^A70 din - Leto XXXIX - Št. 81 KRANJ, petek, 24. oktobra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO voS Prireditev na leto ^ks t' krajevne skupnosti, ki ne bi imela se Jja kulturnega društva ali vsaj skupine. Ali fda zadnja leta zanimanje za delo »Ali je hudo? Ja, mrtev je ...« Poklicni gasilci so zaprli cesto in vse je bilo videti, kot da se je zgodila huda prometna nesreča. Mimoidoči so preplašeni gledali, kaj se je zgodilo. stran 8 ^— Včasih za tri rjuhe, danes za pet voz sena Tam stoji Franceljnova hiša, kjer se na koncu Podljubelja spet zavije na glavno cesto. Včasih se je reklo pri Baclnu. Oče je bil pri baronu nadlovec. stran 9 — Kljub varčni rasti dobre igralke Žirovske košarkarice, ki so v svojih najboljših letih tekmovale enkrat v prvi in štirikrat v drugi zvezni ligi, so sedaj že tretje leto med vodilnimi v slovenski ligi. stran 10' Problemska konferenca gvarstvu okolja ^ Termiki, Marmorju in "niku urana Rudi tQ korJa Loka, oktobra — V sobo-ska v oktobra, ob 9. uri bo Občin-ka *?nferenca SZDL Škof j a Loči 1Pravila v veliki predavalni-v pn!f, §a centra Borisa Ziherla renco iku Problemsko konfe-Ški oh°Varstvu okolja v škofjelo-v°rili Najprej bodo sprego-rner u 0 Sanaciji Termike, pri čepe D osvežili spomin na skle-Porcr f Pr°blemske konference, probW °.sklePih- ki Jih Je o tej skun-v -tiki sPreJela občinska Van?gClna in o poteku uresniče-Tf.rif,,^anaciJskega programa v TerIv1K~""cl,JlJSKt;Sa programa v teku • Sledilo bo poročilo o po-Mar Sanacije v hotaveljskem §£jCo 0rJu. ki onesnažuje Poljanah 5t jato pa Poročilo o rezultata Žludije o vplivih Rudnika ura-dav:!r?Vski vrh na okolje - pre-štitm bo dr- Peter Stegnar iz In-Viet J°Žef Stefan v Ljubljani, je s n° bo razprava živahna, saj k0v!Znam povabljenih (tudi stro-VSj J.akov) dolg, pridejo pa lahko ^ problemi zadevajo ali Zrcalo svetovne krize Le redko je bila Organizacija združenih narodov, katere praznik slavimo danes, v štiridesetih letih delovanja v takšni krizi učinkovitosti kot danes. Poglablja jo še iz leta v leto slabši gmotni položaj. Na to je še posebej opozoril generalni sekretar Organizacije združenih narodov Peres de Cuellar, ko je za pogoj, da bo ponovno prevzel to dolžnost, postavil prav rešitev finančnega položaja svetovne organizacije. Velike sile, ki morajo tud4 največ prispevati v blagajno svetovne organizacije, zapirajo mošnjičke, in to velja predvsem za Združene države Amerike in Veliko Britanijo. Združenim narodom očitajo, da se je preveč razbohotila administracija, ki žre njihove denarje, in da se generalna skupščina spreminja v tribunal za napade na Združene države Amerike. Nimamo namena razsojati, v kolikšni meri so ti očitki upravičeni in v kolikšni meri napihnjeni, vendar je dejstvo, daje svetovna organizacija v gmotni stiski, ki krni njeno učinkovitost in tudi samostojnost. Združeni narodi so danes zrcalo svetovne krize. V njihovi palači v New Yorku se vojni spopadi spreminjajo v politične za govorniškim odrom, tu se nadaljuje taktiziranje in tiho tekmovanje med velikima. Odločitev Združenih držav Amerike o izgonu 55 sovjetskih diplomatov s sedeža svetovne organizacije ni nič drugega kot poteza za oslabitev vpliva Sovjetske zveze v Organizaciji združenih narodov. Veliko se sicer govori o miru, veliko je obsodb, vendar nobena ni učinkovita, ker je v OZN in tudi v prizadetih državah premalo politične volje za reševanje problemov. Organizaciji združenih narodov moramo spet vrniti veljavo. Zaupati ji moramo, saj vse, kar počne, dela v prid miru in človeštva, v prid vsesplošnega napredka. Za to pa so odgovorne vse članice^, ki ne smejo gledati na svetovne probleme le s svojega, ozkega stališča, ampak širše, s stališča miru in sožitja. J. Košnjek ifublianska banka eniske bil '* rkari> Cibone v Elanu — Za večino košarkarjev Cibone iz Zagreba je strjj . n obisk v begunjski tovarni Elan prvo srečanje s smučarsko indu-po»ne 1'Proizvodnjo športne opreme, obenem pa je bilo sredino srečanje podu;111,no za Cibono, Elan in firmo Beneco iz Čedada. Beneco in Elan sta Športn pogodbo, po kateri bo Elan v Jugoslaviji ekskluzivni prodajalec obut e °Preme Kronos, ki jo izdeluje Beneco. Cibona pa bo to športno briru* ProPagirala in jo uporabljala. To je nova poslovna poteza Elana ter Vec r ^delovanja vrhunskih športnikov in izdelovalcev športne opreme, obisku Cibone v Elanu na srednjih straneh, (jk) — Foto: F. Perdan ybveznosti do tujine še velike le *rnan-anJ' 22. oktobra — Število neplačanih obveznosti do tujine se ne dej0 JSu^e. ugotavljajo v Temeljni banki Gorenjske. Čeprav je banka v so-Hij D anJu z delovnimi organizacijami na račun kratkoročnih kreditnih li-^ko jraYna'a marsikateri račur, prihajajo v banko nove in nove zahteve, kvi Se a ^e obveznosti še vedno za okrog 15 milijonov dolarjev. Temu podat-ŠirQi P° sodbi bančnikov tudi ne gre čuditi, če upoštevamo, da smo letos na *a,§ot razdeljevali devizne pravice, deviz pa zaradi manjšega izvoza nismo Za g avnali. Bančni devizni odlivi za kupljeno blago v tujini so se povečali ^aniv Srr°tk.ov' Prihvi deviz od prodanega blaga pa so bili za 8 odstotkov tuj|nj 'Tudi zaradi tako široko razprtih škarij problemi pri plačevanju v 00 velikih obveznostih države ne minejo. To je velik davek, ker ni-^i^OrrTn'' ^ovo'J spodbujati izvoza, ker smo napisali zakon na kožo porab-2ačelj v'z' ne Pa prinašalcem. Prav lahko se zgodi, da bomo samodejno *°liko jP°ra^'Jati stari devizni zakon, ki je določal, da ima vsak pravico do •^jjL_deviz, kolikor jih je ustvaril, oziroma da je uvoz povezan z izvozom. tjJjgV*1 nerednim plačevanjem v tujino smo zakuhali še en negativni uči tv«J..t*.r -i*' za tuj«- dobavitelj«' prodaja - tuje dobavitelje prodaja blaga zaradi nerednega plačevanja ^anjt, f.;a moramo plačevati dražje. jk Zima trka na vrata. Kako se bomo greli? Kurilno olje je spet vabljivo, elektrika za ogrevanje postaja draga, premoga in drv ne manjka. Več o tem lahko preberete na 8. strani. Foto: F. Perdan Ekološko-tehnološka sanacija v Termiki Poskusno čiščenje se je obneslo Škof ja Loka, 21. oktobra — Izvršni svet je podprl prizadevanja Termike, ki je na najboljši poti, da do konca prihodnjega leta spravi okolju najbolj škodljive posledice proizvodnje kamene volne v dovoljene meje. Termika je v sodelovanju z nemško tvrdko Theisen in s Smeltom izdelala poskusno čistilno napravo za čiščenje dimnih plinov iz kupolnih peči. Naprava je delala od junija do sredine julija. Na osnovi meritev in dobrih rezultatov čiščenja, pri čemer so pomagali tudi strokovnjaki Kemijskega inštituta Boris Kidrič, je nato nastal projokt za čistilno napravo dimnih plinov. SEPO, skupina za oceno posegov v okolje, je dala o projektu pozitivno mnenje. Dimni plini iz kupolk bodo 99-odstotno očiščeni trdnih delcev oziroma prahu, medtem ko bodo delci iz usedalnih komor, približno osem kilogramov na uro iz vsake, še ostali. Žveplov vodik, ki je najbolj strupen Termikin izpustni plin, ogljikov žveplec in ogljikov monoksid bodo sežigali. Pri tem bodo nastali voda, ogljikov dioksid in žveplov dioksid. Količina žveplovega dioksida se bo s tem povečala s sedanjih 1,8 kilograma na uro na 10,6 kilograma, medtem ko bodo vsi drugi strupeni plini izničeni. Povečano koncentracijo žveplovega dioksida bodo v dimu iznad kupolk združili z zrakom iz usedalne komore, ga razredčili na dovoljenih 30 miligramov na kubični meter, oboje pa speljali v 50 metrov visok dimnik. Zgradili bodo tudi dva 25 metrov visoka dimnika. V Termiki zdaj pridobivajo soglasja in upajo, da bodo imeli do pomladi gradbeno dovoljenje v tovarni. Prvo linijo proizvodnje kamene volne bodo poskusno priklopih na čistilno napravo julija, drugo pa jeseni. Eno linijo bodo tudi tehnološko posodobili, da izpad v proizvodnji in dohodku zaradi ekološke sanacije ne bo tako velik. Po denarni plati se sanacija predvidoma ne bo zapletala, saj bodo poldrugi milijon dinarjev, kolikor bo po sedanjih cenah stala, zbrali v delovni organizaciji Termika, s sovlaganji kupcev kamene volne, Smelta kot izvajalca in z bančnimi posojili. H. Jelovčan 0 MERKUR kranj Montažne hiše za Nemčijo Škofja Loka, 21. oktobra — V Jelovici se skupaj s sosednjim LIO Gra-disom pripravljajo na izvoz sto montažnih hiš v Zahodno Nemčijo. Posel bo vreden okroglih šest milijonov mark. Prve hiše bodo potovale čez mejo že letos, večina pa naslednje leto. Za Jelovičine montažne hiše se zanimajo tudi v Avstriji, medtem ko so se loški lesarji trdno odločili, da bodo prodrli še na del ameriškega trga. H. J. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 24. OKTOBRA1986 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Enotna stališča Ljubljana — Stališča slovenskega izvršnega sveta, sindikatov in gospodarske zbornice so enotna glede glavnih značilnosti gospodarske politike, ki bi jih morali uveljaviti prihodnje leto. Gospodarska politika ne sme biti kompromis med posameznimi interesi, ampak jo je treba izračunati in načrtovati, prav tako pa ni treba predpisovati receptov gospodarstvu. Spodbujati je treba dobre, omogočiti izvoznikom najmanj tak zaslužek kot doma, uveljaviti realni tečaj dinarja — skratka uveljaviti ukrepe, ki bodo spodbujali poslovnost in gospodarsnost, s tem pa se bo krepilo tudi samoupravljanje. Kritike centralnega komiteja Beograd — Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je obravnavalo idejnopoli-tična vprašanja gospodarskih odnosov j tujino v okviru dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Nekaterih bistvenih ciljev sploh nismo dosegli, predvsem pri izvozu in plačilni bilanci. Vznemirjajo zamude pri skupnih izvoznih programih, nasploh pa motivacija za izvoz peša. Prestrukturiranje našega gospodar- stva in upoštevanje tržnih zakonitosti je osnova za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Kako se učimo Ljubljana — Naučimo se učiti, so dejali na seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ko so razpravljali o usmerjenem izobraževanju. S takšnim znanjem in s takšno izobrazbeno ravnijo, s kakršno smo prišli v krizo, iz nje ne bomo našli poti. Pri prenovi vzgoje in izobraževanja je treba tudi jasno ločiti, kaj so naloge politike in kaj naloge stroke. Prav tako niso odprta vsa vprašanja, ampak je treba nameniti pozornost predvsem ključnim. Zastarela železnica Beograd — Če ne bomo hitreje modernizirali železniškega omrežja, če ne bomo poskrbeli za njegov razvoj in delali tako kot drugje po svetu, bo naša železnica najbolj zanikrna v Evropi. Železniške uprave sosednjih držav že opozarjajo na to in načrtujejo, da na jug tovorov ne bodo več vozili prek Jugoslavije, ampak drugje, kar pomeni, da bo naša železnica izločena iz pomembnih mednarodnih blagovnih tokov. Tone Bole in Viktor Avbelj pri kranjskih planincih — V ponedeljek sta obiskala kranjske planince člana sveta republike Viktor Avbelj in Tone Bole, oba navdušena gornika. S predsednikom kranjskega planinskega društva Franci-jem Ekarjem in tajnikom Emilom Herlecem sta se pogovarjala o štiridesetletnem delu kranjskega društva, v pogovoru pa so namenili posebno pozornost pomenu planinskega turizma, za katerega morajo še vedno skrbeti le planinci, zagatam, ki jih imajo planinci pri zagotavljanju rentabilnega poslovanja planinskih postojank ter transporta do postojank ter problemom pri iskanju oskrbniškega kadra za postojanke. Pozotivno so ocenili razmah vrhunskega alpinizma, ki že presega finančne zmožnosti, in menili, da bi bilo treba pri odpravah v tuja gorstva več načrtovati, (jk) — Foto: F. Perdan Izobraževanje v krajevnih skupnostih Jesenice, 13. oktobra —Delavska univerza Viktorja Stražišarja se je odločila, da letos organizira izobraževanje odraslih tudi po posameznih krajevnih skupnostih. Kranjska gora, Mojstrana in Žirovnica so kraji, ki so kar precej oddaljeni od Jesenic, kar ljudi odvrača od izobraževanja, pa tudi vožnje niso več poceni. Zato je delavska univerza letos pripravljena organizirati tečaje šivanja in ^rojenja, začetne in nadaljevalne tečaje nemščine, angleščine in italijanščine za odrasle in predšolske otroke, tečaje strojepisja, gospodinjstva in kuhanja. D. S. Učence so morali prešolati Jesenice, 14. oktobra — V jeseniški občini je sedem osnovnih šol, ki jih obiskuje 3.853 učencev v 149 oddelkih. V osnovnih šolah je letos 89 učencev več kot v minulem šolskem letu. Predvsem v centru je precejšnja prostorska stiska. Prvič se je zgodilo, da so morali učence celo prešolati v drugo šolo. 17 jčencev redno vozijo iz Centra 2 v osnovno šolo na Koroško Belo. V jeseniški občini obiskuje 67 odstotkov učencev pouk v eni izmeni, drugi v dveh. Zaradi prostorske stiske in pouka v dveh izmenah so tudi letos zmanjšali pouk v celodnevni šoli. Vpis pa ne narašča le v šolah, temveč tudi v vrtcih, saj so letos vpisali 67 oredšolskih otrok več kot lani. Še posebno narašča vpis dojenčkov in zdaj na esenicah v oddelku za varstvo dojenčkov razmišljajo, da bi odprli še en odde->k. D. S. @@!MgSioJ?@ISSGLAS_ Ob 35- letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, sport), Dušan Humer šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31909 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. » .....\ 1 'I'"!' ' M"" V "V " " 1 ■■ 1 ■ 1—' ■ • ■ ■ - 1 Posvetovanje o Bohinju Kako zgodovinske izkušnje izkoristiti za sedanjost Bohinjska Bistrica, 18. oktobra — V Bohinju bo od 10. do 12. decembra posvetovanje o življenju, delu in kulturi Bohinjcev v preteklosti in sedanjosti. Do prihodnjega praznika radovljiške občine naj bi natisnili Bohinjski zbornik. Predstavniki krajevnih skupnosti iz Bohinja, radovljiške občinske skupščine, kulturne skupnosti Radovljica ter člani uredniškega odbora Bohinjskega zbornika so se na nedavnem sestanku v kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici pogovorili o sklepnih pripravah na posvetovanje o Bohinju. Posvetovanje bo od 10. do 12. decembra. V sredo, 10. decembra, bo deset strokovnjakov z različnih področij predstavilo v domu Jožeta Ažmana starejšo zgodovino in naravno okolje Bohinja (geološke razmere, razvoj kulturne krajine, Triglavski narodni park, oris 16. in 19. stoletja, železarstvo). Naslednji dan bo dopoldne strokovna ek- skurzija, popoldne pa v kulturnem domu v Stari Fužini posvetovanje o življenju in kulturi Bohinjcev (pregled materialne kulture, stavbarstva, plan-šarstvo, imenoslovje, srednjeveško slikarstvo. Bohinj v literarni in glasbeni zgodovini, visokogorska krajina). V petek dopoldne bo pogovor o tem, kako izkušnje iz preteklosti in spoznanja raziskovalcev koristno uporabiti v sedanjosti. Pogovora se bodo udeležili strokovnjaki z različnih področij, gospodarstveniki ter predstavniki samoupravnih in državnih organov. Posvetovanje se bo sklenilo v petek popoldne v domu Jožeta Ažmana s slavnostnim zborovanjem, na katerem bomo slišali prispevke o šolstvu, prvi in drup ^ vni vojni, gradnji bohinjske želez proge ter o povojnem obdobju. » . stni del bo posvečen krajevnemu p niku Bohinja in dvestoletnici P omembe šolskega pouka. Q%. Na sestanku so govorili tudi o nostih za natis Bohinjskega zb°"?isel Za zdaj dobro kaže, da bo zborniK w že do prihodnjega praznika ra^oVcLup-občine, do 5. avgusta leta 1987. s ^ ščina občine in kulturna skupnos dovljica bosta zagotovili denar za p lo avtorskih honorarjev, delovne c* & nizacije iz Bohinja pa naj bi kri datke tiskanja. Mladi in delo Jesenice, 9. oktobra — Mladinski servis na Jesenicah, ki skrbi za priložnostno delo mladih dijakov in študentov jeseniške in radovljiške občine, je imel največ dela julija in avgusta, ko je iskalo priložnostno honorarno zaposlitev približno 1.200 dijakov in študentov iz obeh občin. Tisti, ki se niso zaposlovali neposredno v delovnih organizacijah in se jim je čas zaposlitveni štel v redno delovno dobo, so prek servisa zaslužili več na uro. Povprečno so jim delovne organizacije plačale od 450 do 500 dinarjev na uro. Mlade so največ sprejemali v leski Verigi, v Murki Lesce, Merkurju, v Živilih, v Iskri Otoče, KOOP-u Mojstrana, na poštah in v bankah. Mladinski servis je za svoje storitve terjal okoli 10 odstotkov; denar namenja za interesne dejavnosti mladih obeh občin. Predvidevajo, da bodo do konca leta ustvarili okoli 70 milijonov dinarjev vsega prometa. Mladi so se zaposlovali po mesec dni ali več, študentje pa iščejo delo tudi septembra in novembra. Decembra bo spet poraslo število iskalcev priložnostne zaposlitve. Mlade bolj mika zaposlitev prek mladinskega servisa, saj na uro zaslužijo več kot tisti, ki se zaposlujejo neposredno v delovnih organizacijah, kjer dobijo delovno knjižico in se jim čas š$eje v delovno dobo. D. S. Izvajalske plače bodo decembra usklajene z gospodarstvom S poračunom slabo kaže Škofja Loka, 21. oktobra — Za skupno porabo bodo škofjeloški delavci letos prispevali 6,33 milijarde dinarjev. V posameznih družbenih dejavnostih so s tako imenovano drugo valorizacijo predvideni malenkostni popravki, decembra pa naj bi zaposleni v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu in drugje končno dobili izravnane plače z gospodarstvom. Urejanje, sosedovega vrta Škofja Loka, 10. oktobra - V |kfJ Loki so v papirjih točno opredelili- ^ tere stavbe v starem jedru so kul spomeniki in kot take zaščitene, jeli so tudi program revitalizacije, terem je vsak prostor v mestu op1 ^ opredeljena je njegova namerno oziroma funkcija.. , u0o Vse skupaj pa je vendarle podo ^ urejanju sosedovega vrta. Clove _ gleda, vsega zanemarjenega, pa misli, kaj vse bi na njem lahko g°J j kako lep bi lahko bil. A kaj, ko so> misli drugače. .j §e Večina prostorov v Škof j i LoKi, f- ^ niso obnovljeni, je v zasebni lasti. ^ ga zasebnik ne more ali noče ^re rj. tako, da bo koristen za mesto in se P kupno starinski na oko, mu noben pir ne more do živega. Prav je, da J ^ sebna lastnina nedotakljiva. Z veino mere posluha, s strokovno in u?