Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno I20 Din celoletno 240 Din za Inozemslvo mesečno 35 Din BBdtl|»Ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. petll-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlSlno po Din 2-50, veliki po 3 iu 4 Din, v uredniškem delu visltca po 10 Din o Pri večjem □ Izide ob 4 zjutraj rožen popdelJKo in dneva po prazniku Uredntitvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 i tli Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemalo - Uredništva telefon it. 2030, upravnlitva it. 232S Političen lisi sza slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.it. G * Čekovni račun; Clubllana Stev. 10.6S0 ln 10.349 so tnserate, Saralevoit.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Ounal it. 24.797 Slovenca ni od včerai preobremenjena Ljubljanski trgovci in tisti obrtniki, ki jih fabricira »Jutrovo« uredništvo, nas prav nič ne razburjajo in njim ne mislimo odgovarjati. Če hoče namreč kdo pisati o davkih, davčni obremenitvi, davčni praksi in davčni politiki, mora pre3vsem imeti nekaj osnovnega pojma o teh besedah in vsaj približno razumeti vse vprašanje. Polemika, ki je zadnji čas nastala v taboru SDS o davkih, pa kaže, da je popolnoma iz zraka vzeta brez vsake opore v dejanskem stanju stvari. SDS hoče pisati o davkih in hoče s tem agitirati proti naši stranki. V ta namen pa nima povoda v delu sedanje vlade in njene finančne politike, zato se lovi od laži na laž, od fantazije na fantazijo, si izmišljuje številke in tem sestavkom da kričeče naslove. To je edino obiležje zadnjih »Jutrovih« in »Narodovih« davčnih člankov in notic. Na tako nestvarnost sploh ni mogoče odgovarjati. Mi hočemo danes ugotoviti samo lo, kaj so vlade, v katerih je sodelovala zadnje dve leti Slovenska ljudska stranka, v davčni politiki izpremenile. Ali tc spremembe kažejo izboljšanje politike ali poslabšanje, ali te spremembe prinašajo večje ali manjše davčno breme? To je edino stvarno merilo, po katerem moremo soditi delo posameznih vlad na polju davčne politike. Celega davčnega sistema, vsega finančnega efekta ni mogoče čez noč postaviti na glavo, to ve vsak otrok. Vsaka sprememba v davčni politiki zahteva velike priprave in ogromne spretnosti, da se tudi dobro zamišljena ne izprevrže v škodo države in državljanov. Zato je utrjeno stanje na polju davčne politike, ki smo ga dobili v prvih letih po sprejetju ustave, nujno dan temelj, na katerem mora vsaka vlada delati. In dobra ali slaba politika vsake vlade je le v tem, ali vlada ta temelj izboljšuje ali poslabšuje. Kaj je torej v tem oziru storila Slovenska ljudska stranka? Slovenska ljudska stranka je sodelovala doslej pri zadnjih dveh državnih proračunih in finančnih zakonih. Iz teh finančnih zakonov izhaja, da se je za davčno leto 1927, zvišal eksistenčni minimum od 5000 na 6000 Din, za davčno leto 1928. pa na 12.000 Din. Cl. 79. finančnega zakona za 1. 1926.-27. je določil, da se 30% izredni prebitek k dohodnini izza leta 1927. več ne pobira. Ta odpis znaša v Sloveniji okoli 10,000.000 Din. Finančni zakon za 1. 1928. pa ukinja tudi vojni prebitek na dohodnino, kar pomeni, da sc bo predpis dohodnine v Sloveniji znišai skoraj za 50%. Poleg teh glavnih določil je vlada ob priliki razprave o obeh finančnih zakonih poudarila, da hoče davčno prakso v celi državi omiliti in je dala tozadevna navodila svojim oblastem. Svojo voljo po splošnem omiljenju dotedanje davčne prakse je manifestirala v finančnem zakonu samem, v katerem je sprejela celo vrsto določil, ki naravnost odpuščajo gotova kazenska plačila, olajšujejo taksna plačila, ki v posameznih zneskih predstavljajo malenkostne vsote, v skupnosti pa pomenijo ravno za Slovenijo težke sto-tisočake. V duhu in smislu