCjo se, da bi zblazneli, in si domišljajo hujše bolezni kot jih navadno v resnici imajo*. Zani-tnšrvK) je namreč to, da je na smrt bolan človek red-kokediajj nervozen; bolniki, ki trpe na sušicii ali na raku ne kažejo posebnih znakov nervoznosti. Kaj povzroča to bolezen? Vzrokov je seveda vse polno. Nekateri srno rojeni s 'slaibejšimi in bolj cbčutljiivlimi živci kot drugi. Nekaterim hipen strah pusti sledi — razdražljive živce — na katerih trpe leta lin leta. Drugim akutne bolezni kakor legar ali influenca- pokvarijo živčevje in notranje organe, ki jih je težko spraviti v stani red. Vendar bi se bržkone ne zmotil, če bi trdil, da je pri moških pofavica nervoznosti vsled spolnih problemov, pni ženskah pa vsled nerednega delovanja notranjih spolovil. Koliko žena in starejših deklet postane nervoznih ko pridejo v leta. Doba med štiridesetim in pedesetim letom je za vsako ženo huda preizkušnja, ker tedaj živci največ trpe Veliko bi laihiko napisal o nervoznosti, o vplivu strahu in skrbi na človeško zdravje, pa naj par vzgledov zadostuje. Ko je zn: mi zid ravni k Vesalius diseciral neko žensko truplo, je zapazil, da je srce še vedno počasi bilo. Od presenečenja vsled tega odkritja se je zrušil mrtev na tla. Zr an je slučaj Louis Bourbon-a, ki se je prtev zgrudil pri 'cdikopavAnju kosti svojega očeta. Ko je nečakinja znanega filozofa Leibnitza po njegovi smrti našla ped posteljo velik kos zlata, je od samega veselja nad tem bogastvom pri priči umrla. Pripoveduje se, da je Marie Antoniette, francoska kraljica cd asimih skrbi dobila čez noč sice lase. Ti vzgledi kažejo, koliko imajo občutki moči nad človeškim zdravjem, zato ni čuda. da huda razočaranja ali hud strah napravi človeka nervoznega. Kako zdraviti nervoznost? Vsak bolnik rabi drugačen nasvet in druga zdra*-vila. Odstraniti je treba znane vzroke razburjenosti in zaslediti druge, ki morda še niso znani. Marsikaterega mladega fanta je ženitev ozdravila, druge pa bolj pametno in • trezno življenje in dobra družba. Pri ženskah dostikrat izvira nervoznost od pokvarjenih notranjih organov, kjer operacija včasih pomaga. Starejše nervozne ženske pa bi morale jemati novejša zdravila, s katerimi nadomestimo mesečne spremembe. Drugim, ki imajo od mladega slabo živčevje, pomaga sprememba podnebja in počitek od' telesnega in posebno še od duševnega dela od časa do ča