°juCli denarno pomočjo pa bi se najbrž v večino zasebnih lastnikov Pr0? dalo prepričati, naj kaj store; cevajo obrt ne zanima in zase ne namera ^ urediti lokala, bi ga lahko vsaj*«3 najem drugemu. rr Loški izvršni svet bo poskusil naPpj. viti prvi korak k temu. Pridobil D°,. Vzporedno z decembrsko izravnavo upajo izvajalci tudi na poračun za mesece, ko so s plačami krepko zaostajali za gospodarstvom. Vendar pa v Škofji Loki s poračunom slabo kaže, saj denarja ni. Nekaj rezerve, ki pa je še docela »v zraku«, je mogoče pričakovati le, če bodo proti koncu leta prilivi iz združenega dela na osnovi neusklajenih delitvenih razmerij obilnejši kot prejšnje mesece. Te »viške« se bo morda dalo porabiti za dodatno usklajevanje plač izvajalcem, prednostno tistim, ki najbolj zaostajajo. Nekaj tega bogatejšega priliva bi rade volje sprejeli tudi v šolstvu in zdravstvu za naložbe. Vsekakor se bo treba na osnovi večvariantnega predloga tehtno odločiti, kam in kako s tem morebitnim denarjem. Glede na devetmesečni priliv bo najbrž mogoče prispevne stopnje za nekatere interesne skupnosti zmanjšati, za nekatere pa jih spričo večjih obveznosti povečati. Kaže, da ne bodo zdržale bremena obveznosti izobraževalna skupnost, ki je zaradi referendumskega programa gradnje in obnove šol v najtežjem položaju, zdravstvena skupnost zaradi drugačnega načina obračunavanja bolniškega nadomestila in zaradi sofinanciranja gradnje me- dicinske fakultete v Ljubljani, skupnost za zaposlovanje pa zaradi dodatnih večjih obveznosti do republiškega programa. Kljub nekaterim popravkom bo skupna prispevna stopnja ostala nespremenjena. H. Jelovčan sek prostorov, v katerem bodo V° ^ o njihovi sedanji dejavnosti, o tem- ,j. predvideva revitalizacija, in o ^^'gčil gava last so. Razen tega pa je ^„^in tudi izdelavo seznama vseh opuSc^v oziroma praznih družbenih ob]e ^ po krajevnih skupnostih (šole, f. ?9 domovi), ki bi se jih dalo uporabi ^ obrtno ali katero drugo dejavnost, mesto da do kraja propadejo. n H. Jelovi Letna šola iz naravoslovja Kranj, 22. oktobra — Enota republiškega Zavoda za šolstvo iz Kranja je skupaj z učitelji praktiki iz srednjih šol naslovila na gorenjske občinske raziskovalne skupnosti pismo, v katerem predlaga uvedbo letne šole iz naravoslovja kot novo obliko izobraževanja mladih v raziskovalni dejavnosti. Za zdaj obstajajo tekmovanja iz kemije in fizike. Prva letna šola iz naravoslovja naj bi bila konec šolskega leta v Tržiču, in to za najboljše gorenjske učence sedmega in osmega razreda v znanju fizike in kemije ter učence iz pivega letnika srednjih šol. Na ta način bi jim omogočili raziskovalno skupinsko delo na področju biologije, fizike, geologije in kemije. Poteza je zdaj stvar raziskovalnih skupnosti, ki naj bi letno šolo iz naravoslovja vključile v svoje finančne plane za prihodnje leto. Ponudbo šolnikov gotovo kaže sprejeti, saj ne gre za velike denarje, korist pa bo najmanj dvojna: iz letne šole bo prišla raziskovalna naloga, hkrati pa bo to spodbuda za usmerjanje učencev v poklice naravoslovnih usmeritev. \\ j Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, vabimo mlade varčevalce, da si ogledajo kinopredstave, ki bodo organizirane: — v petek, 24. oktobra, v Poljanah nad Škofjo Loko ob 17. uri, — v soboto, 25. oktobra, v Radovljici ob 10. uri in Žireh ob 17. uri, — v nedeljo, 26. oktobra, v Škofji Loki ob 9. uri in 10.30, v Kranju (Center), na Jesenicah (Železar) in na Bledu ob 10. uri, v Tržiču ob 15. uri in v Železnikih ob 16. uri. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Varčevanje razvija pri človeku občutek zrn*'' nosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva "j se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje ^ človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih z3' dovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase-ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižic' občuti določeno neodvisnost, samostojnost, s0' mozavest. občuti določeno varnost v življenju >" delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanj3 dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se prek0 bančnega sistema ponovno vrača v gospodar-stvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil. P0' speševanju proizvodnih procesov in ustvarjanj" pogojev 'j materialni in kulturni napredek dri)** Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanovljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovile mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praz nik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti«. Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapi talističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. be. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi j3 treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varče' valne zavesti posameznika. Kdor se namreč n' naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoj' ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavni' ka na poti h blaginji, napredku in dostojanstvo vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada. P0' treba in vrlina vsakega člana naše družben3 skupnosti. l*K. 24. OKTOBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @@g^Sg^]EIIGLAS ^gradnji malih vodnih elektrarn Dlje od začetka >ra — Pri gradnji malih vodnih elektrarn smo dlje od začetka, je v ponedeljek na JH 20. oktob. rePuhr- ^ ga ^e s^**ca" Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, slikovito dejal Martin Košir, ki je kot jjvbliski sekretar za ljudsko obrambo veliko storil, da se je pri nas pozornost obrnila tudi k izko-USft nju majhnih vodnih virov. S tem je povedal, da začetnih problemov ni več, da je družbena tra ri*ev jasna, porajajo pa se praktične težave, ki zavirajo hitrejšo gradnjo malih vodnih elek- na Povb P°meni? Ce jih preračunamo g°SDori^°n? letno porabo elektrike v deseyVt":a Gorenjskem so v preteklih 2°rnost ' ko Je Dila v Jugoslaviji po-elektr Uprta h Sradnj i velikih vodnih Upra ^.rn' vztrajno dokazovali, da je tia Dr'^ei} ODstoj majhnih , čeprav ce-v • ene elektrike ni govorila 'a^ko Pric^" vztrajnosti se danes obratu.zanvalirno, da na Gorenjskem ki dai 6 ^ majhnih vodnih elektrarn, Ur eiiwna leto 35 milijonov kilovatnih ieKtnčne energije. Kaj ia PO' Sos • elekt°rdinjStvih> Jahko rečemo, da te renjskarne Pokrijejo porabo 9 tisoč go-gospodinjstev, vseh pa je 70 i ^ Vzd Pa ^e že neka3- Če pa potegne-^rno eC*n*C0 z največjo vodno elek-MerJVoHna Gorenjskem, z elektrarno v '?nai * ^e to Polovica elektrike, ki leto pride od tam. Če dustr^a/f°^amo še moč gorenjskih in-tniheiS^ln vodnin elektrarn in toplo-Seštevei/trarn na Gorenjskem, dobimo leto, k ^ milijonov kilovatnih ur na ^edvoSK pa ze presega zmogljivosti 'eto 7q . elektrarne, kjer pridobe na ke. Mg^^Jonov kilovatnih ur elektri-lajvpf- lndustrijskimi elektrarnami je ton^.tržiška, ki BPT pridobi na le-Ta^nihjonov kilovatnih ur elketrike. !*a ted8^ren^ska* elektrika je dragoce-iujejQ aj' ko zaradi pomanjkanja ome-l&nCo p°rabe. Ni namreč zajeta v bi-'ahko u|^ciJ. kar pomeni, da žarnice ^dukc^^J0 tudi tedaJ' ko nas Peste y°dne zmogljivosti so preverjene Wev>dnjih letih ^e v sloveniJii sicer *a r.«1^0, sPet prodrlo spoznanje, da so totok1 0Divanje elektrike koristni tudi W^-m recice- Nemalo po zaslugi se- v Jfriata za ljudsko obrambo, ki je že s)tQ .e|eklem srednjeročnem obdobju Pora1 0ncePt splošnega ljudskega od- ttiai. ^astavil akcijo za gradnjo sto vodnih elektrarn. Prevladalo ka sPoznanje, da je dragocena vsa- ^0reOrtla Pridobljena kilovatna ura, nJska je energetsko siromašna (z ^stn°i rudnika urana) in danes kar 93 V ^tk°v elektrike dobimo od drugod. uPolt 7 odstotkih lastne elektrike ni \v-xVana nova vodna elektrarna konivlCe- ki je namenjena pokrivanju ^nifu Porabe in napajanju nove je-X Ske Jeklarne. sP°znanja so prve sadove že primko Gorenjskem so s pomočjo ra-0j2i v&lnih skupnosti napravili študije 0ristljivi moči majhnih vodotokov. Z majhnimi vodnimi elektrarnami bi na Gorenjskem (brez upoštevanja reke Save) lahko napajali še štiri do pet tisoč gospodinjstev. Študije so pokazale, da bi ob rekah in potokih lahko postavili ali obnovili niz'malih vodnih elektrarn, ki bi imele zmogljivost 40 mega-vatov, kar je približno toliko kot vodna elektrarna Mavčiče. Dale bi okoli 80 milijonov kilovatnih ur elektrike. V kranjski občini bi lahko izkoristili 7,9 megavata moči, zanimiva je predvsem dolina Kokre in njeni pritoki v zgornjem delu. V Bašlju bi jih lahko postavili namesto vodovodnih razbre-menilnikov, zanimiva sta potok Reka v Cerkljah in slap Šum na Nemiljščici. Pregledali pa nisi spodnjega toka Kokre, ker so tam tla propustna. V tržiški občini so »dobili« 6,3 megavata moči, predvsem na Bistrici, kjer je že nekaj malih vodnih elektrarn, Lomščici, zgornjih pritokih Tržiške Bistrice in na obrobju Dolžanove soteske, kjer pa so gradnje zaradi naravovarstvenih razlogov sporne. V škofjeloški občini imajo podatek o 2,8 megavata moči, vendar je številka sporna, poznavalci pravijo, da je možnosti še več. Na škofjeloškem je veliko potokov, vendar so manjši, za gradnjo malih elektrarn so zanimivi kraji predvsem Davča, Češnjica pri Železnikih in drugi, kjer so žage in mlini nekdaj že bili. V radovljiški občini so 12 megavatov moči dobili predvsem na Radovni, kjer pa so gradnje zaradi naravovarstvenih razlogov vprašljive. Omenjajo tudi izliv Blejskega jezera, Belco na Bohinjski Beli. V jeseniški občini pa naj bi izkoriščali 8,9 megavata moči, in sicer v dolini Završnice, na Savi Dolinki, Belci in Pišnici v Kranjski gori. Postopki so poenostavljeni V zadnjih letih so poenostavili postopke za pridobivanje soglasij in do-bavljanja za gradnjo male vodne elektrarne do 100 kilovatov moči. Vse več je tudi pisnih napotkov, kaj vse mora vedeti bodoči graditelj. Pri nakupu opreme je, denimo, oproščen tudi plačila prometnega davka. Spremenjen je bil tudi obrtni zakon, zasebnik lahko viške elektrike prodaja omrežju. Elektrogospodarstvo je v Novi Gorici osnovalo tudi poseben svetovalni inženiring, svetujejo tudi elektrogospodarske organizacije po Sloveniji. Vse to je spodbudilo zanimanje zasebnikov za gradnjo malih vodnih elektrarn, in pri Elektru Gorenjske so v zadnjih letih izdali 20 soglasij. S šestimi zasebnimi elektrarriarji imajo že sklenjene pogodbe o oddajanju viškov elektrike, mesečni odkup se suče okoli 60 tisoč kilovatnih ur. Vse več zanimanja je tudi v tovarnah, ki žele postaviti svoje elektrarne. Pekova želja po elektrarni na Lomščici je že stara, zdaj se stvari le premikajo, predračun pa znaša 3,5 milijarde dinarjev, 40 milijonov pa je Elektro Gorenjske že namenilo za gradnjo mostu, ki je pogoj za soglasje. Sveže so želje Oljarice v Britofu, Šeširja v Škofji Loki in ljubljanskega Novuma, ki želi v Radovni postaviti več manjših elektrarn po vzoru Solčave. Cena oddane elektrike je vabljiva Ovira za hitrejšo gradnjo malih vodnih elektrarn je bila tudi cena oddanih viškov v omrežje. Prej je namreč znašala le 40 odstotkov vrednosti tarifnih postavk, zdaj pa so jo krepko približali cenam gospodinjskega odjema in znaša 70 odstotkov tarifnih postavk na nizki napetosti. Trenutno znaša cena kilo-vatne ure (v zimski sezoni) 26,52 dinarja pri višji (dnevni) in 13,26 dinarja pri nižji (nočni) tarifi. Te cene so za zasebne elektrarnarje vabljive, jadikujejo le tisti, ki imajo elektrarne večje od 100 kilovatov moči, saj morajo plačati znatno večji davek. Zatika se pri opremi Največja praktična ovira je zdaj ustrezna oprema. Izdelovalci agregatov nad manjšimi nisi kdove kako navdušeni, težave so tudi s prenosno opremo. Litostroj, Rade Končar, Iskra in drugi veliki izdelovalci so pač usmerjeni v večje, oprema za male vodne elektrarne je zanje obrobnega pomena. Tehnični zaostanek (dvajsetleten) je opazen predvsem pri upravljalnem delu opreme za male vodne elektrarne, ki so bile dolga leta pozabljene, zato je zastal tudi razvoj na tem področju. Tudi zaradi težav pri opremi akcija gradnje 100 malih vodnih elekrarn za potrebe splošnega ljudskega odpora v Sloveniji ne poteka tako hitro, kot so sprva računali. Odpira pa se vprašanje vzporednega oziroma otočnega obratovanja malih vodnih elektrarn. V izrednih razmerah bi seveda prav prišle otočne, vendar pa je gradnja le-teh za dve tretjini dražja. Zasebniki so zato razumljivo bolj navdušeni nad vzporednimi Zato bi se morali dogovoriti, kdo bi »doplačal« gradnjo, ki bi imela večjo korist. M. Volčjak ^^podražitve del jeseniške jeklarne Rediti Železarne za novo jeklarno Sem l*0Vj lCe> 23. oktobra - Jeseniški železarji predlagajo več ukre-*gr^>. oprostitev, saJ drugače jeklarne ne bodo mogli pravočasno ^cije ~~ Premostitveni krediti Železarne iz združene amorti-slabšajo dohodkovni položaj J^O rfp''^' železarji pričakujejo, da S wernDra že lahko začeli s hlad-2 del anJem elektropeči, januarja Z gr^|ri.ria kontilivu v novi jeklarni "nJo nove jeklarne je veliko L^taž' °l' basnijo Pr' izdelavi in h 5^5 d' i. n*'''va 'n žerjava, pri gradca, it, n m montaži opreme. Grad-^ontažna dela nadzorujejo in spremljajo vsak dan, nekateri izvajalci pa se pripravljajo na neprekinjeno delo. Posebno slabo napredujeta dobava in montaža energetskih mostov v halah in podesta elektropeči, saj zamuja Kudiš — Iskra Fakom. Za jeklarno je prispelo za 52,6 milijona nemških mark uvožene opreme od skupnih 55,7 milijona mark. Domača gre Alplesu opreti izgubarske škarje •H fV PoyJ°ka* oktobra — Izguba v Alplesu se je s polletnih 440 milijonov dinar-i^en^j.'Pela na blizu 750 milijonov dinarjev. Loški izvršni svet, ki mesečno h^iito/ „"°gajanja v Alplesu, ocenjuje, da kolektiv zdaj večinoma dosega cilje ino^Cne£a sanacijskega programa, medtem ko poleti ni izkoristil vseh noti a-nosti, med drugim tudi za večjo proizvodnjo z delom . ,unaj rednih ur. wAlples 11 Pr s čimer bi lahko ustvarili su namreč iščejo izhod prav v ^OjnJ^oizvodnji, prodaji in cenah za s čimer bi lahko ustvarili $tev *cji delež lastnih poslovnih sred-St°tkn proizvodnji delajo le še 30 od-% s °v za izvoz. Stroški so se od julija umirili, oskrba proizvodni D>la zadovoljiva, tako da izpadov tiest^ Kljub temu so septembra na- £V°dru t°Vene 8-°dstotne rasti pro-i Ob ie d°segli le 5-odstotno, vendar ^sler°^stotnern zmanjšanju števila fl ^dte h!'^VCf»„m k° so bile povpračne plače v Alplesu še ob prelomu leta girni v njihovi skupini, so zdaj zdrknili pod povprečje, tako da so zaceli za strokovnjaKi zapucali kolektiv tudi proizvodni delavci. Izgubi navkljub nameravajo zato v Alplesu popraviti plače za desetino. Cene v programih široke potrošnje so popravili za 60 odstotkov, pospravili so vsa stara naročila in dolge dobavne roke, zaradi katerih so s cenami zaostajali tudi po tri, štiri mesece; odslej vse prodajajo po tekočih cenah. Izguba se septembra ni povečala. Predvsem z obilnejšo proizvodnjo in s cenami bodo skušali do konca leta čim tesneje pripreti škarje izgube, ki pa se ji najbrž ne bodo mogli docela ogniti. H. J. oprema prepočasi prihaja na gradbišče in bo očitno ob koncu vse breme padlo na monterje, na njihovo spretnost in učinkovitost ter pripravljenost, da bodo delali v več izmenah. Investicijska vrednost jeklarne se je povečala. Graditi so zaceli 16 mesecev kasneje kot so načrtovali, kasnila je dokumentacija, spreminjale so se količine in težavnostne izvedbene stopnje. Pri planirani rasti cen so se ušteli, saj so nekatera posebna gradbena in obrtniška dela ter oprema občutno dražja. Novo jeklarno dražijo zamude izvajalcev in njihove notranje težave. Železarna Jesenice bo zato morala sodelovati s premostitvenimi viri financiranja. Za podoražitve bodo Slovenske železarne letos in prihodnje leto namenile 2,35 milijona dinarjev, vendar bo to premalo. Železarji zato predlagajo, naj se letos odobrijo dodatna sredstva za jeklarno tako, da se jim odloži plačilo interkalarnih obresti za naslednje leto in da prispeva denar interna banka Slovenskih železarn. Razen tega naj bi preučili možnost za podaljšanje sporazuma za financiranje črne metalurgije v Slovenskih železarnah, sprožili naj bi postopek za oprostitev naložb v nerazvite in infrastrukturo za jUklarno od pričetka obratovanja do leta 1990. Zagotovili naj bi dodatna sredstav za financiranje enega dela proizvodnje pod pogoji, ki veljajo za kreditiranje izvoza. Poleg teh in drugih ukrepov bodo sami železarji namenili dokaj viske zneske iz amortizacije in združene amortizacije ali 8.158 milijonov dinarjev sredstev Železarne Jesenice. Le tako bo jeklarna februarja prihodnje leto zares lahko zečela poskusno obratovati. D. Sedej Sanacija v LIO Gradiš in v Jelovici Različno razumevanje globine težav Škofja Loka, 21. oktobra — Medtem ko so se v Jelovici po izgubi v tozdu Trgovina z vso resnostjo lotili uka tehnike plavanja, pa se v Gradisovem tozdu LIO očitno še ne zavedajo povsem, da jih cepetanje na mestu lahko zelo hitro privede tudi uo utopitve. Taka je na kratko groba ocena uresničevanja sanacijskih programov, o katerih je danes spregovoril loški izvršni svet. Po njegovem mnenju ukrepi za boljše poslovanje v Gradisu še ne dajejo slutnje boljšega. Čeprav bi se morebitna izguba v bilanci dala s pomočjo delovne organizacije zlahka zradirati, se s tako enostavnim načinom težav ne bodo otresli. V devetih mesecih so pridelali okrog 70 milijonov dinarjev izgube. Njihove zmogljivosti, prej vajene velikih del, niso polno izkoriščene, nikakor se ne morejo prav organizirati in so predragi za drobna naročila. Proizvodnja je za osem odstotkov pod lanskim obsegom. Zadolženost narašča, poseben problem pa so tudi velike zaloge zaradi žledoloma manj kvalitetnega lesa (30.000 kubičnih metrov). Razmere v LIO Gradiš dajejo občutek, da se ljudje le preveč zanašajo na odrešitev delovne organizacije, namesto da bi si skušali čim hitreje pomagati sami. Posebno, ker so za potrebe delovne organizacije zaposleni komaj 15 —odstotno. Izvršni svet želi zasuk na bolje, saj gre vendarle za kolektiv, ki je vraščen v Škofjo Loko in ni vseeno, kaj bo z njim. Do sredine novembra se bo sešel z vodstvom tozda in delovne organizacije Gradiš. Pogovor bo predvsem o dolgoročnem razvoju tozda in njegovem mestu v programu delovne organizacije. Bolj spodbudne pa so razmere v Jelovici, čeprav ni zagotovila, da so že povsem opravili z izgubami. Izdelali in sprejeli so konkretne ukrepe za izboljšanje poslovanja. Nanašajo se na celotno delovno organizacijo. V Jelovici si obetajo boljše poslovne rezultate z drugačno organiziranostjo; delno jo bodo spremenili že letos, v podrobnostih pa še v prvem polletju prihodnjega leta. Do konca naslednjega leta bodo dodelali tudi sistem nagrajevanja. Do bolj izobraženih delavcev, zlasti proizvodnih in tistih, ki skrbijo za proizvodnjo, bodo prišli z načrtnejšim izobraževanjem že zaposlenih in s štipendiranjem učencev. Razen tega bodo morali popraviti delovno disciplino in polno zaposliti vse stroje, posebno nove, ki so jih uvozili lani in letos in so stali približno tri milijone mark. Uvesti nameravajo tudi nekatere nove izdelke, med njimi plastična okna, lužena vrata in podobno, stilizirana vrata in druge. Glede na to, da se po lastnih ocenah zelo okostenelo odzivajo na menjajoče se potrebe trga, so začrtali dolg korak tudi na področju informatike in trgovske mreže, z montažnimi hišami pa nameravajo prodreti na zahodne trge. H. Jelovčan IZ GOSPODARSKEGA SVETA Nemške cigarete iz Prilepa Zahodnonemška firma Martin Brinkmann AG iz Bremena bo vložila 10 milijonov dolarjev v gradnjo nove tovarne cigaret v Prilepu, kar je polovica potrebnega denarja. Drugo bo zagotovil Tobačni kombinat Prilep, ki bo pre-skrbel zemljišče in vodil gradnjo. Kot tretji partner pa se z vlaganji v skladišča po Jugoslaviji in s prevzemom celotnega marketinga vključuje trgovska organizacija Makedonijatobak. Gre za prvi dogovor o skupnem vlaganju v jugoslovansko tobačno industrijo, podpisali so ga pred dnevi. Tovarna bo tehnično in tehnološko najsodobneje opremljena, zgrajena bo čez tri leta, zahodnonem-ški partner pa bo dal tudi ime in blagovno znamko svojih cigaret, ki so mednarodno poznane, kot so lord extra, lux filter, peer export, peer 100, cartieir, dun-hill in rothmans. Prve cigarete znamke peer exstra bodo na našem trgu že januarja prihodnje leto, tudi iz nove tovarne bodo namenjene domačemu tržišču, izvažati pa jih nameravajo v Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Iran, Irak, Dansko, Norveško in Španijo. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Strokovnjaki odhajajo, novih ni Kranjsko tovarno Sava je v letošnjem prvem polletju zapustilo kar 27 delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Na njihova mesta zelo težko ali pa sploh ne dobijo novih delavcev, razen štipendistov. Razlogi tičijo v nižjih osebnih dohodkih in težjih delovnih razmerah, kot jim jih nudijo drugje, predvsem pa v premajhnih možnostih za strokoven razvoj. V Savi strokovnjake pogosto zasipajo z operativnimi opravili, namesto da bi jim omogočili možnosti, da se strokovno izkažejo. Nejasne so njihove možnosti za napredovanje, za izobraževalen in perspektiven kader so tako rekoč nezanimive. Za strokovnjake, ki so odšli, težko najdejo ustrezno nadomestilo, saj odhajajo obogateni z dolgoletno prakso in delovnimi izkušnjami na svojem področju dela, pripravniki pa potrebujejo nekaj časa, da dajo kaj od sebe. Od devet delavcev z visoko izobrazbo, ki so odšli v letošnjem prvem polletju, jih je imelo pet več kot petletne izkušnje v Savi, od štirih z višjo izobrazbo pa dva. Tolikšen odliv strokovanja-kov bi moral odgovorne v Savi resno skrbeti, hkrati pa je opomin, kako narobe so delavci ravnali, ko so na referendumu glasovali proti pravilniku, po katerem nai bi bili strokovnjaki bolje plačani. Kajti odliv strokovnjakov bodo občutili prav vsi. N 0 V 0 S Telefonski aparat z elektroniko v enem samem integriranem vezju Darko Pretnar, Lojze Trontelj, Janez Trontelj in Vinko Kune iz kranjske Iskre Telematike so prejeli kranjsko priznanje kot inovatorji leta 1985 prve stopnje za telefonski aparat z elektroniko v enem samem integriranem vezju. Telefonski aparat so doslej sestavljale pasivne sestavine, zato je imel dosti pomanjkljivosti. Na tržišču je že nekaj novih izvedb, ki vsebujejo integrirana vezja, vendar nobenemu izdelovalcu ni uspelo vseh funkcij telefonskega aparata združiti na enem samem vezju. Nov pristop omenjenih avtorjev k reševanju tega problema je rodil novo vezje v CMOS tehnologiji, ki združuje govorni del z generatorjem za dekadno izbiranje s spominom za zadnjo klicno številko ter pozivnikom. Taka realizacija je omogočila izredno majhno število dodatnih sestavin, ki služijo za napajanje, dodatno zaščito proti napetostnim udarom in za prilagajanje vezja različnim zahtevam kupcev. Razvoj vezja in aplikacija tehnologije proizvodnje je trajala dve leti.Rredno proizvodnjo bodo začeli decembra letos. Z uporabo novega vezja se bodo zmanjšali proizvodni stroški za 25 odstotkov. V končni fazi so tudi pogovori z ameriško firmo UMC, ki bo odkupila licenco. Kovist ima že redne kupce Kovist je nov proizvodni program v Savini tovarni umetnega usnja. Ime je zloženka iz ko — (koža) in — vist (zaščitna znamka za njihovo umetno usnje). Beseda pove, da gre pravzaprav za naravno kožo, ki pa je posebej dodelana. V Savi so pred časom namreč skupaj s strokovnjaki Industrije usnja Vrhnika prišli do zamisli, da bi z dodatnim postopkom oplemenitenja površine manjvrednih naravnih kož dobili izdelek, ki bi ga lahko vgrajevali v končne izdelke. K sodelovanju so povabili tudi firmo Bayer iz ZRN, ki ima pri tem že izkušnje. Po poizkusih s svinjskimi in govejimi kožami na pilotnem stroju v laboratoriju so decembra lani izdelali prvih 200 metrov popolnoma ustreznega plastificiranega (premazanega) naravnega usnja. Doslej so izdelali že več kot 5 tisoč metrov oziroma okoli 4.300 kosov premazanega usnja, kupci pa ga že redno kupujejo. GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 24. OKTOBRA 1 KRATKE PO eOBENJSKgM Grobi asfalt in pločniki z makadamom — Za letos načrtovana dela celovite ureditve cestnega odseka od Čirč do Hrastja v kranjski občini se bližajo kraju. Na urejenem cestišču je Cestno podjetje Kranj že položilo za letos načrtovani grobi asfalt. Zdaj pa hitijo z urejanjem pločnikov, ki bodo do spomladi še makadamski. Hkrati potekajo tudi dela pri vodovodu in telefoniji, kanalizacija za meteorne vode pa je že položena. Prihodnje leto bodo torej položili na cesti še asfaltbeton, asfaltirali pločnike in uredili javno razsvetljavo. Razen tega bodo v Hrastju dokončali krajši odsek, ki je letos zaradi nerešenih zemljiških zadev izpadel. V Trbojah pa bodo dokončno uredili odsek od šole do križišča in zgradili pločnik. — A. Ž. Proslava na Bohinjski Beli Bohinjska Bela - Občinska gasilska zveza Radovljica bo jutri ob 17 uri v kulturnem domu na Bohinjski Beli pripravila slovesnost v okviru meseca požarne varnosti. Podelili bodo plakete in občinska priznanja. Že ob 16 30 pa bodo pred domom predstavili avtomatsko lestev in prikazali delovanje cisterne Creme, društva iz blejskega področja pa bodo imela vajo Večji red na urejenem parkirišču — V sredini minulega tedna so v Merkurje-vi poslovalnici na Koroški cesti v Kranju poskrbeli, da bodo poslej kupci, ki prihajajo v poslovalnico, avtomobile lahko parkirali na parkirnem prostoru na Koroški cesti zraven hotela Jelen. Do zdaj so namreč na tem parkirišču, ki je last Merkurja, parkirali tisti, ki so pač imeli opravek v mestu. Kupci v Merkurjev! poslovalnici pa so se velikokrat morali znajti, kot so vedeli in znali. Marsikdo je moral zaradi nepravilnega parkiranja v bližini poslovalnice plačati tudi kazen. Kupci zdaj lahko pustijo avto na parkirnem prostoru. Ena ura parkiranja stane 100 dinarjev, pol ure pa 50 dinarjev. V Merkurju so povedali, da z uvedbo parkirnine ne želijo krniti že tako skromnih parkirnih prostorov v Kranju ali povzročati celo nezadovoljstvo. Želijo le, da kupci, ki so vedno dobrodošli v poslovalnici, lahko tudi brez skrbi parkirajo. — A. 2. 25—letnica turističnega društva Cerklje — Turistično društvo Cerklje v kranjski občini slavi letos 25-letni-co obstoja in uspešnega delovanja. Jubilej bodo slovesno proslavili drevi, v petek, ob 18. uri v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja. Mednarodno srečanje in tekmovanje Bled — V spomin na začetnika organiziranega naturizma na Gorenjskem in nekdanjega predsednika Društva naturistov Gorenjske, Staneta Frliča, se danes na Bledu začenjata četrto tridnevno mednarodno srečanje naturistov in tekmovanje v odbojki; slednje bo jutri, v soboto, v športni dvorani na Bledu. Sklepna slovesnost bo ob 20. uri v Park hotelu. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je letos prevzel kamp Dragočajna iz krajevne skupnosti Smlednik. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Planina v temi Od leta 1982 živim v novi soseski Planina II v Kranju. Že ob vselitvi sem opazil, da luči na parkirnem prostoru pri vhodu in izhodu iz parkirnih garaž A ne svetijo. Od takrat dalje sem o tem večkrat obvestil Domplan, Elektro in KOGP Kranj, ki je nazadnje prevzel v upravljanje javno razsvetljavo. Žal do danes luči še niso nikdar svetile. Medtem pa je bilo na parkirnem prostoru in v parkirnih garažah že ničkoliko vlomov in tatvin v parkirane avtomobile. Zaradi teme storilci niso imeli težkega dela. Zanima me, kako bi bilo, če bi vsi oškodovanci terjali vsaj delno povrnitev škode od človeka, ki skrbi za pravilno delovanje javne razsvetljave, saj zdaj s svojim nedelom oziroma malomarnostjo posredno omogoča takšna kazniva dejanja... Pa tudi drugače lahko na nočnem sprehodu po Planini I in II vsakdo ugotovi, da od postavljenih luči za javno razsvetljavo sveti le slaba tretjina. Največkrat so v temi kar celotne ulice in igrišča, to velja še posebej za ulice J. Gabrovška, V. Vlahoviča, športno igrišče nasproti trgovine Mercator, za ulico pri vhodu v vrtec Najdihojca... Borut Lužovec v, . ' • 11■ • ■. i um ' ';•<> ;• .'»vi.M, nq i Zakaj ne odstranijo smeti? Krajan Huj, ki se je pred dnevi oglasil v uredništvu, je bil zelo nezadovoljen. »Če ne verjamete, si sami oglejte prostor v bližini trgovske šole v Župančičevi ulici v Kranju. Odkar so si stanovalci na tem območju uredili vrtičke, se po cesti kopičijo najrazličnejše smeti in odpadki. Ne krivim vrtičkarjev, temveč tiste, ki ne poskrbijo, da bi vso to navlako redno odvažali. Najbrž je to ena od nalog krajevne skupnosti...?!« Ogledali smo si tO divje smetišče. Menimo, da ima o>v^ svojega kulturnega društva i ^ta!fc1 sJsuPine- Al* ^ morda zadnja 1 tofcna kulturo' zmanjkuje denarja, StJjT* Pri zanimanju za delo v dru- ! Jih Je M mani? '80 n ^ °Paziti upadanja. Čeprav Wtu teri meniu' da bo zadnja leta ^st^u dejavnost po krajevnih skup-' vliam zamrla, zdaj lahko ugota-! ta y ' ^a se vsai ohranja, če ne že $e-Vji? Pomeni, da v radovljiški občini r,W ^ruštva in skupine organizirajo [Prosi ^ tisoć nastopov, prireditev, "ker av- Vso manj pa je gostovanj, $ki, Se ?c-° povečali prevozni stro- Si^jdruštva in skupine je že vsa leta pHo ~ d°k»j klasičen način dela. Ali _ zanimivo za mlade? ^lltu • na to' da Je v radovljiških Bet 0,»°^ društvih najmanj sedemde-^^stotkov mladih, starih do sede-taj ^aJset let, se zdi, da mladi najdejo 'Ost načinov za kulturno dejav-ritj f.^ed leti smo sicer hoteli ustano-'''on" kultrune klube, vendar pa ni lijjj e. Primernega kadra ne dosti za-im i1Ja za takšno obliko, ki pa bi mla- gotovo zelo ustrezala. Treba Prav bo še malo počakati, preden bo tudi kaj za mlade, ki hočejo sodobno, alternativno.« Najbrž bo takšne oblike treba poiskati, če hočete, da bodo mladi, ki končujejo šolanje, še naprej ostajali v kulturnih društvih. »V zadnjem času si prizadevamo, da bi tudi v osnovnih šolah zrasla kulturna društva. Po drugi strani pa ugotavljamo, da šolske kulturne skupine že sedaj zelo dobro sodelujejo s kulturnimi društvi v svojem kraju; kot na primer v Bohinjski Bistrici. Podobno je tudi v Lescah, kjer so osnovnošolske kulturne skupine vključene v kulturno društvo leske Verige. Zato je ustanavljati društvo le zaradi formalnosti včasih povsem odvečna stvar.« Za kulturni utrip pa je le ljubiteljska dejavnost v tako veliki občini, ki nima nobene profesionalne kulturne skupine, vendarle premalo. Zato je že skoraj dvajset let uspešna kulturna akcija, s katero Radovljičani spoznavajo, kaj se v kulturi dogaja tudi zunaj občinskih meja. »Pred leti so imele polovico koncertov in gledaliških predstav slovenske poklicne kulturne ustanove, polovico pa domači izvajalci. Finančna stiska je krepko posegla v to razmerje, vendar pa ob pomoči radovljiškega občinskega sindikalnega sveta še nekako ohranjamo vsaj stik s tem, kar ponujajo republiške kulturne ustanove.« Slovesnost ob petindvajsetletnici je združena tudi z obletnico dvajset let starega sodelovanja s kulturnim društvom Sloboda-Vis iz Varaždina. Kako to, da se je prijateljstvo tako dolgo ohranilo? »Morda zato, ker je nastalo povsem spontano. Ni pa ostalo le pri izmenjavi kulturnih skupin, temveč se je razširilo še na drugačne stike, od šolstva, Rdečega križa, planinstva do fotokino dejavnosti. Krajevna skupnost Gorje je pobratena z mestno skupnostjo Varaždin. Ena stalnih 'oblik kulturnega sodelovanja je tudi slikarska kolonija; 'r spomladi je bila v Varaždinu, razstava pa bo od jutri na ogled v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.« L. M. Jutri, v soboto, bodo v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici na slavnostni prireditvi ob 25-letnici delovanja ZKO Radovljica najbolj delavnim kulturnim društvom in posameznikom podelili občinska priznanja. Ker je slovesnost združena z obletnico sodelovanja s Slo-bodo-Vis iz Varaždina, so sestavili res pester kulturni program, v katerem nastopajo: ženski pevski zbor Vezenina Bled, folklorna skupina KUD Bled in likovna sekcija KPD Veriga Lesce. Varaždinci pa so pripeljali s seboj mešani pevski zbor Sloboda-Vis, folklorno skupino, tamburaški orkester in likovno sekcijo. Pol ure pred prireditvijo bodo odprli tudi slikarsko razstavo slik s kolonije Halič 86. Založba Borec ti Knjige za odrasle in mladino pijana — V Društvu slovenskih pisateljev je založba Borec predstavila novi knjigi Janeza ^ipotnika in Toneta Partljiča ter dvanajst mladinskih del iz svojih štirih zbirk za mladino lov knjiga Janeza Vipotnika z na-LjJrJ0 Oseminštirideseto ima dovolj (jQi °ren naslov; podnaslovna oznaka i0 J^entirana pripoved« le še dodat-5 Hoiri črtuJe vtis, da je knjiga avtenti-i, jj 'dopolnilo k spisom, ki so jih pred uarn?napisali že Hofman, Zupan, Tor-i; ^f^gorski in drugi. Knjiga, ki govo-J' or . kah, ki jih je pri nas pvzročila ' ■ tMcmformbir°Ja leta 1948, naJ bi bi~ ' • t, kot nekatere dosedanje in mor- W" * ^e kakšne, ki še niso napisane, j 0scenje za vse, ki so skozi te stiske ! ^ift občutili na lastni koži. Goli i lQ le tema, pred katero si ne zatiska- °Hli •oči> ne skušamo je nasilno po- e1di Y m brisati iz spomina. Zato je vprašanj. ^ Odgovore pošljite do sredine novembra na naslov: ~ Glas, 64000 Kranj, M. Pijadeja 1 — nugrudna uganka. I/'r' banca čakajo barvice. j fflEK, 24. OKTOBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN ©Q)!gSSSojJ©ISSGLAS TV SPORED SOBOTA 8.00 8.05 8.15 8.30 8.40 8.55 9.25 9.55 10.10 10.25 11.25 11.35 12.05 13.05 13.50 15.15 16.40 16.45 16.55 18.30 18.45 18.55 19.00 19.30 19.45 19.50 20.10 20.15 21.45 21.50 22.05 23.35 25. oktobra 1986 Poročila Halo, tu reševalci! Slovenske ljudske pravljice J. Ribičič: Miškolin — Učiteljeva nesreča Miti in legende — Nova zaveza: Rojstvo in mladost Jezusa Kristusa, poučna serija TV Beograd Pedenjžep Slovenske ljudske pesmi, predstava SNG Maribor Otrok in igra: Igrajva se!, 2. del Varstvo pri delu: Gradbeništvo Spoznano, neznano — ponovitev Ljudje in zemlja — ponovitev Mir in razorožitev: Vesolje domovina Zemljanov, 2.del dokumentarne serije OZN Poročila Prisluhnimo tišini, oddaja za služno prizadete Snežna vila Juki, japonski mladinski film Novi Sad: rokomet (ž) Četveroboj narodov — YU:ZRN, prenos Poročila Risanka Skoplje: DP v košarki (m) — Rabotnički:Budučnost, prenost Skoplje Knjiga Risanka Propagandna oddaja Danes — Turistični globus TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja Gostilna Košnik Propagandna oddaja TV dnevnik Nizki udarci, kanadsko — amariški film Kronika Borštnikovega srečanja ajniki II. TV mreže 19.00 -Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Tri srca — radenci 86 Big band iz Laibziga » 20.40 Naši slavni umetniki, feljton 21.15 Poročila 21.25 Športna sobota 21.45 Glasbeni večer. Portret Dunje Vejzović (do 23.35) J3.35 Test 13-50 PUščice Robina Hooda, sovjetski film 15.20 Miti in legende '535 Zlatar '86 - Kajkavska popevka ]6-35 Filmi A Hitchocka: Sabotaža, angleški film 18.00 Hasanaginica, podovitev drame NEDELJA 26. oktobra 1986: 9.15 Živ žav:Risanke, Smrkci 10.05 Risanka 10.10 Zgodbe modrega telefona: Ugrabitev, I del češkoslovaške nanizanke 10.35 C. Dickens: Težki časi, 2. del angleške nadaljevanke 11.25 Šopek domačih 11.55 Propagandna oddaja 12.00 kmetijska oddaja 13.00 Kdor zna, ta ima (Znanje — imanje) 14.00 Poročila (do 14.05) 15.20 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Zalivček, francoski film; Etuda v 21 točkah, francoski film 15.45 Poroči(a 15.50 Straža poštne kočije, ameriški film 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora 18.40 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Ko še ne boli 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.00 T.Hadi: Internat, 4. del nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.05 Športni pregled 21.50 Na veji pomladi, dokumentarna oddaja TV Skopje 22.15 Poročila PONEDELJEK 27. oktobra 1986 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Čas, ki živi: Anton Sigulin (do 9.50) 16.35 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Na paši v planini 17.45 Modro poletje, 35. del španske nadaljevanke 18.15 Videogodba — ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes, podravski obzornik 19.30 TV dnevnik BUL i um Za življenje gre je ameriški film, v katerem bomo videli Rachel Ward, Maggie iz Ptic trnovk, Jeffa Bridgesa in Richar-da VVidmarka. Zgodba pripoveduje o bivšem nogometašu Te-"VJU, ki ga najamejo, da najde ljubico Jacka VVaissa. Tako Te- pride v svet denarja, moči in mračnih sil, v svet, v katerem P1 odrastel, a mu je vseeno kos. Ko končno najde skrivnostno ^ginulo lepo in bogato Jessie, se noro zaljubi vanjo... Film je ?elo režiserja Taylorja Hackforda, ki je tudi avtor filma Oficir ,n gentleman. Pravijo, da se tudi ta njegov film gleda skorajda 2 zadržanim dihom. Za film Komandos pravijo, da je hit leta 1985, veliki spektakularni film Marka Lestra. Ekipa komandosov kaže svoje borilne veščine, vendar njihov vodja, nekoč fanatičen borec, vendarle pride spozna, da njihova vojna .ii nič drugega kot •°v in ubijanje ljudi. V glavni vlogi igra Arnold Schvvarzeneg 96r Film Elijev ogenj pripoveduje o mladih. Elijev ogenj se 'm«nuje barček, kjer se zbirajo mladi junaki, gimnazijci, v kriz ^em obdobju po maturi, ko vstopajo v svet odraslih Čeprav so že vpisani na univerzo, se še vedno ne morejo ločiti od brezskrbnega življenja in svoje druščine. Vsak po svoje odla *a soočenje z resničnostjo. Nekateri pijejo, drugi iščejo reši ^e " ljubezni ali celo poroki. Zanimiv scenarij, idilična fotografija in dobra scenografija so med večjimi odlikami tega filma. V njem igra tudi priljubljeni Rob Lowe. 