te davčne politike ni mogoče in jc popolnoma izključeno, da bi se bilo davčno breme Slovenije zvišalo. To more zaključiti in o takih številkah more pisati samo brezvestni tisk. Dejansko je predpis davkov za Slovenijo od leta do leta nižji. Tozadevno upamo, da bo mogoče postreči s točnimi številkami. V bistvu pa je naša navedba, da je predpis davkov od leta do leta nižji, absolutno resnična. SDS opira svoje hujskanje na to, da enostavno zamenjuje predpis in plačila davkov. Plačali so slovenski davkoplačevalci zadnja leta prccejšnje zneske tudi za nazaj. Toda ta obremenitev datira iz tiste dobe, ko je za finančno politiko v Sloveniji odgovarjala SDS. Tukaj ne pomaga nobeno »Jutrovo« jamranje, da SDS ni imela nikdar moči, da bi dosegla odločilen vpliv na gospodarsko in finančno politiko. Kajti slovenski demokrati so bili v tistih letih del enotne demokratske stranke in njeni zastopniki so bili finančni ministri, kot strankarski tovariši v istih vladah, v katerih so sedeli dr. Žerjav, dr. Kramer in dr. Kukovec. Slednji jc bil celo precejšnjo dobo zastopnik finančnega ministra. Da so pa bremena iz tistih dob ljudje sploh vsaj deloma mogli plačati, da ni nad njimi večen strah nad zaostalimi dolgovi, je pa zopet povzročila vlada, v kateri je sodelovala SLS, ki je z zakonom dovolila odplačevanje zaostalih dolgov v obrokih. V kolikor »e torej prevelike obremenitve SDSarskc do- Hii gre KDK res u brezpravnost r Beglrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Akcija Hrvat9ke seljaške stranke ozirema Kmetsko-demokratske koalicije je prinesla precej živahnosti v sicer mirno politično življenje v Belgradu. Prvotno se je mislilo, da gre samo za dejanje HSS. Po izjavi poslanca Vilderja in drugih samostojnih deniolcratov je jasno, da so bili o tem obveščeni, da niso podvzeli nobenih protiukrepov in da so soodgovorni za ta usodepolni korak Mačka in tovarišev. V vseh tukajšnjih krogih, predvsem v političnih, se ta korak odločno obsoja. S tem večjim zadovoljstvom pa se je sprejela odločna in energična izjava ministrskega predsednika g. dr. Korošca. Vse časopisje priobčuje to izjavo, dano »Slovenčevemu« dopisniku, in dela na podlagi nje najrazličnejše sklepe. Zanimiva je v tem oziru pisava glavnega organa DS »Odjeka«, ki na uvodnem mestu pod naslovom »Država ali KDK« piše o tem koraku in pravi, da je po tem brzojavu jasno, da je borba KDK naperjena proti državi kot celoti, da ne gre več za spor med različnimi strankami, marveč za spor z jasnimi zakonski- nas strah pred bodočnostjo »Ouotidien« prinaša sledečo izjavo ministrskega predsednika dr. Korošca o razmerah v naši državi: »Ker se ni mogla sestaviti nevtralna vlada, je bil meni poverjen mandat za sestavo parlamentarne vlade iz četvorne koalicije. Toda naloga moje vlade je ista, kakršna bi bila tudi naloga nevtralne vlade: na vse strani vplivati pomirljivo, nikjer ne postopati izzivalno, v celi državi uvesti najstrožjo enakopravnost, ozirati se, posebno v sedanjem napetem položaju, na vse opravičene zahteve Hrvatov, posebno v upravi in v sestavljanju norega proračuna. Mislim, da smo sedaj vršili to nalogo in da jo bomo nadaljevali. Druge naloge moja vlada nima, kot da po možnosti pomiri razburkane strasti. Jaz upam, da mi bo to v veliki meri uspelo, to je, da bom vpo-stavil zopet bolje zveze med razprtimi brati in da bomo tako nadaljevali uspešno že začeto delo na konsolidaciji naših notranjih razmer, delo, ki se je začasno prekinilo vsled težkih dogodkov. Kljub napeti atmosferi v državi vlada popoln mir in red in nobena stranka, niti vladna, niti opozicionnlna, nima namena tega reda rušiti. Sem prepričan, da bo naša država tudi dalje napredovala v vsakem oziru, saj ima za to najboljše pogoje. Gledam optimistično na bodočnost Jugoslavije.