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, 2. del ameriške nadaljevanke 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Omizje: Avangarda in postmodernizem 22.50 Poročila 22.55 Kronika Borštnikovega srečanja oddajniki II. TV mreže: 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Pesem ptic trnovk, 6. del avstralnske nadaljevanke 22.00 Ročk glasba TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Biserna vrtnica, otroška • oddaja 9.00 TVvšoli: Dihanje, Gotika, Predstavljamo vam, Vseučiliška knjižnica v Zagrebu, Poročila 10.35 TVvšoli: Tednik, Vnuki, Risanka, Razmetana abeceda, Risanka, Književnost, Zadnje minute 12.35 Poročila 13.45 »Frka«, humoristična serija TV Beograd 14.15 Na štirih kolesih 14.35 Risanka 15.00 Iz arhiva 16.00 Dober dan, šport 17.25 Kronika Bjelovara in Vataždina 17.45 Biserna vrtnica, otroška oddaja 18.15 Pokaži mi, kako, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Ugrešić —S. Tribuson: Kako preživeti do prvega, drama 21.05 Mali koncert 21.20 Knjige in misli 21.50 Merdiani, zunanjepolitična oddaja 22.20 TV dnevnik 22.40 En avtor, en film— G. Lederer — M. Kovač: Muvbridge in kompanija, risani film 16.10 TV mozaik — ponovitev 17.10 Poročila 17.15 MPZ Zagorje '86 - 3. oddaja 17.45 ExlibrisM + M 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Pomurski dnevik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Y. Keuls: Davidova mati, nizozemska drama 22.00 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.20 Integrali Oddajniki II. TV mreže:, 16.15 Nogomet — Kvalifikacije za EP (mladi) — Yu:Turčija, prenos 18.00 Premor 18.15 Mostovi— Hidak 18.45 Spominski album, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Mostovi glasbe 20.45 Žrebanje lota 21.00 Super pokalv košarki — Barcelona:Cibona, prenos 22.30 Revolucija, ki traja: Partizansko orožje _Zagreb I. program:_ 8.25 Poročila 8.30 Pisani avtobus, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Danes z rudarji, Marjan Krajačić, Kitajska, Poročila 10.35 TV v šoli: Koledar narave, Risanka, Rojstni dan, Angleščina, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 12.30 Poročila 13.55 Naši slavni umetniki: Ignjat Job—Krsto Odak 15.00 TV v šoli: Marjan Krajačić, Kitajska 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika občine Osijek 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja 18.15 Letopis, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 21.00 Ciklus avstralskega filma: Zima naših sanj 22.25 TV dnevnik 16.50 16.55 17.25 19.15 19.25 T9.30 19.55 20.05 21.15 21.20 21.35 Poročila Modro poletje, 36. del španske nadaljevanke Nogomet — Kvalifikacije za EP — Jugoslavija :Turčija, prenos Risanka Propagandna oddaja Tv dnevnik Popagandna oddaja Borštnikovo srečanje, prenos Propagandna oddaja TV dnevnik Shakespeare na TV: Henrik VIII, angleška priredba Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 19.00 Aktualnosti 19.30 TV dnevnik 20.00 Plesalec, 2. del serije o baletu 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Čas je na naši strani, glasbena oddaja 21.55 Bratstvo v rovih, dokumentarna oddaja 22.40 »Cum invocaren«, dokumentarna oddaja (do 22.40) TV Zagreb I. program: TOREK 28oktobra 1986 9.00 Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden? SREDA 29. oktobra 1986 9.00 Fran S. Finžgar: Razvalina življenja, TV drama 8.25 Poročila 8.30 Dolga, bela sled, 2. del otroške serije 9.00 TV v šoli: Povej mi, povej; Makedonščina, Kako gledati sliko, Začimbe širom sveta. Risanka, Poročila 10.35 TVvšoli: Kocka, kockica, Risanka, Knjige, Slikarji in kiparji; Marko Čelebanovič, Risanka, Bellamv, Zadnje minute 12.30 Poročila (do 12.35) 13.25 Spominski album 13.55 Dolga, bela sled,— otroška oddaja 14.25 TV v šoli: Od olive do olja, Predstavljamo vam, Vseučiliška knjižnica v Zagrebu 15.30 TV koledar 15.40 Številke in črke — kviz, 16.00 Dober dan, informativno mozaična oddaja 17.25 Split: Nogomet — kvalifikacije za EP — YUTurčija, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer kazakstanskega filma: Moja hiša na zelenih bregovih 22.30 TV dnevnik ČETRTEK 30. oktobra 1986 16.00 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 J. Ribičič: Miškolin — Šole je konec in Poroka 17.45 Modro poletje, 37. del španske nadaljevanke 18.15 Mozaik kratkega filma: Svetlobni popotnik, angleški film 18.40 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Celjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Besediloslovni utrinki: Nanašalnica in naveznik 21.10 Propagandna oddaja 21.15 J. Cosmos: Učitelj Louis Meissonnier, 3. del francoske nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Mir in razorožitev: Klic velikega zidu (Kitajska), 3. del dokumentarne serije OZN Oddajniki II. TV mreže 17.25 TV dnevnik 17.45 Ne kličite me Robi, otroška oddaja 18.15 Znanost 18.45 Stare dobre uspešnice, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V senci starega hrasta, 2. del italjanske nadaljevanke 21.10 Umetniški večer: BITEF na TV — B. Brecht: Opera za tri groše, predstava Teatra studio iz Varšave TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Ne kliči me Robi, otroška oddaja 8.50 TV v šoli: Andersen: Carjeva nova oblačičila, Življenje v kapljici vode, . Korozija, Ljubitelji narave. Poročila 10.35 TV v šoli: Smilja Mandukić, Risanka, Govori, Kaj je najprej nastalo,dokumentarni film in serije Boj za obstanek. Računalništvo, Zadnje minute 12.30 Poročila 13.40 Iz arhiva 14.05 »Cum invocarem«, dokumentarna oddaja 14.50 TVvšoli: Andersen: Carjeva nova oblačila. Korozija, Ljubitelji narave 16.00 Dober dan, kontaktna oddaja 17.25 Kronika Splita 17.45 Ne kliči me Robi, otroška oddaja 18.15 Znanostv 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.00 Izbrani trenutek — M. Ravel: Ondine 21.15 Pot v središče znanja — kviz 22.20 TV dnevnik 31. oktobra 1986 9.00 Tednik 10.00 Glasba starega Jadrana: Hvar 15.55 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 L. Paljetak: Miške, mačke vrtičarke, otroška oddaja 17.50 Modro poletje, 38 .— zadnji del španske nadaljevanke 18.15 Naravne nesreče, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Afrika: Vzpon afriške državnosti, 7. del angleške dokumentarne serije 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Derrick, nemška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Propagandna oddaja 22.30 Zadetek v srce, italijanski film oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik 17.45 Začetek brez konca, otroška oddaja 18.15 Radiacija, izobraževalna oddaja 18.45 »Frka«, humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer z Ivom Pogoreličem, oddaja angleške TV 20.55 Premor 21.00 Nekdo drug, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Alicina restavracija, ameriški film (do 23.20) RADIO PETEK, 24. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 — ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odlomki iz baleta Labodje jezero Petra lljiča Čajkovske ga — 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski moza ik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino — 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24.00 Iz glasbene skri nje - 00.05-4.30 Nočni program — glasba SOBOTA, 25. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17 00 —ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.00 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 26. oktobra 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00 - 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 27. oktobra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši — 10.05 Nedeljska matineja — 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.20 Za naše kmetovalce -14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Melodije za vse - 17.50 Zabavna radijska igra - Glasbena medigra — Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - J0.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.50 Literarni nokturno — Pavel Oblak: Pesmi za Rino - 23.05 Zimzelene melodije — 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 28. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi — 14.35 Iz mladih grl — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 —ih - 18.00 Sotočja - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 29. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.40 Pojemo in godemo — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 Georges Bizet: odlomki iz opere Carmen — 22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno - Nada Kasapić: Topot v daljavi -00.05-4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 30. oktobra/ Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 —15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Med skladbami za fagot -Skladbe Pierneja, Webra, Bozza-je in Janija Goloba izvajata Srečko Korošak in Jože Banič — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.00-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 24. oktobra: amer. akcij, drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 16., 18. in 20. uri, 25. oktobra: amer. akcij, drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 16. in 18. uri, amer. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri, premiera amer. krim. filma ZA ŽIVLJENJE GRE ob 22.15, 26. oktobra: ital. akcij film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 10. uri, amer. akcij, drama UPOR NA VOJNI AKA DEMIJI ob 15. in 19.15, amer tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17. uri, premiera akcij, filma KOMAN DOS ob 21.30, 27. in 28. oktobra: amer krim. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 16., 18 in 20. uri, 29. oktobra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 16., 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 16. in 18. uri, slov. drama NAŠ ČLOVEK ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 24. oktobra: ital. komedija GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 16., 18 in 20 uri, 25. oktobra: hongk. film ZMAJEVA IGRA SMRTI II ob 16, 18 in 20. uri, 26. oktobra: amer. akcij, film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 14 in 18 uri, hongk film ZMAJEVA IGRA SMRTI II ob 16 uri, amer glasb film ELIJEV OGENJ ob 20. uri 27. in 28. oktobra: amer glasb film ELIJEV OGENJ ob 16., 18. in 20. uri, 29. oktobra: hongk. film MORILEC KINGFISHER ob 16., 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. akcij, film NAVAHO GROM ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK DOM 25. oktobra: amer. akcij, film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 16. uri, amer. komedija DIPLOMIRANEC ob 18. in 20. uri, premiera amer. drame UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 22. uri, 26. oktobra: avstr. west. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 15. uri, amer. komedija DIPLOMIRANEC ob 17. in 19. uri, premiera amer. krim. filma ZA ŽIVLJENJE GRE ob 21. uri, 27. oktobra: ital. akcij, film KRVAVI AVTOSTOP ob 18. uri, slov. polit, drama NAŠ ČLOVEK ob 20. uri, 28. oktobra: amer. akcij, film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20 uri, 29. oktobra: hongk. film ZMAJEVA IGRA SMRTI II. ob 18. uri, amer. akcij, drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 30. oktobra: amer. krim. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 18. in 20. uri _TRŽIČ_ 25. oktobra: avstral. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 16. uri, amer. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. glasb filma ELIJEV OGENJ ob 22. uri, 26. oktobra: amer pust. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 15 uri, amer. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 17 in 19. uri, premiera slov. filma NAŠ ČLOVEK ob 21 uri, 27. oktobra: ital. akcij film GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 17. in 19. uri, 28. oktobra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 17. uri, slov. drama NAŠ ČOVEK ob 19. uri, 29. in 30. oktobra: amer. glasb, film ELIJEV OGENJ ob 17. in 19. uri JESENICE ŽELEZAR 24. oktobra: amer akcij, film KOMANDOS ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, filma ELIJEV OGENJ ob 21. uri, 25. oktobra: amer. akcij, film KOMANDOSA ob 17. in 19. uri, premiera slov. filma KORMORAN bo 21. uri, 26. oktobra: amer. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 10. uri, slov. film KORMORAN ob 15., 17 in 19 uri, slov. film KORMORAN ob 17. in 19. uri, 28. oktobra: amer. film MOONRAKER -OPERACIJA VESOLJE ob 17. in 19. uri, 29. oktobra: slov. polit, drama NAŠ ČLOVEK ob 17. in 19. uri, 30. oktobra: amer tragi-komedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17. in 19.15 JESENICE PLAVŽ 24. oktobra: hongk. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri, 25. oktobra: hongk. film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 18. in 20. uri, 26. oktobra: ital. akcij, film GANGSTERJA NEŽNEGA SRCA ob 18. in 20. uri, 27. oktobra: amer. akcij, film KOMANDOS ob 18. in 20. uri, 28. oktobra: slov. film KORMORAN ob 18. in 20 uri, 30. oktobre: jugosl. film ŠMEKER ob 18. in 20. uri DUPLICA 25. oktobra: ital. akcij, film KRVAVI AVTOSTOP ob 20 uri, 26. oktobra: hongk. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 15. uri, amer. krim. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 17. in 19. uri, 29. oktobra: slov. film KORMORAN ob 20. uri, 30. oktobra: amer pravljična grozljivka VOLJČA DRUŠČINA ob 20. uri KRANJSKA GORA 24. oktobra: amer. akcij, film MOONRAKER OPERACIJA VESOLJE ob 18. uri, 25. oktobra: franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 20. uri, 28. oktobra: amer. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri RADOVUICA 24. in 29. oktobra: amer film ŽENSKA - SOKOL ob 20. uri, 25. oktobra: amer. film ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA ob 18. uri, amer. krim. film SUROVA ODISEJA ob 20. uri, 26. oktobra: amer. film ŽENSKA - SOKOL ob 18. uri, amer. film MORILEC V HIŠI ob 20. uri, 27. oktobra: amer. film ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA ob 20. uri, 28. oktobra: amer. film MORILEC V HIŠI ob 20. uri, 30. oktobra: slov. film KORMORAN ob 20. uri BLED 24. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 20 uri, 25. oktobra: amer. film MORILSKI AVTO - KRISTINA ob 18. uri, amer. film OBSEDENOST ob 20. uri, 26. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 18. uri, amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20 uri, 27. oktobra: am$r. krim. film SUROVA ODISEJA ob 20. uri, 28. oktobra: amer. film ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA ob 20. uri, 29. oktobra: amer. film MORILEC V HIŠI ob 20. uri, 30. oktobra: amer. film ŽENSKA - SOKOL ob 20. uri BOHINJ 25. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri, 26. oktobra: amer. film MORILSKI AVTO - KRISTINA ob 18. uri, amer. film OBSEDENOST ob 20. uri, 30. oktobra: amer. film MORILEC V HIŠI ob 20. uri POLJANE 24. oktobra: ital. komedija IMAM DUHA V POSTEUI ob 19. uri, 26. oktobra: amer film KARAVANA ZA VVAKARES ob 18. uri, 28. oktobra: jap. film POLETNO ZAPELJEVANJE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA 24. oktobra: amer. komedija KJE SO FANTJE? ob 18. in 20. uri, 25. in 26. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 28. in 29. oktobra: angl. film NOŽ ZA PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri, 30. oktobra: amer. avant. film KARAVANA ZA VVAKARES ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI 24. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 25. oktobra: ital. komedija IMAM DUHA V POSTEUI ob 20. uri, 26. oktobra: amer komedija KJE SO FANTJE? ob 18. in 20. uri, 29. oktobra: amer. film KARAVANA ZA VVAKARES ob 18. in 20. uri J (miimmmmsiLAs 8. stran REPORTAŽA PETEK, 24. OKTOBRA 1981 Zima trka na vrata. Kako se bomo greli? KURILNO OLJE SPET VABLJIVO, ELEKTRIKA POSTAJA DRAGA Zasuk od kurilnega olja k premogu je že preteklost, letos se spet splača greti s kurilnim oljem. Resda je malce dražji od premoga, toda pri marsikom odtehta udobje. Površen račun namreč pove, da stane zdaj ogrevanje družinske hiše s kurilnim oljem okoli 230 tisočakov, s premogom pa 180 tisočakov. Razlika torej ni več tako velika; toliko manjša je, ker premog vselej ni ustrezne kakovosti: marsikdaj je v njem preveč kamenja, ki zmanjšuje izkoristek. Za ogrevanje pa postaja draga elektrika, kar je tudi prav, saj je to žlahtna energija, ki je za ogrevanje predragocena. Kdor se je že pred leti grel s kurilnim oljem in ima torej peč prirejeno zanj in za premog, ob hiši pa cisterno, je letos vzel v roke svinčnik in papir in izračunal, ali se mu še splača kupiti premog ali morda spet kurilno olje. Napravimo še mi tak račun. Liter kurilnega olja stane 99,30 dinarja. Za ogrevanje družinske hiše ga v eni zimi pokurimo od 2.000 do 2.500 litrov. Ce vzamemo srednjo porabo in prištejemo stroške prevoza, dobimo okroglo 230 tisočakov. Tona najbolj želenega rjavega premoga stane zdaj 32 tisoč dinarjev, za zimo ga moramo imeti v kleti dobrih pet ton. Ce prištejemo še stroške prevoza na razdalji do trideset kilometrov, rabimo približno 180 tisočakov. Razlika torej ni več tako velika. Premog se nenehno draži, cena surove nafte pa je na svetovnem trgu padla. Kuril- no olje se pri nas za zasebnike sicer ni pocenilo, toda vsaj draži se ne več tako hitro kot v zadnjih letih, ko je bilo tako rekoč že dragocena, ne le dra* ga kurjava. Težko ga je bilo dobiti, saj je bila njegova poraba omejena, kakor je bila omejena tudi poraba drugih naftnih goriv. K temu grobemu izračunu je treba pripisati tudi prednosti kurjenja s kurilnim oljem. Zadošča le pritisk na gumb, prostori ostanejo topli tudi čez noč in ni se nam treba zbuditi v jutranjem hladu, z dela priti u mrzel dom, najprej teči v klet in zanetiti ogenj v peči. Kurilno olje ima prednost tudi zaradi zanesljivejše kakovosti. Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da kakovost premoga, predvsem lignita, ni vselej ustrezna. Dostikrat je v njem preveč kamenja, kar zmanjšuje izkoristek, briketi pa često dajejo preveč prahu. Prodajr. kurilnega olja zasebnikom je poskočila za 90 odstotkov Pri kranjskem Petrolu so nam postregli s svežimi podatki o prodaji naftnih derivatov. Sešteli smo jih za devet-mesecev letošnjega leta in primerjali s prodajo v enakem lanskem razdobju. Prodaja vseh naftnih derivatov je na Gorenjskem porasla za 22 odstotkov. Od leta 1979 do leta 1984 je padala od 10 do 15 odstotkov na leto, lani se je umirila, letos raste. Največji porast prodaje so zabeležili prav pri kurilnem olju, kar 54-odstotnega. Še zanimivejša sta podatka, da se je prodaja kurilnega olja družbenemu sektorju povečala za 42 odstotkov, prodaja zasebnikom pa kar za 90 odstotkov. Razlog je tudi v tem, da je bilo vsaj doslej kurilnega olja dovolj. Petrol ga je razvažal tako rekoč sproti, v nekaj dneh po naročilu. Ali bo tako tudi v naslednjih tednih, je težko reči, saj so pri naftnih gorivih napovedi kar tvegane. Prav pred dnevi so nam pri Petrolu povedali, da so dobili obvestilo iz rafinerij, da bodo zmanjšale proizvodnjo kurilnega olja. Najbolje je torej storil tisti, ki si je cisterno že napolnil, in takšnih je, kot kaže, letos na Gorenjskem spet več. Če pozabimo na to, da mora naša država za surovo nafto odšteti dragocene devize ali pa njen nakup uravnati s prodajo izdelkov na Vzhodu, se lahko tega veselimo. Kurjenje s premogom, posebej manj kakovostnim, namreč najbolj onesnažuje zrak; kurilno olje je v tem pogledu znosnejše. To zimo bomo torej dihali vsaj za kanček čistejši zrak. Ker smo pri Petrolu že brskali po podatkih o prodaji naftnih goriv, poglejmo še prodajo bencina. V devetih mesecih je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem na Gorenjskem porasla za 12 odstotkov. Ne na račun turističnega prometa, kakor smo se v letih pomanjkanja bencina radi opravičevali. Prodaja se je namreč povečala tudi na bencinskih servisih, kjer ni veliko turistov. V Škofji Loki je, denimo, porasla za 8 odstotkov, v Železnikih za 15, v Cerkljah, kjer bencin prav tako točijo v glavnem domačinom, za 14 odstotkov. Upadla je le na kranjskih bencinskih •servisih, to pa je posledica ireusmeritve prometa na no-1 o avtocesto; na bencinskem servisu na Laborah je, denimo, upadla za 2 odstotka. Spet se torej več vozimo z avtomobilom, saj cena bancina ne raste več tako skokovito, kot je pred leti. Torej malce le občutimo padec cen surove nafte na svetovnem tržišču. Zanimiv je še podatek o prodaji neosvinčenega bencina, ki so jo uvedli zaradi turizma, saj pri nas takšnih avtomobilov še ni. Na Gorenjskem je bil v prodaji na ben- cinskem servisu v Lescah, uvedli so ga pred poletjem, in prodali 24 tisoč litrov neosvinčenega bencina. Veliko torej ne, toda brez teh črpalk bi bil Petrol brez dvoma deležen kritike. Pri tem velja omeniti, da je pri točenju neosvinčenega bencina v vročih poletnih dneh potrebna večja previdnost, saj je pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija bolj hlapljiv kot običajni. Za vroče dežele torej ni najprimernejši. Za premog ni več toliko naročil Pomanjkanje premoga je v zadnjih letih povzročalo tudi hudo kri. Letos ni večjih težav, so nam povedali pri kranjskem Merkurju, ki oskrbuje Gorenjsko z izjemo Škofje Loke. Po eni strani naročil na premog ni več tako veliko, saj ljudje spet kupujejo kurilno olje, po drugi strani pa smo se že navadili, da ga naročamo za prihodnjo zimo, ne tik pred zdajci. Za lignit je treba čakati slabe pol leta, le na Jesenicah nekaj dlje. Čakalna doba se skrajšuje, na manj kot štiri mesece naj ne bi padla, saj se sicer ljudje pritožujejo, da jim ga pripeljejo prezgodaj, sredi zime za prihodnjo. Povpraševanju ne morejo zadostiti le pri rjavem premogu, ki je najbolj iskan, dobave iz premogovnikov pa najbolj skope. Letos bodo pri Merkurju dobili 20 tisoč ton rjavega premoga manj kot so se dogovorili s premogovniki, uspelo pa jim je nabaviti kar polovico več lignita, kot so sprva računali. Torej njihovo Kurivo lahko pohvalimo. Tona lignita stane 18 tisoč dinarjev, tona rjavega premoga 32 tisoč dinarjev, tona bri-ketov iz premoga 47 tisoč dinarjev in tona lesnih briketov 40 tisoč dinarjev. Po slednjih ljudje radi segajo, saj njihova kalorična vrednost ustreza rjavemu premogu in pustijo zelo malo pepela. Vendar pa so v prodaji le občasno, saj jih dobavlja le zasebnik iz Ljubljane; bohinjski bodo prišli na trg šele prihodnje leto. Pozabiti ne smemo na drva, ki so v zadnjih letih spet vse bolj cenjena. Da so kmetje letos prodali dosti drv, pove podatek, da ljudje letos pri Merkurju ne povprašujejo kdove kako po njih. Običajno so jih prodali od 4 do 5 tisoč prostor-ninskih metrov, letos le 1.500. Zdaj stane meter 15 tisočakov. Zanimivo pa je, da letos ni bilo treba ponje v Kočevje, saj so jih ponudili gorenjski kmetje, pri katerih je sedaj cena okoli 13 tisoč dinarjav. je za stala po to Elektrika ogrevanje draga In prav je tako, saj je * najbolj žlahtna energija, kijo je škoda uporabljati za ogrevanje. Vendar pa je marsikoga, ki zna dobro računati i" priklapljati peči ob pravem času, doslej grela elektrika, saj je bilo ogrevanje z njo pc ceni. Elektrika se bo 1. novembra podražila za 39,5 odstotka if| če je lahko pri kateri energij! napoved zanesljiva, je Prl elektriki, ki se bo tudi v bodo;, če hitreje dražila, saj naj "'i dosegla stvarno ceno in tako resnično spodbudila varčev* nje. Zdaj cena kilovatne ure gospodinjskem odjemu v čaf višje, dnevne tarife zna«* 28,44 dinarja, v času nižje, n°' čne tarife pa 14,22 dinarja. Vendar nekateri še vedn<> prisegajo na ogrevanje z ele»' triko, pravijo, da še ni t drago, da se ne bi splačalo. «fl koristek je pri elektriki n»J mreč največji, izgub prakf' čno ni, kakovost je zanesljiv^ prevoznih stroškov ni itd. Primerjava cen posan>e* nih vrst energije, preračun* nih na enoto kalorične vre« nosti, torej ne pove vsega, w šteti oziroma prišteti bi mol* H tudi izkoristke. Nasledrt/J številke so torej lahko le j»' bližna primerjava: mega "* energije iz lignita stane z kot sva pričakovala, du Dr--,Sva P° napornem poho- I Poiskal - na P°,ožaJe' že naJu 3e t tak0;- Cetni kurir z ukazom za r &ila s um>k proti Ljubljani. '■' **'o uVa.razo^arana» saj se je žaga nVmikanje,,ki je brez vsake-I kan;?p,°ra in Ma pripeljalo do I HIi. ac|Je na Dolenjskem. a sva sama z vojaki in uka- zala, da vse težko orožje uničimo, lahkega pa vojaki odnesejo s seboj ali poskrijejo, ker sva vedela, da nam bo prišlo zelo. Sama sva krenila proti Hrvaški, ker se je govorilo, da bo skrajšana fronta na Kolpi ali pa kasneje v Bosni. Vesti o ustaški kontroli meje in begunci, ki so prihajali, so spremenili odločitev. Odšla sva domov, jezna, razočarana in žalostna, vendar je prevladal razum, da je koristneje biti doma kot pa v ujetništvu,« se spominja Jože Švigelj. Opredeljevanje za bivši oficirski kader ni bilo lahko. Mladi se predvsem niso strinjali z mnenjem, da je bila celotna vojska nesposobna, skorumpirana in nazadnjaška, ker so vedeli, da je med njimi dosti naprednih in zavednih. Dr. Aleš Bebler, namestnik komandanta slovenskih partizanov, je takrat skrbel za zvezo s temi skupinami in je menil, naj vsak od teh oficirjev sam pokaže, kakšen je in kaj je sposoben narediti. Najboljše med njimi naj bi postavil za komandan-1 te in taki so bili Marko Primožič, brata Švigelj, Mirko Bračič in podobno. Primožiča je dr. Bebler poslal na Kolpo za navezavo stikov s tamkajšnjimi partizani, od koder se je vrnil z odličnim sporočilom, ki so ga razširili v Ljubljani. Primožič in Švigelj sta morala po Beblerjevem nalogu poleti 1941 na Gorenjsko, kjer naj bi se prek prijateljev smučarjev povezala z organizatorji upora na Gorenjskem. 9. julija sta ilegalno prestopila mejo in v Medvodah vstopila v vlak. Zvezo z Gorenjci je v Ljubljani uredil Uroš Župančič, in sicer v gostilni Mulej na Potokih. »Imela sva dogovorjeno geslo. Ko sva stopila v gostilno, Gregor Klančnik, ki naju je čakal, ni mogel skriti presenečenja in je vzkliknil: »A vidva sta prišla?« Poznali smo se s smučarije. K zemljo je treba vlagati, da ti rodi VČASIH ZA TRI HJUHE, DANES ZA PET VOZ SENA T p *TJ,stoji Kraljevega Franceta hiša, kjer se čisto na koncu ki a'jubelja spet lahko zavije na glavno cesto. Včasih se je re-g° Pri Baclnu. Oče je kupil hišo v stari Jugoslaviji od barona ?!:Va; je»postiljon« pri baronu. Od rudnika do Tržiča je Pošto in trobil, da so ljudje k cesti nosili, kar so morali Vozil oddat) 1 ceste- Zaraščen je bil, ■ Mo* je bila slaba- ker ie i«i poni nik ob vsaki večji vodi stil Jal in na travniku pu-tM n0stPesek- Zemljiška skup- in več zdaj v Tržič. Sicer pa je bil oče pri baronu nadlovec. mučiš se. Zdaj z ženo na paši krave še privezujeta, potem pa bo napeljal še električnega pastirja. Letos jih je precej prizadela suša. Prva košnja je bila v redu, drugo so morali hitro pokositi, tretje pa praktično ni bilo. Potem pa se najde kdo, ki ti brezobzirno dela škodo. Ko so letos iz Elektra Kranj postavljali enega od drogov na travniku, so vozili kar čez travnik. Posebej so pripeljali drog, posebej betonski podstavek in potem so pridrli še z velikim tovornjakom. Ko bi mu vsaj povedali, da bi najprej pokosil. A oni meni nič tebi nič po travi gor in dol. Saj bi nič ne rekel, pravi France, če bi ne bilo toliko truda in žuljev. Zgodaj spomladi ali pa jeseni naj take stvari delajo! In vsi so enaki. Na tej strani elektri-karji, za hišo so vlekli telefonske kable, za seboj pa pustijo, kakor se jim zdi. Nihče nič za seboj ne pospravi, nihče ne vpraša, koliko škode je naredil Ko bi se vsaj opravičil... Še bo vlagal v ta travnik, še bo zvišal rob pri Mošeni-ku, da ne bo voda silila čez, gnojil ga bo, kolikor se bo dalo, da mu bo dajal kar največ. Zemlje verjetno ne bo več jemal v najem, leta so tu, pa še 90-odstotni invalid je. Kjer blizu bi jo morda le še vzel kakšno krpo. Zemljiški skupnosti bi pa priporočil, naj daje zemljo v najem tistem., ki jo spoštuje in jo obdeluje, predvsem pa kooperantom zadruge, da bo tudi družba imela korist od nje. D. Dolenc Zri • dru-aj Je na domu France z žišk miC0- 35 let je delal v tr" Pred Predilnici- ko Pa se Je svetil 1 uPokojil, se je po-jec«l zemlji. Ravno toliko je kak- Preživi tri kravice in «Ksnega telička. France je °dd^erant zadruge, mleko sD aja- Včasih je imel nad Pr^enikom na Ljubelju kar rnu ^-en kos zemlje v naje-^ u> a so mu ;^ ^oii .. Haif> - So mu jo vzeli in dali v boli drugemu- Morda je še svniPrav ^o! Se je vsaj lotil travnika na drugi J\arpHmu Je pomagala, da je 0,1 višje nasipe ob vodi toliko. potok ne poplavlja *ravn i1,vu" Travnik je tudi *Vo? 2 buldožerjem. Zdaj Paše ri8""' Ves gnoJ' da *e več Vesel • Se zemlJa popravlja. Han; Je Je m tudi ponosen je tri ri° KVcas»b so nakosili za V°z G 6 S6na' Zda^ pa P° pet sreči se je to dobro izteklo,« pravi Švigelj. Z Gregorjem so krenili v tabor prve jeseniške skupine, ki jo je vodil Gregorčič. Našli so ga skupaj z osmimi, devetimi partizani, delno oboroženimi z lovskimi puškami in puškami" mauser. Večinoma so bili to komunisti iz železarne. Gregorčič je rekel, da so oni oddelek Rdeče armade v Sloveniji, in dolgo so se pogovarjali, da so ga prepričali, da niso noben oddelek Rdeče armade, temveč slovenska partizanska vojska. Naslednji dan sta krenila prek Pokljuke, Bohinja in Dolomitov v Ljubljano. Na Ribčevi planini nad Bohinjsko Bistrico sta prespala in tam našla Tomaža Godca, tudi smučarja, ki je bil v ilegali in je organiziral odpor v bohinjskem kotu. Po vrnitvi je Franci napisal poročilo, ki je bilo dobro ocenjeno. Avgusta je bil Franci z Milanom Švigljem ponovno na. Gorenjskem, na Jelovici, kjer se ! je takrat začela prva večja nemška akcija proti Cankarjevemu bataljonu na Partizanskem vrhu. Novembra 1941 so Primožiča zaprli, ga obsodili na 30 let in ga odpeljali v zapore v Južni Italiji. Junija 1943 je pobegnil in septembra 1943 prišel med primorske partizane. Takrat si je nadel partizansko ime Marko. Po osvoboditvi je kolebal med poklicnim vojakom in političnim aktivistom na Koroškem. Zmagala je ljubezen do rojstnega kraja, za katerega bi žrtvoval vse. Razvil se je v izrednega politika in kasneje diplomata. Nenadna smrt ga je pokosila v letih njegove največje ustvarjalnosti. Knjiga Miloša Rutarja je že izšla. Izdala jo je Založba Borec in je svojevrsten, branja vreden primer dokumentarne literature. Naročite jo v založbi ali knjigarnah! •PETKOV PORTRET Živahnost, vztrajnost in energija vro iz nje. V zgodnjih jutrajnih urah z nedelje na ponedeljek se je s kranjskim Akademskim komornim zborom France Prešeren, v katerem prepeva, vrnila iz Zvezne republike Nemčije. Človek bi pričakoval, da jo bosta spanec in utrujenost zmagala, pa zanju ni bilo časa. Zjutraj je bila že sredi vrveža na občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije v Kranju, kjer pripravljajo osrednjo slovensko prireditev v počastitev leta miru in dneva Organizacije združenih narodov. Ani Skodlar, študentka 4. letnika ekonomske fakultete v Ljubljani, doma iz Britofa, je predsednica Centra klubov Organizacije združenih narodov pri kranjski mladinski organizaciji in lep del organizacijskega bremena kranjskega srečanja sloni na njenih plečih. Ko je prevzemala predsed-nikovanje, si je zabičala, da niti najmanj ne namerava biti predsednik le na papirju, ampak »funkcionar«, pod katerega komando se bo tudi kaj naredilo. Javnosti je preveč skrito, da je kranjski center klubov OZN postal vodilni v Sloveniji, da je prejemnik posebne plakete republiškega centra in da kranjski »ozeenčki« poberejo zadnje čase največ priznanj, letos od trinajstih kar pet. »V petem razredu osnovne šole v Predosljah se je začela moja ozeenovska aktivnost. Odlično mentorico Eli Mize-rit-Mohorič smo imeli, razgibano smo delali, imeli ANI SKODLAR dih za mir, za pravilno in realno razumevanje miru in mednarodnih odnosov, prav tako pa pomeni delovati v klubu OZN tudi bogatiti splošno izobrazbo ter podirati pregrade ozkosti in zaprtosti. Šolski programi tega znanja ne dajejo, učijo v glavnem le o posameznih državah in njihovih značilnostih. Klubi OZN polnijo to vrzel,« ugovarja Ani. Njen pogled na sedanjo Organizacijo združenih narodov je realen. V svetu vlada denar in vlada tudi nad OZN, pravi. Združeni narodi se kljub temu trudijo in delajo pošteno, kolikor morejo. Še vedno ne počno nič slabega, kar bi škodovalo miru. Brez vojn verjetno ne bomo nikdar živeli, vendar se kljub temu splača bojevati zoper nje, saj je to končni cilj človeštva in OZN. Manjka politične volje, pa tudi načela držav se kdaj razhajajo s prakso. Tudi Jugoslavija, trdna zagovornica miru, sožitja in neuvrščenosti, mora kdaj popustiti zaradi najrazličnejših, predvsem gospodarskih pritiskov, čeprav to načelom ni v prid. »Mladi smo pri mirovnih zahtevah vedno bolj agresivni in to je prav. Vzgoja in mir se začne že v osnovni šoli in se mora nadaljevati. Naše zahteve vedno bolj prodirajo tudi v strukture političnega odločanja. Počasi prebujamo družbeno zavest in tega smo veseli. Naša dejavnost in naša prizadevanja pa niso samo boj za mir brez vojn, ampak tudi prizadevanja za sožitje miru in zdravega življenja,« sklene misli Ani Skodlar. j. Košnjek kvize med razredi, skratka, nismo počivali. Tudi v srednji ekonomski šoli smo imeli dejaven klub OZN. Mentor Milan Ahačič nas je navadil na samostojnost in nam dal priložnost, da smo se sami znali organizirati. Že takrat sem začela delovati v občinskem centru klubov OZN,« razlaga Ani Skodlar in se pohvali, da ima vzj.on aktivnosti mladih iz kranjske občine tudi posledice v ponovnem oživljanju ideje OZN med slovensko mladino. V Sloveniji aktivno deluje v klubih OZN od 12 do 15. tisoč mladih, število klubov pa se je od lanskega 501 povzpelo na 525. Vendar je ta dejavnost še preveč skrita, preveč sramežljiva in bi se bila upravičena postaviti ob bok marsikateri drugi dejavnosti. >Delo v klubih OZN še. zdaleč ni samo gola politika. Te je še najmanj. Klubsko delo je predvsem vzgoja mla- Košarkarji Cibone v Elanu SODELOVANJE DVEH JUBILANTOV Begunje, 22. oktobra — »Sodelovanje z vrhunskimi športniki daje v Elanu dobre rezultate. Ne gre le za enostavno propagiranje Elana in za neposredne finančne učinke, ampak za razvoj. Vrhunski športniki nam lahko najbolje povedo, kakšni so naši izdelki in kaj je treba menjati, da bodo še boljši. Najbolje lahko testirajo izdelke in predlagajo izboljšave. Tako delajo smučarji in tako nam lahko pomaga Cibona pri športni obutvi,« je dejal glavni direktor Elana Uroš Aljančič. Cibona je prišla brez svojega najboljšega, Dražena Petroviča. Včeraj po tekmi s Ši-benko (Cibona je zmagala) je dobil temperaturo in začela so ga boleti ušesa, tako da Zmagovalka Zlate slušalke '86 VESELJE DO PETJA Darja Ribnikar, simpatična 16-letna dijakinja iz Siruževega, je s skladbo Najboljši fantje so že poročeni, ki jo sicer poje Simona Vo-dopivec, osvojila prvi nagradi občinstva in strokovne žirije Pa počasi in tudi na- Prejšni petek je bilo v Iskri-ni menzi na Laborah zelo vroče. Številni poslušalci, ki se leto za letom zbirajo na prireditvi Zlata slušalka, tudi tokrat niso odpovedali. S spodbudnim ploskanjem so nagrajevali vse nastopajoče, ki so vsak po svoje poskušali prepričati o svojih pevskih kvalitetah. Najbolj prepričljiva je bila 16-letna Darja Ribnikar, ki je tako občinstvo kot strokovno žirijo »zavedla« s trditvijo, da so najboljši fantje že poročeni, in si s tem prislužila obe prvi nagradi. »Tako zelo sem vesela,« so bile njene prve besede, ko smo ji neposredno po podelitvi priznanj čestitali in jo za kratek čas odtrgali od njenih najbolj vnetih navijačev. »Pojem že dolgo časa«, je pripovedovala žarečih oči in dodala: »Zadnji dve leti obiskujem tudi glasbeno šolo v Kranju, kjer me profesorica Ileana Bratuš-Kacjan poučuje solo petje. Tudi v ansamblu sem že poskusile a se skupina Epicenter ni najbolje obnesla in smo se razšli. Sedaj pa nekaj časa ne mislim k nobeni skupini, čeprav so me že vabili.« Že po prvih taktih pesmi je bilo slišati, da je njen glas vajen mikrofona in da tudi s tremo nima problemov. S tem je olajšala delo tudi fantom iz spremljevalne skupine Obvezna smer, ki so se pri nekaterih izvajalcih dodobra potrudili, preden so ujeli ritem. Darja pravi, da rada posluša vse vrste glasbe, od klasike pa vse do popularnih pop uspešnic. Obiskuje 2. letnik SŠETK-PU (»Iskrine šole«) in to v razredu, kjer je poleg r*je samo še eno dekle. Pa s fanti ni problemov. Nasprotno! Njeni najbolj vneti navijači na Zlati slušalki so bili prav njeni sošolci. Kakšnih posebnih načrtov glede glasbe si Darja Ribnikar za prihodnost ne postavlja. Želi le prepevati, in to čim več! Vine Bešter danes, po jutranjem treningu, ni mogel na pot. Pod vodstvom Mirka Novosela in trenerja Janeza Drvariča pa so prišli vsi drugi igralci ene najboljših svetovnih košarkarskih ekip: Aco Petrovič, Mihovil Nakić, Zoran Čutura, Danko Cvjetičanin, Sven Ušič, Branko Vukičevič, An-dro Knego, Ivan Šoštarec, Jo-ško Vukičevič, Arnan Bečič in Damir Pavličevič. Glavni trener Cibon-Mirko Novosel je po zahvali za prisrčen sprejem dejal: »Sodelujeta dva jubilanta: Elan je star 40 let in tudi Cibona slavi enak jubilej. Oboji smo dosegli svetovno kakovost in s skupnim delom jo lahko obdržimo. Pred pol leta smo v Ciboni razpravljali o opremi in pokroviteljih. Povezali smo se z Benecom iz Čedada, ker izdeluje kakovostno obutev Kro-nos. Preskusili smo jo, vsi igralci so jo sprejeli in sedaj je to naša obutev. Razen tega « pa smo se še dogovorili, da bo Elan skupaj z nami ekskluzivni prodajalec te svetov-noznane športne obutve v Jugoslaviji. Veseli nas, da Elan tudi tako kvalitetno opremlja našo novo košarkarsko dvorano v Zagrebu, najkakovostnejšo v Jugoslaviji.« Janez Drvarič iz Ljubljane za trenerja ljubljanske Smelt Olimpije ni ustrezal, Ci- bona pa ga je sprejela za trenerja. »Hitro in odlično sem se vživel med Zagrebčani, odlično so me sprejeli in nimam problemov. Cibona je izjemno organiziran klub. Vsak ima svoje obveznosti in pristojnosti in to velja tudi zame kot trenerja.« Andro Knego, ta velikan in silak, je bil tako kot veči- * mmna *cibo" JT^P se v« prvi* » vič v "i Elanu. Košarko je že opustil, pa ni mogel brez nje. »Navezan sem na Cibono in ji moram pomaga ti. N^kaj igralcev je odšlo v JLA in moja pomoč je klubu dobrodošla.« Aco Petrovič, brat našega najboljšega košarkarja Dražena, nam je povedal: »Prvič sem v Elanu. Če smučam? Ne. Pozimi igramo in vadimo — torej ni časa. NI pa rečeno, da potem, ko ne bom več aktivno igral košarke, ne bom smučal.« Kakšna je Cibona danes? »Na začetku prvenstva še nismo v formi, vendar traja sezona sedem mesecev in tudi vrhunska forma bo prišla. Ko bo potrebno in najbolj odločilno, bo Cibona močna. Naš cilj je državni naslov in kup zmagovalcev.« Kako je z bratom Draženom? v »Dražen je v redu, vendar se ga zadnje čase vedno pogosteje loteva bolezen. Tudi to se dogaja, to je šport.« J. Košnjek Slike: F. Perdan ®®mm§mGLAB 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 24. OKTOBRA 1986 Košarkarice žirovskega Kladivarja Kljub varčni rasti dobre igralke Žiri, 22. oktobra — Žirovske košarkarice, ki so v svojih najboljših letih tekmovale enkrat v prvi in štirikrat v drugi zvezni ligi, so zdaj že tretje leto med vodilnimi v slovenski ligi. Vadi jih trener in predsednik košarkarskega kluba Kladivar Miha Bogataj, ki je dejal, da so igralke same domačinke in prihajajo v klub iz osnovnošolskih vrst. Zato so njihovi dobri klubski rezultati prvenstveno posledica dobrega dela v šoli. »Imamo tri treninge na teden, samo eden je zares skupen. Trenutno namreč pet deklet študira v Ljubljani in se vračajo v Žiri samo ob koncu tedna, medtem ko se druge vozijo v srednje šole v Škofjo Loko ali Kranj. Glede na to so njihovi rezultati še toliko več vredni,« je povedal Miha Bogataj. ' Kakovost ekipe precej niha, saj ne pride vsako leto __. _ dovolj dobrih novih igralk. Članice se v glavnem poslo- Miha Bogataj B 6 K vijo pri dvajsetih letih, ko se poročijo. Tudi višina ni njihova prednost pod koši. Povprečno ne dosegajo niti 170 centimetrov. Zdaj, ko veljajo nova pravila, igrajo bolj na mete od daleč, za tak način pa je potrebnega veliko treninga. »Zdaj imamo v Žireh pet ekip,« je dejal Miha Bogataj, »od tega žensko pionirsko, mladinsko in člansko ter moško kadetsko, in letos po sedmih dolgih letih spet člansko, ki nastopa z imenom Etikete. Vadijo v šolski telovadnici, ki je tako polno zasedena, da je težko dobiti primeren termin. Člane pestijo tudi denarne težave, ker jih telesnokulturna skupnost ne podpira. Kladivarje ve ekipe teh probemov nimajo, saj njihovo delo financira razen telesnokul-turne skupnosti še krajevna skupnost Žiri iz prispevka organizacij združenega dela, postopno pa se spet vračajo tudi nekateri pokrovitelji. H. Jelovčan Trener mladincev Save, Bojan Udovič, je ocenil sezono Ječnik balkanski prvak Kranj, 22. oktobra — Naši kolesarji so končali letošnjo tekmovalno sezono. V konkurenci pionirjev, mladincev in članov so bili v domači in mednarodni konkurenci uspešni kolesarji Save iz Kranja, čeprav so se od tekmovalnega športa poslovil Ropret, Marn in Cuderman. Se več pa so naredili starejši in mlajši mladinci pa tudi pionirji. Kolesarji kranjske Save so že več kot dve desetletji v ospredju jugoslovanskega kolesarskega športa, v mednarodnem merilu pa so dosegali take uspehe, kot malo-kateri gorenjski športniki. Poslovili so se Ropret, Cuderman in Marn. Se vedno so dobri, čeprav ni več takih uspehov kot v minulih letih. Vendar so napredovali starejši in mlajši mladinci, dobri pa so bili tudi pionirji. Vsekakor je to tudi zasluga poklicnega trenerja, deve-tindvajsetletnega Bojana Udoviča, ki je bil še pred tremi leti steber ekipe članov KK Sava. Pred tremi leti se je posvetil trenerskemu delu in uspehi so se nizali. Pionirsko kolesarsko šolo je začel poklicno nadaljevati eden od najboljših jugoslovanskih kolesarjev vseh časov, Bojan Ropret. »Letošnja članska sezona je kar uspešna, čeprav smo bili okrnjeni. Vso sezono je poškodovan kolesaril Lampič, a je vseeno zmagal na treh dirkah. Veliko uspehov je dosegel Polanc, ki je bil reprezentant in dober tudi na svetovnem prvenstvu v ZDA. Marko Polanc je bil šesti na dirki Alpe-Jadran in drugi na cestnem državnem prvenstvu, ima pa še tri druga mesta. Tu je še Ka-vaš, ki vozi za ekipo Save. Le-ta je zmagovala na dirkah Roga, ob jadranski magistrali in v Zenici. Starejši mladinci so imeli v tej sezoni osemintrideset dirk in so zmagovali na vseh pomembnih. Osvojili so kar sedemnajst zmag. Kalan in Ječnik sta jih osvojila po pet, Ahačič in Čemažar po tri in Galof eno. Prednjačil je Ječnik, ki je bil udeleženec svetovnega prvenstva in kot reprezentant tudi na letošnjih balkanskih igrah v kolesarstvu. Borut Ječnik je bil balkanski prvak med posamezniki in ekipni prvak. Postal je tudi absolutni državni rekorder na 1000 m i a stezi, je ekipni državni prvak na stezi in v cestni vožnji. Na stezi v Budimpešti pa so naši starejši mladinci dosegli tudi nov rekord SFRJ. V konkurenci mlajših mladincev so naši ekipni cestni državni prvaki in tretji na stezi. Sovinec je državni prvak na 500 m na čas. Na domačih dirkah je bil Štular dvakrat prvi, Sovinec trikratni zmagovalec, po eno zmago so dosegli Drinovec, Fajfar, Sajovec in Žumer, Cvetičanin pa je bil šestkrat drugi. Dobri so bili tudi naši pionirji, Pilar pri pionirjih A in Kosmač pri B pa sta bila v ospredju. Naše vrste treniramo: člane Hvasti in Frelih, mladince Zevnik, Štirn in jaz, trener pionirjev je Plestenjak, mehanik vseh naših koles pa Slavko Žagar.