« Maš odgovor ftallil r Belgrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Zastopnik zunanjega ministra II i ja. Šumenkovič je dopoldne sprejel odpravnika poslov italijanskega poslaništva Scamatto. Pri tej priliki mu je izročil odgovor na noto italijanske vlade radi demonstracij v Splitu in Šibe-niku. V odgovoru naša vlada izraža svoje obžalovanje radi incidentov, ki so sc dogodili, in se izjavlja, da je vlada takoj sama uvedla strogo preiskavo in kaznovala vse krivcc, ki so odgovorni za te demonstracije. Poleg tega je vlada odredila take ukrepe in korake, da se v bodoče taki nemili incidenti ne bodo mogli vsaj v taki meri več dogajati. Odgovor je po mnenju vseh krogov zadovoljujoč. Smatrati je, da bo s tem tudi ta incident, uprizorjen od znane strani, mirno in kratko likvidiran. Posvetovanja r Belgrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V teku današnjega dne so sc vršile številne konference v posameznih klubih med prvaki parlamentarnih skupin. Predsednik vlade g. dr. Korošec je med drugim sprejel predsednika radikalnega kluba g. Vukičeviča, sc razgovar-jal z g. Davidovičem, popoldne pa sc je dalj časa mudil v dvoru. mi odredbami. Zato je popolnoma razumljivo, pravi »Odjek«, stališče, ki ga je ivzela vlada. Zakon se mora spoštovati. Država se mora braniti pred vsemi tistimi, ki jo poskušajo napadati, pa naj bo to kdorkoli »Taka dejanja ne bodo in ne smejo ostati brez zakonskih posledic,« je izjavil g. dr. Korošec. Naravno je, da je izjava predsednika vlade v imenu vlade morala priti kot posledica vsega tistega, kar se je v Zagrebu delalo, posebno po Mačkovem brzojavu. Dosedaj je vlada mirovala in tiho gledala na razvoj dogodkov, pričakujoč, da se preneha z ostro kampanjo. Ko pa je njihova borba dobila tak značaj, potem je bila vladina dolžnost, da to akcijo prepreči in da zaščiti interese države. Na to ji daje pravico ne samo postopanje HSS, temveč tudi zakoni in ustava ter ogromna večina državljanov, ki zahteva, da se jim zagotovi red. da bi v miru izvrševali dolžnosti in pravice. Nadejati pa se je, pravi »Odjek«, da bo vsaj v poslednje«, trenutku prišlo na drugi strani do razumevanja in da ne bo šlo tako daleč, kakor dajo slutiti dosedanji koraki te organizacije. SDS soodgovorna za vele-izdašo HSS Zagreb, 22. avg. Poslanec Večeslav Vil-der je dal o nastopu in pismu dr. Mačku izjavo, v kateri trdi, da je g. Svetozar Pribičevič bil točno obveščen o vsebini brzojava HSS na medparlamentarno unijo ter o sklepih kluba HSS glede potovanja dr. Krnjeviča v Berlin. Poslancc Vilder je naglasil, da se je dr. Krnjevič pred svojim odhodom v Berlin posvetoval s Svetozarjem Pribičevičem. O zahtevi poslanca Popoviča, da naj se skliče nujno klub SDS, ki bo zavzel stališče napram brzojavki dr. Mačka, pravi poslanec Vilder, da je g. Po-povič dal to izjavo zgolj v hipnem nerazpo-loženju in nepoznanju stvari. V vseh tukajšnjih krogih se izjava poslanca Vilderja tolmači tako, da SDS prevzema vso soodgovornost za sklepe kluba HSS in nastope dr. Krnjeviča v Berlinu. Se a odbora KDK č Zagreb, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je mudil v Zagrebu Svetozar Pribičevič. V teku današnjega dne ni dal nobene izjave. Popoldne sc je vršila seja odbora KDK. Na njej se je obravnaval dnevni red jutrišnje seje KDK v Ljubljani. Zvedelo se jc, da se na tem sestanku ni nič govorilo o Popovičevi izjavi. To se razlaga na ta način, da bi razprava o tem predmetu izzvala spor in so se s tem temu predmetu ognili. Ravnotako se razlaga Pribičevičev molk. Zsdušnica za pok. St. RadiČem č Zagreb, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Danes ob 10 prcdpoldne se je vršila v stolnici slovesna zadušnica za Stjepanom Radičem. V sredini cerkve