« Da bo osnova kranjskega kolesarskega športa še večja, je za pionirsko kolesarsko šolo začel poklicno skrbeti Bojan Ropret. D. Humer Svetovni pokal v gorskih tekih Jugoslovani opravičili nastop Rateče, 13. oktobra — V dolini Valtelina v Italiji je bil med 2. in 5. oktobrom drugi svetovni pokal v gorskih tekih, ki se ga je udeležilo tudi jugoslovansko zastopstvo, tekači iz Slovenije. V naši ženski ekipi so bile Tatjana in Ksenija Smolnikar, Marija Trobec in Minka Barektarovič, moško ekipo pa so sestavljali Mitja Uršič, Pavle Drobne, Niko Smole, Tadej Kuhar, Borut Pod-gornik, Darko Melinc, Jaka Škorjanc, Franci Teraž, Ivan Urh in Tone Djuri-čič. Naši predstavniki so nastopili v vseh štirih disciplinah. Dekleta so tekla na 7,5 kilometra s 510 metri višinske razlike in so se uvrstila na četrto mesto za Švico, Italijo in Zvezno republiko Nemčijo. Mladinci so bili na enaki progi šesti, prva članska ekipa na 11 kilometrov s 730 metri višinske razlike je bila deseta, članska ekipa na 15,5 kilometra s 1180 metri višinske razlike pa je bila enajsta. V skupni razvrstitvi narodov so bile ženske odlične četrte za Švico, Italijo in Zvezno republiko Nemčijo, fantje pa so bili šesti za Italijo, Švico, Anglijo, Zvezno .epubliko Nemčijo in Avstrijo. Zastopanih je bilo 15 držav. V vseh državah je problem, kam uvrstiti tekmovanja v gorskih tekih. Drugje se rešujejo z raznimi pokrovitelji, pri nas pa se tekmovalci financirajo sami, brez kakršnekoli podpore, čeprav smo dežela, kjer se takšni teki uveljavljajo in ima tekaški šport vedno več privržencev. Atletska zveza je za te pobude gluha, zato so ta tekmovanja na skrbi zanesenjakov kot je na primer Franci Teraž iz Mojstrane. Naslednje leto bo svetovni pokal v Švici, prav pa bi bilo, da bi bil enkrat tudi v Jugoslaviji. A. Kerštan Nov uspeh lokostrelcev Ikosa Kranj, 20. oktobra — Letošnji lokostrelski turnir v Bujah je bil za lokostrelce Ikosa iz Kranja spet uspešen. V disciplini american ro-und (55, 45 in 38 m) je med člani v prostem streljanju slavil M. Šarič z Reke, Lesja:c i/. Ikosa pa je bil četrti..*.«,. . >. , Med zepskatni prosto je zmagala Majda Meglic iz Ikosa, prvi dve mesti med mladinkami pa sta si razdelili Anja Meglic in Petra Novak (obe Ikos), v disciplini compaund prosto pa je bil zmagovalec član Ikosa Pe-ter Tomazin. i )■»........ii u ji; i . . »_đh- Krajani Primskovega so praznovali - Krajevna skupnost Primskovo je ESJ v Pra.znovt,a ol> krajevnem prazniku; vanj so se vključili tudi športniki. Na balinarskem turnirju je nastopalo kar šestintrideset ekip iz Italije Bosne, Ljubljane inz Gorenjske. V velikem finalu je slavila ekipa Cen-E?r-Z ^ianja; J1 Pre™agal S1°g°> v boju za tretje mesto pa je bila Šiška *m^PSSl ek»Pe Berteglloiti iz Italije. Vrstni red: 1. Center, 2. Sloga, t£ ' 4--^7^1OItl-1?a Center Krani s° ^ali: Planine, Novak, Lukež in Klemencic. (-dh) — Foto: F. Perdan Letne igre Občinskega sindikalnega sveta Kranj Največja udeležba v malem nogometu Kranj, oktobra — Na stadionu Stanka Mlakarja in na drugih igriščih in v dvoranah so se končale letošnje letne igre občinskega sindikata Kranj. Udeležba je bila največja v malem nogometu, saj se je pomerilo kar 608 igralcev. Končana so tudi tekmovanja v šahu, kolesarjenju in rokometu. Pri nogometaših so v prvi skupini zmagali igralci Tekstilindusa I, v drugi je bila najboljša Sava I, v tretji skupini je bila prva Telematika I, v četrti je bila zmagovalka ekipa Kibernetike I, v peti skupini pa Sava III. Ekipa Planike II je bila zmagovalec šeste skupine, v sedmi je zmagal ZTKO, v osmi Gradbinec II, v deveti Kibernetika II, v deseti skupini Živila, v enajsti skupini pa Iskra Ero. Skupni zmagovalec v malem nogometu je Kibernetika I, ki je zbrala 100 točk, drugi so V. P. Kranj 97,8 in tretja OŠ Josipa Broza Tita s 95,7 točke. V šahu je nastopilo osem moških in dve ženski ekipi. Pri moških so bili najboljši šahisti Kibernetike, pri ženskah pa Tekstilindus. Med posamezniki je pri moških zbral največ točk Leon Prijave še do torka Kranj, 22. oktobra — Organizacijski odbor osmega turnirja v malem nogometu se vneto pripravlja na letošnjo tradicionalno prireditev, ki bo v dvorani na Planini. Na tem turnirju nastopajo ekipe v dveh skupinah: v A skupini ni starostne omejitve, v B skupini nastopajo igralci, rojeni leta 1951 in starejši. Lani je na tem turnirju v obeh skupinah nastopilo sto osemindvajset ekip. V A skupini so bili zmagovalci Zmije-ljubci, v B pa Savčani. ZTKO Kranj že zbira prijave. Prijavite se lahko do 28. oktobra na naslov: ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Podrobnejše informacije bo dal Milan Čadež, telefon 21-176. Žrebanje obeh skupin bo v ponedeljek, 3. novembra. -dh Mazi (Iskra Ero), v ženski konkurenci pa Branka Jenko (KŽK Mlekarna). V rokometu je v prvi skupini slavilo moštvo OŠ Lucijana Seljaka, v drugi skupini so bili najboljši rokometaši Ikosa, ki so zmagali tudi v vseekipnem tekmovanju med rokometaši. Zbrali so 100 točk, pred OŠ Lucij ana Seljaka 90 in Telematiko 80. Močan je bil tudi turnir v balinanju. Največ so pokazali ba-linarji Merkurja, ki so v tekmi za prvo mesto premagali Cestno podjetje Kranj, Gradbinec pa je bil za tretje mesto boljši od Ibija. Dobro so tekmovali kolesarji v moških in ženskih disciplinah. Pri fantih so bili najhitrejši Savčani, pri ženskah pa dekleta Eksoterma. V moški konkurenci za posameznike, dirkalno kolo, je zmagal Stane Stare iz Save, z navadnimi kolesi je bil najhitrejši Janez Kavčič iz Save, med kolesarji, pony kolo, pa Miloš Božovič iz Save. Pri ženskah je z dirkalnim kolesom slavila Milena Zaplotnik iz Exoterma, na navadnih kolesih Marija Mali iz Tekstilindusa, s ponvji pa je bila najhitrejša Darja Bre-gar iz Exoterma. D. Humer Nogomet V Kranju gostuje Dinamo Kranj, 22. oktobra — Stadion Stanka Mlakarja bo v ponedeljek gostil enega najboljših prvoligašev, Dinamo iz Zagreba. Prijateljska tekma bo sklepen del slavja ob petinšestdesetletnici nogometa v Kranju. Trener Blaževič bo v ponedeljek v Kranj'pripeljal svoje najboljše igralce. Ob 15. uri se na stadionu Stanka Mlakarja obeta enkraten nogometni dogodek. Vstopnina je 500 dinarjev, vojaki pa bodo morali odšteti 300 dinarjev. -dh Vabila, obvestila, prireditve Nogometni spored — Nogometaši kranjskega Triglava igrajo v nedeljo ob 14.30 v Domžalah, Naklo pa igra v nedeljo ob 10.30 doma z odličnim moštvom Solinar iz Pirana. Spored kranjskih lig: člani (sobota ob 15. uri) Mavčiče : Primskovo, Bitnje : Šenčur, Sava : Britof, Visoko : Zarica, Trboje : Kokrica, Grintavec : Velesovo, Podbrezje : Hrastje in Preddvor : Podgorje; kadeti (sobota ob 10. uri) Triglav : Sava, Britof : Alples in Jesenice: Primskovo; mladinci (nedelja ob 9.30) Britof : Bitnje, Primskovo : Naklo, Mavčiče : Podbrezje, Kokrica : Šenčur in Trboje : Zarica. — D. Jošt Rokometni spored — Jutri ob 19. uri bo v Bistrici tekma Peko : Črnomelj, jutri ob 18.30 pa v Dupljah derbi slovenske lige med Dupljankami in Iskro. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 20. uri v Škofji Loki gorenjski derbi Termopol : Besnica V tekmovanju mladincev bosta jutri ob 17. uri tekmi Peko : Olimpija in Termopol II : Kamnik, ob 18.30 Termopol I : Besnica in v nedeljo ob 10. uri Preddvor : Prule. Tekma Alples : Slovan bo jutri ob 16.30. V tekmovanju mladink bo jutri ob 16.30 tekma Peko : Krim, ob 17. uri pa Duplje : Krmelj. Tekma Alples : Itas bo jutri ob 15.15. V prvi občinski ligi igrajo danes. Ob 19. uri Krvavec : Gumar in Storžič : Duplje, ob 20. uri pa Peko : Sava. V drugi skupini ob 16. uri igrajo Sava veterani: Veterani in Žabnica : Preddvor veterani, ob 19. uri pa Duplje veterani : Radovljica. — J. Kuhar Planinski pohod in maraton v Žireh — Planinsko društvo Žiri prireja v nedeljo dve prireditvi v počastitev ustanovitve odbora OF 23. avgusta leta 1943 in osvoboditve Žirov. Prva prireditev bo 5. spominski pohod, ki se bo začel ob 8. uri pred Zadružnim domom v Žireh. Pohod bodo vodili vodniki, hoje pa bo za okrog tri ure. Trasa je Zadružni dom—Vrsnik—Vidic—Go-vejk — Srnak—Korita —Breznica. Pri Vidicu bo okrepčilo. Pohod bo ob vsakem vremenu. Ob 10. uri v nedeljo pa bo pred Zadružnim domom tudi start planinskega pohodnega maratona okrog Žirov. Trasa bo dolga 14 kilometrov. Prijave bodo sprejemali uro pred startom, (jk) Kranjsko šahovsko prvenstvo — Šahovsko društvo Kranj vabi na letošnje občinsko prvenstvo kranjske občine v šahu. Začetek prvenstva bo v torek, 28. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih Pravico nastopa imajo šahisti z najmanj drugo kategorijo. Vw dr činske A nogometne lige sta Šenčur V Sava remizirala, Bitnje so premaga1 Primskovo, Zarica in Mavčiče sta igra la neodločeno, prav tako Britof in Visoko. Sava ima 16 točk, Primskovo 1 ■ Bitnje 12 itd. V B ligi vodi Kokrica, p' mladincih Britof in Naklo, pri kadet"" Britof in Dri pionirjih Primskovo in sofco. D.'Jošt .24. OKTOBRA 1986 SMUK V VIŠJI CENOVNI RAZRED Alpinina športna kolekcija za naslednjo zimo navdušila tujce Smuk v višji cenovni razred Alpinini čevljarji smo v letošnji plan zapisali, da bomo naredili 2,4 milijona parov obutve in da jo bomo polovico prodali v zahodne države. Besedo držimo. Morda se bo konec leta celo pokazalo, da sami sebe premalo cenimo. Letošnja proizvodnja namreč v vseh mesecih doslej krepko prekaša lansko, povprečno kar za dvajset odstotkov. Približno pol povečanja gre na račun boljše organiziranosti in več dela, druge pol pa na račun novega, bolj spodbujevalnega načina nagrajevanja pridnosti in* natančnosti. Smučarsko obutev za to zimo smo že vso poslali na tuje. Tudi za domače prodajalne smo tekaške čevlje naredili, prav zdaj pa hitimo s pancer ji. Nekaj prek tisoč parov jih pride vsak dan s trakov. Zadnji par ženskih škornjev bomo po približno dveh mesecih proizvodnje izdelali konec oktobra. Ni še minilo veliko let, ko smo Žirovci izvozili precej čez polovico obutve na Zahod. Politika tečaja dinarja nas je potem streznila, nam zagrenila velike izvozne apetite, tako da zdaj vztrajamo nekako pri polovici izvoza proizvodnje. Zato pa bo ta polovica vse boljša, več bo v njej našega znanja in tudi dražja bo lahko zaradi tega. Približno dve desetini obutve v Alpini prodajamo na Vzhod, tri pa doma. Težav nimamo na nobenem od teh trgov. Zadnja kolekcija za pomlad in poletje je bila doma celo ena najbolje prodanih doslej, saj smo v jesen zakorakali praktično brez ostanka zalog. Po informacijah iz trgovin dobro kaže tudi za jesensko-zimsko kolekcijo, čeravno doslej zaradi »neugodnega« prelepega vremena še ne izginja tako množično s prodajnih polic. Manj gotovo je, kako bo s smučarsko obutvijo, saj bo zlasti prodaja pancerjev najbrž odvisna tudi od (visokih) cen za žičnice. Hitrejše obračanje vseh vrst zalog je eden od velikih dosežkov pri iskanju naših notranjih rezerv. Obračanje smo uspeli poživiti za najmanj 20 pa tja do 50 odstotkov, primerjano z lanskim letom. Uspeh je plod'načrtnega spremljanja analize obračanja zalog, piko na i pa je dal še spremenjen način nagrajevanja, saj smo delavci, ki imamo vpliv na obračanje zalog, plačani tudi od tega, kako hitro se zaloge obračajo. O letošnjem denarnem izkupičku bomo v Alpini lahko natančneje govorili šele konec leta, saj je zadnje trimesečje tisto, ki nam največ prinaša: kar 45 odstotkov v celotnem prihodku tovarne. DIREKTOR TOMAŽ KOŠIR: Poslovanje bo pozitivno, ustvarili bomo tudi nekaj akumulacije, vendar pa bo najbrž manjša od tiste, ki bi jo normalno morali ustvariti glede na povečanje proizvodnje z istim številom ljudi -in na hitrejše obračanje kapitala, ki pomeni mastno milijardo dinarjev prihranka pri obrestih na leto. Pred svojim pragom smo kar uspešno pomedli s slabim delom. Ko pa pogledamo čez tovarniški plot, ugotavljamo, da položaj v državi za zahodne izvoznike še vedno ni spodbuden. TOMAŽ KOŠIR: Junija sem bil ob sprejemu prvega paketa ukrepov zvezne vlade zelo optimistično razpoložen, upal . sem, da bo izvoz osvojil dohodkovno mesto, kot mu pritiče. Danes je jasno, da se obeti niso uresničili. Tečajna lista je približno enaka kot je bila junija, dinar je še bolj precenjen, zaradi česar tovarna izgublja velike denarje. Letos se nam bodo plusi in minusi še nekako izšli, za naprej pa menim, da se vlada s tako politiko izvoznikom ne bo smela več posmehovati. Precej zapletov nam je povzročil tudi zakon o omejnih izplačilih osebnih dohodkov. Kot sezonska tovarna moramo vse leto veliko delati, da konec leta plače zaslužimo. Med letom zato skušamo slediti gibanjem inflacije, se držati slovenskega povprečja in svoje panoge, konec leta pa bomo dokončno poračunali. Letos so naše plače rasle nekaj hitreje kot inflacija, kar pomeni, da smo jih tudi realno za malenkost popravili. V devetih mesecih so bile večje za 135 odstotkov, medtem ko je bila uradna inflacija 106-odstotna, primerjano z enakim lanskim časom. Čeprav se Jugoslovani vsi po vrsti ukvarjamo predvsem s trenutnimi problemi, pa je pomembno gledati tudi naprej. V prihodnjem letu ne načrtujemo bistvenega povečanja proizvodnje, ker tudi število zaposlenih ne bo raslo. Če bo proizvodnja večja, bo samo na račun večje produktivnosti. Tudi zahodni izvoz se bo po količini obutve gibal nekje na polovici proizvodnje, vendar pa bomo iz njega skušali iztržiti nekaj več deviz kot doslej. Trudimo se, da bi prodali čim več modelov oziroma kolekcij, ki sodijo v višji cenovni razred, so dražji. Razen tega pa bi vanje radi vgradili kakšen domač material več kot doslej in tako zmanjšali začasni uvoz. Za kolekcijo ženske modne obutve za pomlad in poletje smo naročila večinoma že zbrali. Po odmevih sodeč smo pričakovanja tujih in domačih kupcev izpolnili. Zdaj bo treba pripraviti nove kolekcije že za drugo jesen in zimo. Pohvalne ocene je požel tudi športni smučarski program za naslednjo sezono. Konec septembra smo kolekcijo predstavili tujim kupcem, ki so jo sprejeli bolje kot kdajkoli v zadnjem desetletju. Zanimiv je podatek, da moramo v Alpini za reklamno-prodajne namene izdelati kar šest tisoč parov vzorcev pancerjev in jih do sredine decembra poslati mreži zastopstev v dvajsetih državah, seveda opremljene tudi z drugim reklamnim gradivom. Pancer alfa ni več naš zadnji dosežek. Razvili smo konstrukcijsko popolnoma nov čevelj z zadnjim vstopom, ki se uvršča v svetovni vrh. Bistvena novost pa je konstrukcija deljene manšete, ki je uporabljena na enem od obstoječih modelov in pomeni novost na konstrukcijskem področju. Morda nam jo bo uspelo celo patentirati. Tudi po izgledu je kolekcija pancerjev z drobnimi oblikovnimi spremembami in široko barvno paleto vžgala. Pri tekaških čevljih smo v Alpini sestavili zelo močno kolekcijo v nordic norm sistemu, ki se je že letos izredno obnesla v prodaji. Čevelj nosi znamko Alpine, vez pa je Rottafelina, to je oboje porok za kakovost. Taka kakovost pa lahko tudi nekaj več stane. Vsi ti novi dosežki so v celoti sad našega dela. Letos smo šli na razvojnem področju na sistem projektnih nalog in na dodatno stimuliranje uspešnega dela: V novem pancer ju, na primer, je eno leto dela dokaj velike skupine strokovnjakov, od katerih ima vsak svojo nalogo v mozaiku: konstrukcijo, obliko, različne mehanizme, funkcionalnost, testiranje. Vsi sodelavci smo se doslej res potrudili, zdaj pa je treba naš trud še za primerno dobro ceno prodati. alpina C^IggSvMEIIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 24. OKTOBRA DEŽURNI VETERINARJI KOM PAS JUGOSLAVIJA ŽELITE MIREN ODDIH. ZDRAVJE. REKREACIJO ...? Vam je namenjena ponudba iz kataloga Jesen, zima, pomlad — pestra izbira krajev ob morju, v planinah, zdraviliščih... — bazeni, sprehodi, jogging, tenis, kmečki turizem ... — senior klubi v Dubrovniku, Crikvenici in na Malem Lošinju — letalski paket v Dubrovniku že za 55.500 din KAM NA SMUČANJE? Poleg pestre izbire iz kataloga »Kompasova zima 86/87« lahko izbirate tudi med letalskimi paketi: — Val Thorens (že za 107.000 din) — Borovec — Bolgarija (že za 63.200 din) — Jahorina (že za 54.000 din) — Popova Šapka (že za 80.000 din) INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POŠLO VALNICAH KOMPASA tel.: (064) 28 472. M-KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo, VRTNARSTVO, KRANJ Ob dnevu mrtvih bomo tudi letos izdelovali aranžmaje in šopke iz svežega cvetja. Naročite jih lahko že sedaj v vseh naših cvetličarnah, kjer vam bodo prodajalke prijazno svetovale in pomagale pri izbiri. Priporočamo se za obisk v eni izmed naših cvetličarn: Cvetličarna Zlato polje Cvetličarna Stražišče Cvetličarna Planina — pri pokopališču Cvetličarna Rožmarin, Maistrov trg od 24. do 31. oktobra 1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko—veterinarski zavod GOf renjske, tel. 22-781 •» 25-779, od 22. do 6. ure P« na tel. 23-518 za občino Škofja Loka__ Janko Habjan, dipl. vet., Žin. polje 1, tel. 69-280 in Marko Oblak, dipl. vet, Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60 - 577 ali 44-518. za občini Radovljica i* Jesenice Dominik Rupnik, dipl. vet- Jesenice, Titova 45, 25-779 DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo KRANJ objavlja po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge TAJNICE DIREKTORJA Pogoji: — srednja izobrazba administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno znanje stenografije Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka. Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro_ ter v soboto med 7. in 12. uro. 3_ Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blaj ino blago1. _ /0^J Blagovnica Kranj Prešernova 10 tel 064/22 080 22 - 081 SOtfCL urcuvj Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o Kranj, Škofjeloška cesta 6, Jugoslavija Po sklepu delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih sektorjev razpisujemo delovno nalogo POMOČ PRI VODENJU POSLOVANJA DO SAVA za 4 leta Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslc vne usmeritve s 5 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleščine ali nemščine), organizacijske in vodstvene sposobnosti, izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 61. člen družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema k drovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, škofjeloška cesta 6, v 15 dneh od dneva objave razpisa. MERKUR kranj IZ KONSIGNACIJSKE PRODAJE VAM IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA PRIZNANE FIRME ALKO polar ZRN NUDIMO TOPLOTNE ČRPALKE ZA DELNO ALI POPOLNO OGREVANJE STANOVANJ IN SANITARNE VODE CENA: tip GWS 4, moč 11,4 kw, 6.554 DM tip GWS 6, moč 17 kw, 7.102 DM K ceni je treba prišteti še približno 30% dinarskih stroškov IZDELKE AL — KO POLAR ODLIKUJETA VISOKA KAKOVOST IN DOLGOLETNA TRADICIJA. Z NAKUPOM TOPLOTNE ČRPALKE POMAGATE VAROVATI OKOLJE. PODROBNEJŠA POJASNILA: MERKUR - KRANJ TOZD ZUNANJA TRGOVINA KRANJ, Gregorčičeva 8 tel.:064/24 654 telex: 34574 yu Merkur Kakorkoli že obrnete: v Ljubljanski banki smo ljudje Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec. Nikoli ne vem, katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf. Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam... '»umu AVjd 'tq2njs a tw muop ofojout 9u o( \n 'o29f ofos9Jjs oj/uoj op 'ohpltm .1u.HU 10./,/ AOjd tU Ullf 91j\J ouohmsvu ouojs9jd9U mas op :>l.>.)(Hj mi jfpnff vunu od 08 opy/ :»uvp qvjs« u»p(Wf 2Df tpnj UlOUit Vp 's9j .)! fvs 'Df 0\: ofofujpoS 92 JVTfVJod opnu ofvjoui 9^ jou9p itu>fijji)u isa tpvj tq ut uopjodop y.n.*d a ADjd oyunq a oftAjpud JStrjDUtn /oy isa 1/ ojf fmf od iptuj 9s ^9ao\^ vmo!)j d.m /y D90$OU19U S9J Od 9f OTfUOJJS »mvy»y fodiun 'ui9pnfj noud uiouttu ji v •»"•» 02 outvs vfj9.\ o/ 01/'fm/ tfodum 'tuipnfj p.mi ijsou2ofud o 07ji/ ut 9fpnfj outs ui92nn± .tsijs od9j 9S los 'of lvf Turizem smo ljudje - tudi v Ljubljanski banki Moja dežela. OBVESTILA, OGLASI _13. STRAN ©©g&gg&SSHSIIGLAB SKUPŠČINA OBČINE JESENICE objavlja prosta dela in naloge TAJNICE iniciativnega odbora Karavanške poslovne skupnosti Jesenice. pogoji: — srednješolska izobrazba upravne ali eftonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, zaželeno znanje stenografije. Izbrana kandidatka bo sklenila delovno razmerje za nedolo-čas s polnim delovnim časom in z enomesečnim poskusim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi v Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve občine Jesenice — kadrovska služba Jesenice. ^javljene kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po Koncu javne objave. S KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe objava prosta dela in naloge za nedoločen čas *■ 1NKASANTA KOMUNALNIH STORITEV pogoji: —srednja ali poklicna šola ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, poznavanje komunalne ureditve v občini 2- PRIUČENEGA ZIDARJA 2 delavca (en delavec za PE Kranjska gora, 1 delavec za enoto vzdrževanje cest na Jesenicah) P°goji: -osnovna šola, tečaj za zidarje, eno leto delovnih izkušenj 3- STROJNIKA Pogoji; —osnovna šola, izpit C kategorije, izpit za opravljanje gradbne mehanizacije 1 3 KOMUNALNE DELAVCE Pogoji: —osnovna šola, odslužen vojaški rok Kandidati na- pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev £°slJejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe, Je-^mce, Spodnji Plavž 6, Jesenice, v 8 dneh po objavi. 0 izbiri kandidatov bodo vsi prijavljeni obveščeni v 15 dneh 1)0 sprejetem sklepu. ALPETOUR Hotel Creina Kranj VAS VABI V: RESTAVRACIJO prirejamo plese s kvalitetnimi ansambli vsako soboto od 20. do 1. ure VINOTEKO obratuje vsak dan razen nedelje od 12. do 2. ure. Vsak dan živa glasba od 20. do 1. ure. DISCO obratuje ob petkih in sobotah od 20. do 2. ure, ob nedeljah od 17. do 22. ure za mlajše obiskovalce. Najnovejša disco glasba. ' /"/t///,, />,////s/.,/?/,/, .f /s/rJJ0¥#/kMMMJt* *%rWM///////rd, X/ff>/', J/>s>/'/// Vf///'r. /////'//'/W 0MN *itwv/a/4". m/// f///&////■////>/<>j/«h /w/////<> .iy/ ai00bm SAVNO kjer vam nudimo strokovno masažo •n kozmetiko vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure FRIZERSKI SALON obratuje vsak dan od 6. ure do 19.30, ob sobotah od 6. do 12.30 Prepričajte se o kvaliteti naših storitev Informacije in rezervacije po tel.23-650 in 23-760 Hvala Kolektiv Hotela Creina TERMIKA TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o Škofja Loka, Trata 32 ponovno objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA -1 delavec za potrebe vzdrževanja strojne opreme in izdelave novih delovnih sredstev v DE Trata Pogoji: — KV strojni ključavničar, ključavničar ali orodjar, najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju ali izdelavi novih delovnih sredstev, odslužen vojaški rok TOPLOVODNEGA ALI VODOVODNEGA INSTALATERJA - 1 delavec za potrebe pri vzdrževanju vodovodnih in toplovodnih inštalacij v DE Trata Pogoji: — KV vodovodni ali toplovodni instalater, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, odslužen vojaški rok GUMARJA - 1 delavec z nalogami pri izdelavi tesnilnih mas. Delo se opravlja v DE Bodovlje. Pogoji: — KV gumar, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, odslužen vojaški rok DELAVCEV V PROIZVODNJI - več delavcev in delavk za potrebe DE Bodovlje in Trata. Delo se opravlja triizmen-sko za moške in dvoizmensko za ženske. Pogoj: — starost nad 18 let in zdravstvena sposobnost delavca # Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Imamo lasten prevoz na delo in z dela z avtobusom iz Poljanske doline in prevoz s kombijem iz Podlubnika v Bodovlje na vse tri delovne izmene. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s stalnim bivališčem v občini Škofja Loka ali bližji okolici. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi osebno ali po tel. 60 — 771. Prijavite se v 8 dneh od dneva objave na naslov: Termika, TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Titova 32 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti JUGOBAN-KE TB Ljubljana objavlja dela oziroma naloge: 1. VODENJE POČITNIŠKEGA DOMA V GOZDU MARTULJKU 2. OPRAVLJANJE FIZIČNIH DEL V DOMU GOZD MARTULJEK - 4 - urno delo Pogoji: pod 1. — IV. stopnja strokovne gostinske usmeritve za poklic kuharja, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, delo se opravlja v deljenem delovnem času ter ob nedeljah in praznikih, poskusno delo traja 3 mesece. pod 2. — I. stopnja strokovne izobrazbe (končana osnovna šola), 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, opravljen vozniški izpit B kategorije, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, delo se opravlja tudi ob nedeljah in praznikih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v direkcijo kadrovskih zadev JUGOBANKE TB Ljubljana, Titova 32, Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. ABC POMURKA GORENJKA Hotelsko turistična delovna organizacija n. sol. o Jesenice, Prešernova 16 HTDO GORENJKA TOZD Hoteli Kranjska gora Jesenice, Prešernova 1(5 objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta tozda z dne 11. oktobra 198(5 javno prodajo osnovnega sredstv: kombi IMV 1900, KR 118-417, letnik 1984, št. km 31.792, poškodovan, izklicna cena 300.000 din Licitacija bo 28. oktobra 1980 od 11. do 13. ure na Prešernovi 1(>. Jesenice. Udeleženci bodo morali pred pričetkom licitacije plačati varščino — 10% od izklicne cene. Nakup vozila je po sistemu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji. V ceno prometni davek ni vračunan. Iskra ISKRA, INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNO ORODJE K KANJ, p.o. Savska loka 2, Kranj objavlja po sklepu 4. sejo delavskega sveta z dne 15. septembri 1986 javno licitacijo AVTOMOBI1A RENAULT 30, letnik 1981, z vgrajeno klima napravo. Javna licitacija bo 28. oktobra 1986 ob 12. uri na parkirišču poslovne stavbe Iskra -ERO, Savska loka 2. Izklicna <•< na je 2.000.000 din. Prometni davek plača kupec. Informacije po telefonu 064/23 986. KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. PODNART objavlja prosta dela in naloge - 2 ClSTILK Pogoji: — končana osnovna šola - KV KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri ali priučite-/, zaželene delovne izkušnje Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Kemična tovarna Podnart, splošna služba. LESNO GALANTERIJSKI OBRAT JESENICE Razpisna komisija za razpis direktorja razpisuje prosta dela in naloge: DIREKTORJA DO Kanidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višješolska ali srednješolska izobrazba lesne, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, ustrezne moralnopolitične in družbenopolitične kvalitete Delavci za opravljanje razpisanih del in nalog bodo imenovani za dobo štirih let. Prijave z,.dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija DO Lesno glanterij-ski obrat Jesenice, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO. SGP GRADBINEC KRANJ Po sklepu delavskega sveta TOZD Gradbena operativa Kranj razpisujemo delovne naloge in opravila VODJE TOZD Poleg splošnih zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu TEHNIČNEGA VODJE TOZD Pogoji: — najmanj visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri in opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih v gradbeništvu, pozitiven odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili o delovnih in strokovnih izkušnjah morajo biti vložene v 8 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Kranj, Dražgo-ška 9, razpisna komisija. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA KUZMA se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, sorodnikom, njegovim bivšim sodelavcem iz LTH, kolektivom Šešir, Gorenjska predilnica, Jelovica in LTH za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Veselu in strežnemu osebju internega oddelka Golnik za trud. Zahvaljujemo se tudi govorniku za tople poslovilne besede in drugim lovcem, ki so mu izkazali poslednjo čast in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, Sinji vrh, Miinchen, Perudina ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete IVANE JAVORNIK s Trstenika 7, Španove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, kolektivu Gorenjskih oblačil in sodelavkam trgovine Ključ za podarjeno cvetje, dr. Tomažu Hriberniku za zdravljenje, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Še posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani in nam nesebično pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Viktor ter hčerki Marinka in Dora z družinami Trstenik, Visoko, Buenes Aires @@IMlSSyj©IEIIGLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA . OGLASI PETEK, 24. OKTOBRAjlf? ML4LI OGLASI tel.:27-960 certaJtAie aparail_i*ro|l Prodam barvni TV gorenje, nov ekran. Gros, Mlaka 3, Kranj, tel.: 27-107_17392 Prodam barvni TELEVIZOR iskra montreal, za 8 SM. Dolenc, Hafnarjeva 17 Kranj, Stražišče_17773 ŠIVALNI STROJ, zelo dobro ohra-njen, prodam. Engelsberger, Županči- čeva 11, Kranj_17774 Prodam STROJ za rezanje navojev, od 0—6 mm. Tel.: 45-276, popoldne _17775 Prodam novejši barvni TV gorenje. Tel.: 26-945__17776 Prodam namizni ŠIVALNI STROJ husquarna. Peklenik, Kokrški breg 17, Kranj_ 17777 Prodam provveer OJAČEVALEC, AX 30, za 6,5 SM. Tel.: (064) 23-325, po- poldne_17778 Prodam PRALNI STROJ ei niš S 1001. Tel: 38-333, popoldne 17779 Prodam RADIO philips z ločljivimi zvočniki, 14 SM. Stara cesta št. 17, Kranj_17780 VARILNI APARAT, nov, gorenje var-stroj CO 2 120 A z jeklenko in grelcem, prodam 20 % ceneje. Tel.: (064) 23-919 __17781 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje elektronik. Benedičič, Galetova 12, Kokrica_17782 ŠIVALNI STROJ mirna in klavirsko HARMONIKO, 80-basno, prodam. Srednja Bela 33_17783 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ursus 35 KM, 1.200 delovnih ur, letnik 76. Ivan Jenko, Voglje 28_17784 Ugodno prodam VARILNI agregat siemens do 500 A. Tel.: 70-538 17785 AVTORADIO — kasetofon univer-sum z zvočniki 2 x 25 W prodam. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Šk. Loka 17786 Nov amitech RADIO-KASETOFON z dvojnim kasetofonom in 2x30W deljivimi zvočniki ugodno prodam. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Šk. Loka 17787 Prodam TRAKTOR serboson po delih BNW sito in STRUŽNI AVTOMAT sojer. Vili Zupan, Kovor 131, Tržič ______ 17788 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ, bagat super slavica. Sonja Ahačič, Podljubelj 8, Tržič_17789 Prodam novo MIN4KOMPONENTO, dvojni kasetofon ealaiser. Brane Me-žnarič, Tuga Vidmarja 12, Kranj 17790 Prodam CEPILKO (sveder) za cepljenje drv. Ambrožič, Zg. Gorje 23 _17791 Zelo ugodno prodam črno-beli TV iskra panorama oquila. Tel.: 74-687 _17792 Prodam ELEKTRONSKI MODUL SDS 800, tudi na obroke. Tel.: 51-637, popoldne_17793 Prodam ročni švicarski PLETILNI STROJ. Ulica Veljka Vlahovića Kranj, Gajšek, popoldne_17794 Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev LJUBLJANA Titova cesta 78 organizira seminar za VOZNIKE INŠTRUKTORJE v prostorih AMD Kranj, 27. oktobra 1986, ob 18. uri. Pogoji za vpis: 3-letna srednja šola, 3 leta vozniško dovoljenje, zdravniško spričevalo. Prodam JABOLKA za ozimnico, cena ugodna. Anton Jazbec, Sebenje 52, Križe__17571 Ohranjen ŠTEDILN IK na trda goriva pod ceno prodam. Tel.: (064) 26-327 _ 17933 Ugodno prodam TRAKTOR TV to-mo vinkovič 420, star eno leto. Tel.: (061)612-700 17795 _i_ Prodam 4-kilovatno termoakumu-lacijsko peč. Te. 21 -215. Prodam športni voziček marela peg. Telefon 26-948, petek. Prodam R 4 GTL, 83, in termoaku-mulacijsko PEČ 5 kW. Marjan Kopač, Cankarjeva 15, Tržič, tel.: 50-166 od 9. do 12. in 17. do 22., ter v nedeljo od 9. do 12. ure . 17987 Dobro ohranjen električni ŠTEDIL-NIK (4 plošče) poceni prodam. Škofic, Gorica 1/a, Radovljica_17855 Prodam nov PISALNI STROJ TBM biser za 6 SM. Tel.: 28-837 17856 Prodam otroško KOLO mediteran, RADIATORJA jugoterm 600 x 520 mm in 1400 x 520 mm, kuhinjsko MEŠALNO BATERIJO hanza, priključek na steno, okensko POLICO kanfanar 105x27x3 cm in VOZIČEK (gare). Tel.: 74-816_17857 Prodam 5 m bukovih DRV. Predoslje 67/a_17858 Prodam neškropljena JABOLKA voščenke. Frčej, Višelnica 4 17859 Prodam GAJBICE. tel.:46-345 Trstenik 11, 1539 Prodam suha bukova DRVA in večjo količino bukovih BUTAR. Pševo 10, Balančič, tel.: 25-437_ 17860 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO, nove SMUČI 170 cm, novo prednje steklo za Z 101, 20% ceneje, in drugo steklo za Z 101. Jereb, Grad-nikova 77, Radovljica, po 19. uri 17861 Drevesničarjem prodam drobne LESNIKE. Frelih, Studeno 6, Železniki, tel.: 66-558_17862 Prodam globok otroški VOZIČEK peripram. Tel.: 28-528_17863 STOPNICE za eno etažo, železna konstrukcija, in 4001 svetilnega PE-TROLEJA prodam. Tel.: 77-214 17864 Prodam dve novi zimski GUMI s platišči saab trajal 165x 15. Snedičeva 1, Kranj, vsak dan razen nedelje od 16. ure dalje_17865 Prodam PRIKOLICO za osebni avto z rezervnim kolesom, večjo, železoko-vinsko, 120 x 180 cm, nosilnost 500 kg, primerna za manjši traktor. Tel.: 77-120, po 20. uri._17866 Prodam STAJICO in AVTOSEDEZ Tel.: 21-818_17867 Prodam KRZNE nutrije grenland in standard. Tel: (021) 812-385 od 6. do 14. ure. 17868 Prodam droben Tel : (064) 42-764 KROMPIR. 17869 Prodam GLASBENI STOLP. Hasima Mujagič, Valjavčeva 14, Kranj, tel.: 23-414_ 17938 Prodam RADIO HSR 48, GRAMO FON in ZVOČNIKA corting 2x50W. Tel.: 37-493_17939 Prodam KOMPRESOR trudbenik, 170 I. Jože Krmelj, Poljanska c. 37, Šk. Loka_17940 Prodam PLETILNI STROJ standard in ŠIVALNI STROJ slavica bagat. Ču-fer. Tržaška 7, Lesce _17941 razno piodam Prodam suha DRVA Srednja vas 10, Golnik, tel : 46 022_17843 Prodam rabljen BOJLER (801) in dve zimski GUMI 14 col. Srečko Re benc, Reteče 82, p. Šk. Loka 17844 Prodam original semenski KROM PIR igor in desire ter jedilni in krmilni. Pipanova 44, Šenčur_17845 Prodam zdrava neškropljena JABOLKA jonatan in voščenke po 100 din za kg. Janko Kalan, Zg. Besni-ca 74, tel.: 40 537 (Boštar) 17846 Prodam JABOLKA za ozimnico po 90 din, češnjevk 3, Cerklje 17847 Prodam obrana JABOLKA. Žabnica 16_17848 Poceni prodam ITISON, 4x4 m, rumene barve. Žnidaršič, Jaka Puclja 5, Kranj _ 17849 Prodam bakreno PLOČEVINO (2000x1000 x 0,55). Tel.: 22 665, po 18. Uri _17850 Moški PLAŠČ hubertus, dobro ohra njen, ugodno prodam. Pavla Šifrar, Kranj, Kocjanova 12___17851 KOLO maraton lux, smuči GS (200 cm), tyrolia 360 in smučarske ČE VLJE it. 43 prodam. Marjan čeč, Zg. Bitnje 47_17852 Krzneno JAKNO bizam, št. 48/50, ugodno prodam Tel : 74-218 17853 Prodam KROMPIR za ozimnico. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel.: 70-164 17854 Prodam temno rdeč KOMBINEZON za motor, srednje številke, zimski PLAŠČ naravno ovčje krzno in JOGI za eno posteljo. Tel.: 34-821, od 16. ure dalje._17870 Prodam odlično ohranjeno počitniško PRIKOLICO, zimsko, 2 + 1, s pred-prostorom, za 115 SM, in pomivalni STROJ candy. Tel : 83-592, dopoldne _17871 Prodam dolgo poročno OBLEKO št. 36 in belo poročno JAKNO. Škofic, Mlaka 118/a, Kranj_17872 Prodam semenski KROMPIR rezi in desire ter smrekov OPAŽ. Milan Debe-Ijak, Podbrezje 72, tel.: 70-069 17873 Prodam bukova DRVA v ,klaftrah', dostava na dom, in Z 750 de lux, registriran do maja 87, za 15 SM. Tel.: 42 471 _ 17874 Prodam metrska hrastova DRVA in rabljen BLOK motorja za 126 P. Tel.: 28-475_17875 Prodam krmilno PESO in eno leto stare KOKOŠI. Strahinj 68 17876 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. Franc Pintar, Gorenja vas 83 _17877 Prodam uvožen otroški VOZIČEK. Tel.: 34-593_17878 PRALNI STROJ, BIDE z baterijo, trajnožarečo PEČ in PEČ na olje poceni prodam. Bajželj, Planina 44, Kranj 17879 Cenjene goste vabimo v prenovljene prostore GOSTILNE BENEDIK. Rezervacije in informacije po tel.: 28-030. Se priporočamo! Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK, otroško POSTELJICO in STAJI CO. Razgledna 28, Bled_17880 Prodam več vrst jedilnega KROM PIRJA po 50 din/kg in krompir za krmo. Orehovlje 13, Kranj_17881 RADIATOR trika, 11 členov, višina 110 cm, prodam za polovično ceno Tel.: (064)60-763 _17882 Prodam okrog 2 toni REPE. C. na Br-do 66, Kokrica, Kranj_17883 Nujno prodam dvoosno PRIKOLICO za avtovleko. Tel.. 27-036_17884 Prodam obrana zimska JABOLKA, mešana, največ voščenke Klemenčič, Sp Besnica 176_17885 Prodam globok in športni VOZIČEK tribuna, temno moder žamet Tel.: 62 752_17886 Prodam semenski KROMPIR, I. množitev, igor in desire Peter Dolinar, Sv. Duh 47, Šk. Loka_17887 Prodam 2 m3 suhih DESK. Cerklje, II. grupe odredov 3, tel.: 42-811 17888 Prodam večjo količino PROSA in krmilni KROMPIR Vasca 8, Cerklje 17889 Prodam REPO. Lahovče 47, Cerklje 17890 Poceni prodam KUHINJO in štedilnik 2 plin in 4 elektrika. Tel.: 26-444 — zvečer ilan.oprema Prodam POMIVALNI STROJ rade končar-zanussi, malo rabljen. Britof 152, Kranj _17615 Prodam PEČ za centralno kurjavo stadler, 25.000 ccal, rabljeno štiri sezone. Janko Teran, Pristava 6, Tržič __________ 17621 Prodam KUHINJO, staro 2 meseca, za 25 SM. Jelko Pešec, Mestni trg 14, Šk. Loka_17614 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kWh. Zec, Zlato Polje 3/a, Kranj _17796 Prodam novo etažno PEČ TVT cen-tral 23, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.___17797 Prodam plinsko PEČ, PEČ na kurilno olje, električni ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na drva in ZIBELKO. Britof 277 17798 Kiippersbusch PEČ, malo rabljeno, in hladilnik naonis, italijanski, ugodno prodam. Koroška c. 47, Kranj, tel.: 24-198_17799 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 GUME 145x15, SKLOPKO in izpušnik za GS — žabo. Jovičič, Trg Rivoli 4, Kranj_ 17800 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Šorlijeva 29, stano-vanje 16, Kranj_17801 Prodam dve POSTELJI s predali in jogiji (belo, zeleno) za 5 SM. Stane Frelih, Gradnikova 85, Radovljica _17802 Prodam rabljeno SPALNICO po zelo ugodni ceni. Stane Makuvšek, Golnik 112, tel.: 46-631, od 16. ure dalje 17803 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Tel.: 38-469 _ 17804 Prodam PEČ na trda goriva kalorex 85 R, rabljeno dva meseca, in tono PREMOGA. Ogled vsak dan popoldne: Kondič, Sp. Duplje 24/a_17805 Prodam otroško POSTELJICO s posteljnino ali brez. Draga Brezarja 5, Umbreht, tel.: 25-696, po 15. uri, Kranj 17806 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. Glavan, Sp. Upnica 2, tel.: 74-823_ 17834 Prodam 11 let staro KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Sp. Lipnica 20, Kamna gorica_17835 Prodam mladiče pasme BERNARDI-NEC, odličnih staršev. Marjan Kuhar, Cerklje. Informacije po tel.: 42-082 _17836 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Črnivec 19, tel.: 79-919_17837 Prodam en teden in tri tedne stara BIKCA. Založe št. 5_ 17838 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Janez Gole, Muže 6, Zasip_17839 -Prodam TELICO ciko, staro 15 mesecev. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice_17840 Prodam dve KRAVI frizijki, breji, odličnega porekla. Bešter Jože, Ovsi-še 20, Podnart_17841 Prodam VOLA cika, starega 4 leta. Peter Ravnik, Bitnje 9, Boh. Bistrica 17842 gradbeni mat" Ugodno prodam 1200 kosov rabljene strešne OPEKE kaniža. Tel.: 27-790, 61-184_17637 Prodam 10 vreč PERLITA. Lebar, Predoslje 146_17814 Prodam macesnove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku._1781-5 Železno montažno KONSTRUKCIJO, primerno za delavnico ali garažo, 12x8 m, cementno strešno OPEKO in LES za ostrešje ugodno prodam. Močnik, Britof 162, Kranj, tel.: 35-717 _17816 Prodam 250 PUNT in BANKINE. Te-netiše 11/a, Golnik_17817 Prodam 3 m3 smrekovih PLOHOV, debeline 5 cm, in 3 m3 debeline 2,5 cm. Tel.: 66-404_17818 Prodam strešno OPEKO folc Vinkovci, rabljena. Osredkar, Šutna 34, tel.: 44-629_17819 Ugodno prodam 10 m3 TERVOLA v embalaži. Angela Alpinini, Sp. Dobravami_17820 Prodam modularno OPEKO in 8 cen-timetrski POROLIT, tel.: 50-828 17821 Prodam 700 kosov dvakrat žgane OPEKE za dimnik. Alpska 16, Lesce 17822 V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA Na oddleku akustike v I. nadstropju je velika izbira: radio-magnetofonov, uvoženih z Japonske, avtoradiev in zvočnikov za avto HIŠA DOBREGA NAKUPA! Skoraj zastonj oddam nekaj rabljene kuhinjske in sobne OPREME. Ogled v nedeljo od 9. do 11. ure in v sredo od 16. do 17. ure na Gorenjesavski c. 48, Kranj_17807 Ugodno prodam dobro ohranjen KAVČ, cena po dogovoru. Mirjam Hu-dolin, Frankovo nas. 42, Šk. Loka _17808 Prodam trajnožarečo PEČ za 5 SM in plinski ŠTEDILNIK za 2 SM. Angelca Pivk, Cegelnica 30 p. Naklo, tel.: 47 203_ i 7809 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kiippersbusch, 3,5 SM. Tel.: 81-056, od ponedeljka dalje__17810 Ugodno prodam POSTELJO in pi salno MIZO v beli barvi. Tel.: 33-721 __17811 Poceni prodam PEČ kiippersbusch in starejšo DNEVNO sobo. Mokič, Pla-nina št. 59 _ 17812 Prodam 170 litrski HLADILNIK rade končar, zelo dobro ohranjen. Nasovče 24, 61218 Komenda 17813 Oddam rabljeno betonsko strešno OPEKO. Danica Žitnik, Dašnica 14, Železniki, tel.:J664)67-063 17934 5K rr,2 Prodam 25 nr/ LADIJSKEGA PODA 1., 2. kvalitete, tel.: 37-060_17935 Prodam rabljeno strešno OPEKO in oljni GORILEC CTC. Beton, Hotemaže 70,Preddvor 17936 vozila živali Oddam MORSKE PRAŠIČKE Crni vec Simon, Zg. Duplje 60, Tel.: 47 155 Prodani PIŠČANCE brojlerje za za kol, krmljeni z domačo hrano. Marjan Petek, Velesovo 43 17937 Prodam 45.60 do 150 kg težke PRA ŠIČE Posavec 123, Podnart, tel.: 70 379__15120 PRAŠIČE, stare 3 mesece in 9ted-nov, prodam. Tel.: (061) 841-268 17823 Prodam 8 mesecev staro TELICO. Janko Jelene, Kropa 26, tel : 79 702 _17824 KRAVE po izbiri prodam Glinje 7, Cerklje _17825 Prodam ZREBICI lipicanki, stari pol leta in eno leto in pol. Janša Ivanka, Zasip pri Bledu_17826 KRAVO ugodno prodam Janez Ti šler, Lom 11 /a, Tržič, tel : 51 -341 17827 Prodam brejo SVINJO ali zamenjam za prašiča. Mavčiče 110_17828 Prodam dobro KRAVO simentalko s teletom ali zamenjam za mlado klavno goved Pokljukar, Poljšica 13, Zg. Gorje_17829 Prodam dve mladi KRAVI, eno brejo 8 mesecev, eno po teletu ali zame njam za bika. Florjan Vrevc, (Zatrnik) Zg. Gorje, Krnica 84 17830 Prodam mlade PRAŠIČKE Anton Pušavec Hudo 3. Tržič, tel.: 57 183 _______17831 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev Sp Brnik 87 17832 Prodam nemškega OVČARJA, sta rega 4 mesece Tel : 83 225 17833 Prodam Z 750, registrirano in ohra njeno za 25 SM. Uroš Hafner, Huje 23/a, Kranj_17549 Prodam Z 101, obnovljeno, registrirano za leto dni. Marjan Ahčin, llovka 14, Kranj_17582 Prodam Z 101, letnik 77, registriran do oktobra 87. Hrestak, Oldhamska 1, Kranj od 15 ure dalje_17586 GOLF, letnik december 81, 46.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Milenko Simič, hotel Svoboda, Bled_17589 Prodam Z 101, letnik 74. Kovač, Pi panova 74, Šenčur_17592 Prodam dobro ohranjeno in garaži rano Z 101, letnik 73, 20.000 km. Leon Teram, Pristava 6, Tržič_17597 Prodam Z 101, letnik 75, karoserija I. 80. Marko Perhavec, Voglje 58 17710 Prodam 126 P, letnik 81 Konc, Smledniška 30, Kranj_17711 Prodam za Z 101, vse novo: 2 blatni ka, sprednja, 1 čelno steno, 2 okrogle luči, 2 luči smerokazi, sprednji, 2 roki za krmilo, 1 bencinska črpalka. Franc Jakopič, Alpska 5, Bled_17713 Prodam OPEL KADETT 16 D, letnik 84 Tel:25 744 17981 * ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13, Šenčur V redno delovno razmerje sprejmem KLJUČAVNIČARJA. Ponudbe po tel.: 061/50 720, ^ffi* ZLATARNA Goldie MODERNE POROČNE PRSTANE-PRSTANE S KAMNI -OGRLICE — VERIŽICE - DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 ************ Prodam tomos avtomatik, star eno leto. Tel.: 23-159 ;_17714 Prodam osebni avto VOLVO 244. Tel.: 47-597, vsakdan ■_17715 Prodam ali menjam za manjši avto RENAULT 30 TS, letnik 79. Tel.: 22-987 _______17716 Prodam RENAULT TL 4, letnik 79. Ogled od 17. ure dalje. Vlado Predika-ka, Šutna 69, Žabnica_17717 Prodam OPEL RECORD, letnik 68, model C, neregistriran. Žabnica 39 ______17718 Prodam GOLF 1100. Andrej Perčič, Tenetiše 20, Golnik_17719 Ugodno prodam odlično ohranjen CITROEN GA, letnik 81. Tel.: 47-003, popoldne_17720 Prodam karambolirano Z 750, letnik 78. Zg. Brnik 136, pri Verbiču 17721 R5TS, letnik 80, v dobrem stanju, prodam. Močnik, Britof 162. Kranj, tel.: 35-717_17722 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 76. Novak Maksimovič, T.Vidmarja 10, Kranj_17723 Prodam Z 750 SC, letnik 80. Marjan Dolenc, Gasilska 16, Kranj_17724 Prodam nov APN 6 s peto prestavo, števcem in ščitnikom. Tel.: 21-973 _17725 Prodam MZ 250 ETZ. Zdenko Kova-čič, Zlato polje 3/c, Kranj_17726 Prodam Z 101, GT 55, letnik 85. Tel.: 38-953_17727 Prodam karambolirano Z 101, celo ali po delih. Ogled popoldne. Milan Ri-nar, Mlaka pri Kranju 18_17728 Prodam VW 1200. letnik 76. Mihelič, Podbrezje 89, tel.:70-360_17729 Prodam TOMOS 15 SE. Lom 1, Tržič _17730 Prodam LADO 1500 S, letnik 82. Ogled v soboto ves dan. Franc Zor-man, Beleharjeva 35, Šenčur 17731 Prodam PLINSKO NAPRAVO za osebni avto. Tel.: 38-794_17732 Prodam JUGO 45, letnik 84. Tel.: 61 228_- _17733 Prodam MERCEDES 220 D, letnik 76. Sredojevič, Gorenjesavska 13, Kranj_17734 Prodam GOLF, letnik 77. Milutin Bi-jelič. Tončka Dežmana 2, Kranj 17735 Prodam SPAČKA furgon, letnik 76. Gogala, Kidričeva 38, Kranj, tel.: 66 173 _17736 Prodam osebni avto VvV PASAT, letnik 74. Franc Jenko, Zg. Brnik 93 ___17737 Poceni prodam PEUGEOT 304, letnik 74, neregistriran, v voznem stanju. Janez Čop, Blejska Dobrava 97/a _17738 Prodam FORD taunus, letnik 71. V račun vzamem drug avto. Tel.: 24-628 _17739 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 76 Rešek, Cesta 1. maja 65, Jesenice _17740 Prodam tomos AVTOMATIK. Sp. Br nik36_17741 Prodam SIMCO 1100, letnik 73. Cve ta Koblar, Titova 51, Jesenice 17742 Prodam Z 101, letnik 78. Franc Ržen, Jezerska 10, Kranj_17743 ŠKODO 105 L, letnik 79, prevoženih 65.000, ugodno prodam. Tel.: 75-316 __17744 Poceni prodam AUDI 80, letnik 75. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič_ 17745 Prod im Z 750, letnik 76, vozen, nere gistriran. Ulica Kokrškega odreda 5, Lesce_17746 Prodam VVV 1300, letnik 67, dobro ohranjen. Košir, Gradnikova 43, Rado vljica__17747 Prodam Z 435 KOMBI, letnik 81. Tel.: 46 421, Golnik 90_17748 Prodam Z 750, letnik 73, v voznem stanju, registrirana do januarja 87. Marjan Ravnik, Koprivnik 50, Boh. Bi strica_17749 Ugodno prodam Z 750 SC, letnik 79, in 150 PUNT. Prevodnik, Lom 6, Polja ne, tel.: 65-095__17750 Prodam FIAT 750 SE, letnik 80. Tel.: (064) 79 435 _17751 Prodam R 18, letnik 82. Tel: 61-438 _17752 LADO 1600, letnik 79, prodam. Tel : 27-857_17753 Prodam GOLF, letnik 79, Roman Ve-hovec, Valjavčeva 14, Kranj_17754 Prodam Z 101 super po ugodni ceni. Miloš Primožič, Lom 1, Tržič, tel.: 50 260, int. 247, dopoldne__17755 Ugodno prodam VISO club 2, letnik 82. Tel.: 25-545_17756 Prodam GOLF diesel, letnik 84, prevoženih 34 000 km. Štefan Jesenšek, Sp Gorje 205, tel.: 77 095_17757 Prodam R 4 GTL, 34 000 km. Tel 78 060 letnik 83, 17758 Z 101, letnik 77, 63000 km, registri ran do aprila 87, prodam Tel.: 81-441, int. 3553, dopoldne _17759 Prodam GOLF, letnik 82. Tel: 80 438, popoldne_17760 VISO super E, letnik 82, prod8*-Urbane, Alpska 42, Lesce, popotđne^ Z GT 55. letnik 84? prodam. Mirg Bohinc, Zapoge 17, Vodice_____-J--jj-Prodam osebni avto R 4, letnl17763 Tel.: 77-622_ Prodam FIAT 750 L, letnik 7B- » renjska cesta 3, Naklo, tel.: 47-W. Prodam 2 zimski GUMI za 135x15. Tel.: 39-145 17764 diano 17765 Prodam CITROEN GŠ~T220, «?* 77, neregistriran, potreben pop^j za 18 SM, ali po delih. Uroš P°wfj5j| Zg. Gorje 7, popoldne —rr,r_£ Ugodno prodam Z 750, letmk /o, .., novljen, 69-459 neregistriran. Tel.: Z 750, letnik 80, garažiran, regi«Jr ran do novembra 87, P£v0*776j!3 32.000 km, prodam. Tel.: 7{MgLii>;, Prodam R 4 GTLJ, aprila 86, z d°° P| no opremo. Tel: 60-535___l^Jer AVTOMATIK 3, star 2 meseca, P dam. Jože Štremfelj, Stara Lokai ^ Šk. Loka_____J~m Prodam JUGO 45 A, letnik 86, z<> datno opremo in APN 6 P°S° , 'ka nov. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, S*^^ Ugodno prodam Z 750, letniJ7Sfe Pševska c. 13/a, Kranj, pci16^nj^r Prodam ZASTAVO 750, letnik 77j£_M gistriran do 6.9.1987. Bojan Hrv»l "J, Ročevnica 53, Tržič, od 19. ure da'V^j __—i% Poceni prodam Z Tel: 47-033 Prodam Z 101, letnik 77, registriraffer do oktobra 87. Tel. - B'ritof j-J^j! Prodam KOMBI Zastava NK4l2d^F sel, letnik 80. Češnjevk 10, Cerklje R 12, letnik 74, dobro" ugodno prodam. Zg. Bitnje 1__Z___-—| ^ MZ 250 TS/1, letnik 79, vožen sajvjj eno sezono, preurejen, ugodno P ^ _ dam ali zamenjam za APN 6, 7 al' 8 ^ « matik. Ogled v nedeljo od 12. ure. Šorlijeva 10, stan_7___JX lo ohranjen. 25.000 km, Pr07dM Tel: 40-064, po 20. uri UV I« Registrirano in obnovljeno Z 1^. tnik 75 prodam za 38 SM. Blejska ^ b_?___Z9-^-JR Prodam, celega ali po delih, f>u Ae IMV 2200 D furgon (motor razstav"*^ in KADETT B, letnik 70, brez mO*_K Bodovlje 3, Šk. Loka__J>fe Prodam rezervne dele za Z ^.Jto 125 P. Brojan, Sp. Otok 16, RadoV«a>U) tel: 79-814 ~~^fh Prodam zimske GUME VW, z obroči. Marjan Mlakar, 39, tel.: (061) 627 163 Prodam dobro ohranjen R 4 TL?_jšs cial prevoženih 51.000 km „ik, fon (061) 847-111, Jernej RazPjSfA Kostanj 3 Lazi v Tuhinju_-^Ž^ Prodam MERCEDES 508 D k*jJL( 4,30 m, vozen z B kategorijo. Jože *^ dan, Žiganja vas 75. Ogled vsako■ At\t poldne._ Prodam OPEL KADETT. letn* prevoženih 50 000 km, tel.: 79 996, Prodam Z 101, letnik 73. Tel Prodam CITROEN GS break. m man, Sebenje 82, Zasip. Bled 2t_ 48 000 km, garažirano in dobro Z 101 L, letnik 78, prevoJ njeno, prodam. Franc Praprotnik.^ pa 3/b, tel.: 79 486 popoldne SEK. 24. OKTOBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .15. STRAN (g@®®KKMSIGLAS ~" Šot?,3"1 R9>letnik 1982. cena po do-toninn ^oBZ KokalJ' Pot na Bistriško ;50--xS» • ■ Bistrica pri Tržiču, tel. 761 '--^Uit 297. od 6. do 14. ure. iS HddnKam 2 101 • Ietn'k TI. registriran. ^ 5!_B&!!g^otemaže 51 17982 763 i^o ? ,e?nik 80: registrirana - l*to » j ' • 3,1 menjam za večji j0'I2st, • ?plačilom- Kuč, Benedikova ^ l^^^LI_17983 ™ 80 F9r^no. prodam FIAT 126 P, letnik »no fanc Jan, Dacarja 34, Jesenice 76? v>------ 17984 ikTe|rfe F|AT 126, letnik 80. ,|la' ^^po^ojdne_17985 COrt Ti i°bro ohranjen FORD ES -™iu unranjen runu co-^K'oarI-n!k 81 - 57°00 km, rdeče bar-D«kran- Jadran Strehan, Vipolže M L. ,.°DrOVO " o—:xi.:u D„i:k v Goriških J16 dopoldne Brdih, 17986 76T.^v°IZa^°ka^v centru Kranja vza- ■^rrjJeLj37-521 16510 ^^VA^iL9^^?"0 dvosobno STA 68 Mi, _a"' w m-, v privatni hiši v Šk. mfWa , »arsonjero od Šk. Loke do ' a°Plačilom. Tel.: (064) 61 -968 17891 tin **JE nfj novo dvosobno STANOVA nAi^ie na D?tem Doliu za dvosobno ali 9%i«,.a planini Rnn 79 3/i «dnini- Gordana Čavič, Zlato -"• st. 14 2j—~i-ii^_____ 17892 konfortno STAN O V A-,n,i_anj_~'k,Y aM enosobno stanovanje v rojeva iQ ,!m Predplačilo, Maric, Tav->f* S^iSgDJ 17895 rt0,Ovanie, m enosobno družbeno stade za večje. Tel: 28-253 zvečer - 17896 -nl29.revano'n~-nir' samec, nujno išče ?_«no st uPremljeno SOBO ali eno-3v«!!lKrani ari0vanje na Brniku, Vodicah 94 Z^Jg{_i064) 40-264 17897 lam dve družbeni garsonjeri trisobno stanovanje. 17898 jk3»ciji "tka ob delu išče SOBO na re-(m80-nRD 0v|jica-Jesenice. Tele-Škfjjjjp^!!!^_17899 !& a?idha-.UsluŽDenka išče SOBO v Kra-u,|znji okolici. Šifra: Jesen ha 17907 V Kamni gorici prodam nezasedeno PRITLIČJE s pritiklinami v starejši stavbi. Možnost izdelave dveh samostojnih stanovanjskih enot v neposredni bližini ceste Radovljica—Podnart. Šifra: Najboljši ponudnik in vse-Ijivo_17904 PPIPEPI1VE DISCO PLESI vsak petek in MLA-DINSKI PLESI vsako soboto ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. Vabi PLE-SNI KLUB._16518 POINAN1IVA Rada bi spoznala žensko do 40 let, ki jo veseli delo na lepi kmetiji in bi hotela postati moja svakinja. Vedno bi ji stala ob strani in ji pri delu pomagala. Šifra: Prijateljstvo_17921 izgubljeno Za najden usnjen kovček od Šenčur-ia do Kranja se oglasite v Miljah 24, Šenčur_17931 ZAPESTNICO, zlata, verižne oblike, sem izgubila. Najditelj naj jo vrne proti nagradi. Naslov: Šorlijeva 27 (stanova-nje 14), Kranj_17932 OBVEITIIA IZDELAVA in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, tel.:74-972 16121 KRIZANTEME za prvonovembrske aranžmaje ali ikebane dobite pri Mir-jam Zupan, Zasip, Stagne 18, Bled, tel.: 77-640, ob večernih urah 17686 AEG peči — čiščenje in popravila, pralni stroji El Niš in Gorenje. Se priporoča EDO Kuželj, Kranj, Pot za kra- jem 24, tel.:21-258_17922 VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši ali manjša popravila vam izgotovi obrtnik, tel.: 28-427_17923 Popravilo termoakumulacijskih peči. Kodrić, tel.:40-684_17924 KRIZANTEME: velikocvetne, pajkov-ke in marjetke. Prodaja od 25. 10. do 31. 10. od 8. do 18. ure. Antolin, Dor farje 20, Žabnica_17925 Izdelujem vse drobne predmete iz usnja: kravate, metuljčke, torbice, de narnice in razne futrole. SE PRIPOROČAM. Jože Korošec, Sp. Upnica 35/a, p. Kamna gorica, tel: 74-816 17926 OifAi-O Kinološko društvo Šk. Loka organi-zira MALO ŠOLO za šolanje mladih psov od 4. meseca starosti dalje. Zbor je v ponedeljek 27. oktobra, ob 16. uri na vežbališču v Virškem ob Poljanski cesti (brez psov). Prijave sprejema in daje informacije Mateja Bednar, Partizanska 43,žk. Loka, tel.: 60-128 17927 Tovarišu Franju Ladanu, Mlakarjeva 22, Kranj, se iskreno zahvaljujem za najdeno denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Sandi Zupan, Zg. Besnica 18_17928 Iščem VARSTVO za 18 mesecev starega sina. Tel.: 25-004_17929 Obvestilo! Stanka Jerala, Podreča 11, nima pravice samovoljno prodajati jabolka. Janez Jerala, Podreča 11, Mavčiče. _17930 ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil-dragi mož, ata in stari ata JANKO _ PRIMOŽIČ Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, hvala kolektivom, SGP Tehnik Škofja Loka, Plastika Pivk Hotavlje, KS Gorenja vas in KŽK Kranj. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in Francki Galičič za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hotavlje, Gorenja vas, 10. oktobra 1986 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tašče MARIJE GABERŠČEK se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana za skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi sosedom, sodelavcem in prijateljem za cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin. Sinova Milan in Robert z družino ■Plin en°osno traktorsko PRIKOLI p(J one. Tel.. 77-067 ob delavnikih. di^rK^—— 17905 DEŽURNE PRODAJALNE i^idl!^0~KLAKOČAR, Šr. Bela 41, %Š0Hel :45"316 zaP°sli ŠIV|U0 BW delavko, ki ima veselje do ši- 17681 i''lajšj------ iW0, |nf'^Pokojenec išče priložnostno £ T^^ggjie po tel.: 61 -502 17908 ^N^Poslim NATAKARJA. Nede tf^lok ' zaprto Krčma pri Mino : 60-059 17909 jSeSi'"1 Kv NATAKARICO za delo ' mi snovmi, brez mineralnih olj, fe?L lov, halogeniranih organskih spoj . brez cianidov in kroma. Kljub temu 7 strokovnjake skrbi primerjava konC*v tracije toksičnih kovin v potoku s pf^i v logom pravilnika za pitne vode, kj } \ kmalu izšel. Normativni vrednostijn nikelj in živo srebro sta po tem pra^J niku nižji od koncentracij v potoku-H. Jelovča^j Tek na Lubnik Škofja Loka, 23. oktobra — Tekaška sekcija TVD Partizan Škofja Loka in kolesarski klub Janez Pe-ternel iz Škofje Loke prirejata jutri, 25. oktobra, tradicionalni tek na Lubnik. Start bo ob 10. uri pri gostilni Homan, cilj pa pri koči na Lubniku. Prijave sprejemajo od 9. ure dalje na startu. Za praznik Zirov Žiri, 24. oktobra — Osrednja prireditev, posvečena krajevnemu prazniku Žirov, bo jutri, v soboto, ob 19. uri v veliki dvorani zadružnega doma. Proslava bo združena s slavnostnim govorom, podelitvijo priznanj krajevne skupnosti za leto 1986 ter izbranim kulturnim programom številnih domačih izvajalcev. Uro pred proslavo, torej ob 18. uri, pa bodo v mali dvorani odprli skupinsko razstavo žirov-skih slikarjev. Obenem bodo iz Partizana prenesli vanjo stalno prodajno razstavo.