je bil postavljen v to svrho velik katafalk. Navzoči so bili vdova z otroci in rodbino, občinski zastopniki, konzuli, zastopniki KDK, vodstvo koalicije dr. Maček in Pribičevič. Obrede je opravil prevzv. Salis-Sewis. Nepomirljivi Trumbič c Rim, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Dopisnik lista »Lavoro d' Italia«, glasila fašističnih sindikatov, je imel razgovor s Trumbičem. Trumbič jc izjavil, da se Hrvati borijo za obnovitev hrvatske države. Za Hrvate je potrebno, da nimajo drugih v svoji lastni hiši. Za Zagreb in Belgrad bi bilo koristno, da bi prišlo do sporazuma. Ce pa Belgrad ne mara sporazuma, bo hrvatski narod nadaljeval borbo za dosego svojih teženj. Pisatelj Barbusse obolel. »Daily Herald« poroča, da je francoski pisatelj Barbusse v Nižnjem Novgorodu težko obolel in da so ga morali prepeljati v bolnico. Venizelos, novi gospodar Grčije, ki je pri zadnjih volitvah popolnoma potolkel vse nasprotnike. Tolažba atenske opozicije v Atene, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Voditelj rojalistov dr. Streit je izjavil v listih, da bo rojalistična stranka kljub porazu pri volitvah nadaljevala svoj boj. Akcija rojalistov nc bo šla za tem, da vržejo vlado. Rojalisti ne bodo sami postavili vprašanja oblike vlade, ker bo ime! o tem pozneje odločati narod. V vseh vprašanjih, ki so splošne važnosti za državo, bo šla opozicija z vlado. Dr. Streit pa dvomi, ali bo Venizelos mogel uresničiti svoj program. Dr. Streit se te cfni vrne v Švico, oktobra pa :e bo vrnil v Atene, kjer bo potem ostal. Od I. 1922., ko je kralja Konstantina drugič spremljal v inozemstvu, je ostal v tujini. 517 parlamentarcev v Berlinu v Berlin, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Od 517 udeležencev, ki so iz 37 držav prijavljeni k 25. jubilejnemu zasedanju medparlainentame unije, je večina že dospela v Berlin. Dasi bo kongres šele jutri slovesno otvorjen v okrašenem poslopju državnega zbora, se je dejanska otvoritev izvršila že včeraj s tem. da so se sestale razne komisije, v katerih se je sklenilo, da se bo razprava vršila v nemškem jeziku, da se bo razpravljalo o sklepih mednarodne gospodarske konference in o manjšinskem pravu, pri čemer je dr. Wilfan iz Trsta izjavil, da ni zadosti omejiti se na reformo postopanja, temveč da je važno, da se varstvo manjšin razširi na vse države. Kongresu bo na razpolago vse poslopje državnega zbora. Med udeleženci se nahajajo poslanci vseh strank od skrajne desnice do skrajne levice. Tudi danes je bila šc ena pripravljalna seja manjšinske komisije v medparlamentarni uniji, ki je sklenila, da se sestavi podkomisija petih članov z nalogo, da preštudira even-tuelna izboljšanja za manjšinsko postopanje pred Društvom narodov, posebno da najde sredstva, ki bi zagotovila, da bi sc manjšinsko pravo razširilo na vse države. Nc sme sc pozabiti tudi na razvoj stvarnega manjšinskega prava, in sploh naj mednarodni urad vedno opozarja pri vsaki priliki vse vlade in narodne skupine na obzirnost napram manjšinam. kello& ne gre v London v London, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Ameriško poslaništvo v Londonu poroča, da je ravnokar prejelo sporočilo od Kelloga, da radi pomanjkanja časa ne bo mogel pri povratku iz Dublina v Southhampton iti še v London, da pa ostane pri tem, da se 4. septembra na »Leviathanu« iz Southamptona vrne v Ameriko. To vest bodo v tukajšnjih političnih krogih zelo obžalovali, ker demonstrativni obisk Kelloga v Irski, ki je prvi obisk inozemskega ministrskega predsednika v Dublinu, le radi tega trpijo, ker je Kellog obenem obljubil, da bo na povratku vsaj dva dni ostal v Londonu. Z napetostjo bodo pazili na to, ali se bo Kellog med potom kje sestal z angleškimi finančniki ali politiki. be finančne politike niso sploh odpisale, se jc omogočilo zavezanccm plačevati v obrokih, ki so jih zmogli. To so vsa dejanja vlad, v katerih je sodelovala SLS na polju finančne politike. Niti ena tozadevna odredba ne pomeni škode ali nove obremenitve davkoplačevalcev. Vse pomenijo spremembo na boljše, pomenijo bistveno znižanje davčnih bremen v Sloveniji. Da- nes je položaj sledeči: Višina ostalih davkov sc v zadnjih dveh letih z ozirom na prejšnja leta bistveno in izpremenila. Globoko pa sta se znižala davka na dohodnino in poslovni promet. To znižanje jc vse večje kot 7 milijonov, o katerih piše »Jutro« kot zvišanju. Zamenjavati predpis davkov in pa plačevanje davkov in v plačevanje uračunavati, to, kar so po krivdi režima SDS davkoplačevalci v zadnjih dveh letih morali plačati še na račun svojih obveznosti iz prejšnjih let, to pa jc čisto v duhu liccmcrske »Jutrovske« žurna-listike. Sicer je pa resnica tudi »Jutru« ušla. Samo jc zapisalo, da Slovenija ni od včeraj preobremenjena. Preobremenjena je od tedaj, odkar so vso finančno moč Slovenije politiki SDS uničili. Nepotrebna raca v „Qbzoru" (Od našega dunajskega dopisnika.) Dunaj, v avgustu. V nedeljskem »Obzoru« smo čitali navidezno nedolžno notico z Dunaja, ki pa obsega drzno mistifikacijo in konjsko kopito proti — Slovencem. Pravi namreč, da je bil v cerkvi sv. Mihaela nasproti Hofburgu položen za rojstni dan pokojnega cesarja Karla venec s hrvat- ■ skim trakom in napisom: »Nezaboravnom I kralju Karlo IV. — vjerni Hrvati.« To bi ne bilo nič tako čudnega, kajti na Dunaju je takih hrvatskih ostankov, ki se včasih — zlasti ako jim tako kaže — štejejo med Hrvate. — »Ich bin eigentlich aucli ein Krohot,« pravi marsikdo sramežljivo. Toda nesramnost židovskega dopisnika je v dodatku. Pravi namreč, da se je šel informirat v sakristijo, kdo da je ta venec položil, — in dobil je odgovor, da ga ni prinesel kak Hrvat, marveč — neki Slovenec. Zidaček vpraša tistega — »duhovnika« v sa-kristiji, odkod ve, da je bil to — Slovenec, na kar je dobil odgovor: -Kaj bi ga ne poznal, saj sem tudi jaz — Slovenec.« Dokaz je popolni Stvar izgleda torej tako, da je neki Slovenec ali več njih skušalo inistificirati javnost in podtakniti Hrvatom obožavanje Habs-buržanov še po smrti, in to danes, deset let po ustanovitvi lastne države. — Tako grdo-bijo je napravil neki Slovenec na Dunaju. Mi pa vemo prav dobro, da v Michael-kirche na Dunaju ni slovenskega duhovnika, zato se nam je takoj vrinila misel, da je ta aferica docela drugačna, vsekakor da Slovenci niso prav nič zapleteni v njo. — Zaprosili smo informacije, ki smo jih tudi takoj dobili, in kaj je na vsem tem: V isti cerkvi je na levi čisto majhna kapelica, katere desno steno je porabila bratovščina »Gebetliga« za spominsko ploščo pok. cesarju Karolu. Napis glasi: Andenken an Kari von Oesterreioh, Kaiser u. Konig. Geb. 17. VIII. 1887, - gest. 1. IV. 1922. - Er suchte den Frieden — und fand ihn in Gott. — Tu imajo vsak mesec sv. mašo in od časa do časa tihe molitve. — Drugače pa tu tli nikdar kake monarhistične demonstracije. — Tudi vencev tam ni, razen nekaj prav starih, kajti udje bratovščine so na stališču, da je škoda denarja za vence, ki pokojniku nič ne pomagajo, pač pa raje več molijo in dajo služiti več sv. maš. Dan pred rojstnim dnem je nekdo opozoril vratarja, da prinesejo venec za Karla, naj ga sprejme in shrani v sakristiji. — Res je venec prinesla neka gospodična iz bližnje cvetličarne. — Drugi dan je prišel v sakristijo neki gospod, ki se tamošnjemu bratu la-jiku, ne pa duhovniku niti predstavil ni: in jako se mu je mudilo, ker je dejal, da mora takoj k maši za cesarjem v kapucinsko cerkev,' — in ta je sam odnesel venec v kapelico. Lajiku se je čudno zdelo, da tako znamenito posvetitev spomina na pok. cesarja opravlja tu en sam človek, ko navadno vence polaga po več oseb, ki se tam nekaj časa za-drže, pomolijo očenaš in gredo. —■ Zdel pa se mu je to visok gospod, najmanj aristokrat ali visok general. Po njegovem opisu sodi naš dunajski informator, da je bil 'to znani hrvatski general, ki tam blizu stanuje in ki je povsod zraven, kjer je kaka habsburška demonstracija. To je tisti, ki je v dunajskih listih že često pisaril o nenaravnosti naše države, o verjetnosti, da se ta umetna tvorba razsuje. _Ta je imel tudi prste vmes s tisto mašo zadušnico za ustreljenima poslancema v skupščini, ki je bila naznanjena v imenu hrvatskih akademikov, — ki jih nikjer ni videti na Dunaju. To je vse. Domišljija dunajskega Žida je naredila iz tega celo afero, katere ost je naperjena proti nam Slovencem, kakor da je iz naših vrst prišla ta kukavica in podtaknila Hrvatom dane« ne preveč zaželjeno jajce. — Izjavljam torej, da je ta del »Obzorovega« poročila, ki se nanaša na Slovence, docela izmišljen. Zid ni bil v sakristiji, ni govoril z nobenim duhovnikom, niti s tistim bratom lajikom, ki tam ob takih časih opravlja službo. — V isti cerkvi ni duhovnika, ki bi bil Slovenec. Dolžnost »Obzorova« je, da to grdo mistifikacijo lojalno prizna in da svojemu dopisniku ukor za take race v dobi kislih kumar. Chamberlain politično bolan v London, 22. avg. (Tel. »Slov.«) O učinkovanju angleško-francoskega mornariškega dogovora v inozemstvu so v Londonu vznemirjeni, posebno vsled vesti iz Ženeve, da je predsednik pripravljalnega odbora za razorožitev Loudon poizvedoval pri raznih državah, ali je zaželjeno sklicanje odbora o priliki sep-temberskega zasedanja Društva narodov in dobil toliko odklonilnih odgovorov, da za enkrat ni sklical tega odbora. V diplomatskih krogih se trdovratno širi tudi vest, da je Chambcrlainova bolezen izrazito politične narave, da bi se izognil poskusu opozicije izsiliti poprejšnji sestanek parlamenta v svrho razprave o pogodbi. M ssbeto - 3Ubani|a kralleofna v Milan, 22. avg. (Tel. Slov.) Zgodovinska seja albanske ustavodajne skupščine, na kateri bodo Ahmed beg Zogua oklicali za kralja, je po uradnih vesteh končno določena na soboto. Najprej bodo volili predsednika skupščine, nato pa bo zunanji minister Vrioni prečital poslanico Ahmed beg Zogua o njegovem delu na vladi v zadnjih štirih letih. Takoj nato se bo z aklamacijo sklenilo, da se mu ponudi krona, in deputacija skupščine mu bo prinesla to ponudbo. — V poslopju parlamenta se mrzlično vršijo priprave za svečanost. Poslopje samo je popravljeno in za Ahmed beg Zogua, ki bo seji prisostvoval do prečitanja njegove poslanice, je jiapravljena velika tribuna. Razen tega se za soboto pripravlja velika narodna manifestacija, katere se bodo udeležili odposlanci iz vse države. Z oklicem kraljestva se bo izpre- menila tudi državna zastava, ©rlu, ki je naslikan sredi rdečega polja, bodo dodali kraljevsko krono. Med tem časom pa se po vsej Albaniji nadaljujejo manifestacije za oklica-nje kraljevine. — Vse se vršijo popolnoma enako,kar odkriva, da je režija zelo spretna. V Valoni in v drugih mestih so bile sprejete resolucije, v katerih narod izreka željo, da Ahmed beg Zogu v blagor domovine sprejme krono. »Daily Telegraph. poroča z ozirom na oklicanje albanskega kraljestva, da je Ahmed beg Zogu skušal zvedeti pri velesilah, ali pristanejo na to, da zasede albanski prestol. Dalo se mu je vedeti, da ne bo ugovora, če je to volja naroda. Zato so od prejšnje nedelje prirejali velike shode, da prepričajo diplomatske zastopnike velesil o soglasni želji naroda. nimajo gotovine, mnogo bukareških bank pa se brani vnovčiti te čeke, dasi so bili izstavljeni po njihovi lastni krivdi. Fašizem res ni Bombe m IfaSifane v Bruselj, 22. avg. (Tel. Slov.) Iz Lutticha se poroča, da je tam včeraj ponoči pri italijanskem konzulatu eksplodirala bomba. Peklenski sjroj je bil postavljen pod oknom. Okvir okna in (lel oprave v sobi za oknom je razbit. Ljudje niso bili ranjeni. Konzul, ki stanuje v hiši, je sedaj na potovanju, posle urada pa opravlja podkonzul. Policijska preiskava je dosedaj ostala brezuspešna. Napetost med fašističnimi in protifašističnimi ole-menti je tukaj sedaj zelo velika- Pred kratkim časom se je opazila v javnosti tudi neka vohunska zadeva. Nekega Mussolinijevega policijskega agenta so tudi ponoči v Liittichu ranili z dvema streloma. Tudi tozadevna pre- iskava jc ostala brez sledu. Ta primer je tem boij zamotan, ker je pred nekaterimi dnevi v nekem francoskem obmejnem mestu izvršil samomor neki Italijan, fegar osebnost ne vjema z listinami Mnssolinijevega agenta, ki je bil v Liittichu ranjen. Rimska zveza fašistov je priredila svečanost na čast akademikom, ki se vračajo iz Francije, ki pa so imeli s francoskimi akademiki resen spor. Fašisti poživljajo meščanstvo, da se zbere v črnih srajcah na kolodvoru. Fašistični listi pišejo o francoskih izzivanjih in pravijo, da, če ne prenehajo ta izzivanja, ne bodo odgovorne samo francoske skupine, ampak ves francoski narod. Nemški socialisti razklani v Berlin, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Po živahni nočni seji je organizacija socijalnodemokrat-sl;e stranke v Berlinu sklenila resolucijo, da je dovolitev gradbenega obroka za oklopno lcri-žarko v nasprotstvu s stališčem socijalne demokracije in da je bila predpogoj za sestavo vlade. Berlinska organizacija stranke v svojem sklepu odklanja soodgovornost za dovolitev gradbenega obroka in zahteva, da se takoj skliče državni zbor, da novi parlament odloči o gradbi cklopne križarke. Če se sklicanje državnega zbora ne more doseči, se pozivljejo soci-jalnodemokratski člani vlade, da izposlujejo. preklic sklepa kabineta, ali če bi se to odklonilo, da odstopijo. Pozvali so jih tudi, da odklonijo vse ostale obroke za oklopno križarko. Kriza radi gradnje oklopne križarke torej še ni končana. Socialno demokratska stranka prireja tudi drugod shode, v katerih zavzema stališče proti socialnodemokratskim ministrom v vladi in zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Ne- kateri socialnodemokratski govorniki tudi zahtevajo, da njihovi ministri takoj odstopijo, ker da je pričakovati novih volitev, v katerih rabi socialna demokracija volivno parolo. Tudi iz ostalih mest Nemčije prihajajo poročila, da prirejajo socialnodemokratski agitatorji zborovanja, v katerih odločno protestirajo proti temu, da pripravlja nova vlada veliko oboroževanje, ki bo delovno ljudstvo le obtežilo. Tudi na teh zborovanjih se izreka nezaupnica socialnodemokratskim ministrom. Iz Vratislave je dobilo vodstvo stranke bržojav, v katerem volivci odklanjajo odgovornost stranke za delo njenih zastopnikov v vladi. V Vratislavi so socialnodemokratski zborovalci sklenili, da pozovejo svoje organizacije, da se ne udeleže sprejema Hindenburga, ki namerava priti v decembru v Vratislavo. Obenem prepovedujejo pristašem, da se odstranijo od vseh eventuelnih slavnosti faiale.il Gorici e Gorica, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Mesto je pod vtisom strašnega zločina, ki se je izvršil preteklo noč. Okoli polnoči se je čulo iz hiše št. 18 v Gosposki ulici (Via Carducci) več strelov. Kmalu so najemniki ugotovili, da so padli streli v sobi, ki jo je imel v najemu komi Kogoj Viktor iz Idrije. Ležal je ubit v mlaki krvi. Na lice mesta je prihitel orožniški brigadir. Tudi avtomobil Rdečega križa je bil takoj na mestu. V istem hipu je bilo čuti iz iste hiše na Komu (Piazza de Amicia) št. 13 nove strele. Orožniški brigadir je takoj skočil proti omenjeni hiši. Na potu je opazil beže-čega neznanca, ki se na poziv ni hotel ustaviti. Oddal je nanj več strelov, izmed katerih ga je eden zadel v nogo. Kakor se je pozneje ugotovilo, je en strel pogodil kos želatine, ki jo je zločinec hranil v žepu. Zelatina je eksplodirala in zločinca skoraj raznesla. Na Kornu št. 13, kjer je nastanjena Ljudska posojilnica, je zasebni uradnik Teo Ventin opazil na dvorišču neznanega človeka. Ko ga je hotel aretirati, ga je zabodel z nožem in nato oddal proti njemu več strelov. Zločinec je hotel nato zbežati, pa so ga streli orožniškega brigadirja zadeli. Zločinec je izdihnil v jutranjih urah v bolnici, ne da bi bil pojasnil zločin. Izjavil je le, da je hotel okrasti Ljudsko banko. Ni izključeno, da gre za večji zločin. Zdi se pa, da je zločinec hotel iz hiše št. 18 v Gosposki ulici priti na streho in potem po drugih strehah v Kmetsko banko na Kornu. V hiši št. 18 pa ga je oviral komi Kogoj in prav radi tega ga je zločinec ubil. Nato je prišel na dvorišče št. 13, v katerem se nahaja omenjena posojilnica, ter je tam ubil drugo žrtev, ki mu je bila ua potu. Zločinec se imenuje Alojzij Bre-gar, brezposelni delavec iz Podgore. Prišel je iz Libije in je bil policiji znan kot sumljiv element. v Berlin, 22. avg. (Tel. Slov.«) Medpar-lamenUjrna unija je razen že znanega protesta HSS prejela še en protest skupine italijanskih poslancev, ki odrekajo fašističnim poslancem pravico udeleževati se zasedanj med-parlamentarne unije. Zastopniki fašizma se ne morejo smatrati za člane parlamentarne korporacije, kateri pripada kontrola nad vlado, temveč se morejo smatrati edino kot dopolnilni uradniki take vlade. Novi fašistični volivni zakon se protivi načelom zastopstva po svobodni volitvi naroda. Protestna nota stavi na koncu vprašanje, ali imajo zastopniki takega lažnega parlamenta pravico udeleževati se inedparlamentarnih zborovanj. Medparla-mentarni svet je danes pod predsedstvom podpredsednika dr. Brabeca razpravljal o proračunu za prihodnje zasedanje, ki izkazuje 173.000 švicarskih frankov dohodkov, izdatkov pa 155.000. Končno je bila sprejeta resolucija, da medparlamentarna unija poskrbi za to, da se dohodki povečajo, v katero svrho je bila sestavljena posebna podkomisija. Šahovski turnir v Kissingen, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V 10. kolu je premagal Euwe Yatesa, Spielmann Tarasa, Rubins Tartakoverja. Remis pa je ostala partija Capablanca-Niemcovič, Tartako-ver-Retis, Mises-Marshall so bile prekinjene v stanju remis in se bodo jutri nadaljevale. Stanje po 10. kolu: Bogoljubov 7 in pol, Capa-blanca 6 in pol, Eu\ve 6, Rubinstein 5 in pol, Niemcovič 5, Marshall 4 in pol (1), Spielmann in Tartakover 4 in pol, Retis in Yates 4 (1), Taras 3 in pol (1), Mises 2 in pol (1). Železniška nesreča • Med Vinkovci in Mikanovci se je zgodila večja železniška nesreča. Večerni ljubljanski brzovlak je trčil v tovorni vlak. Nekaj vagonov je popolnoma razbitih. Med njimi tudi jedilni voz. Politična belmica VELIČASTEN SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V LAŠKEM Naše ljudstvo si je že dalje časa želelo zopet slišati priljubljenega in stvariiega govornika gospoda ministra n. r. in našega Narodnega poslanca dr. G osa rja. fa'želja se mu je izpolnila v nedeljo 19. avgusta 1928. Takoj po prvi sv. maši se je zbrala ogromna množica ljudstva in poslušala nadvse pazljivo predavanje dr. Gosarja o delu naše stranke in vodja dr. Korošca za naš narod in državo. Govornik je žel za svoje poročilo velik aplavz. Za njim je govoril narodni poslanec gospod Franjo Z e b o t. Takoj se je dotaknil nesramne in za državo in ljudstvo skrajno škodljive politike naših samostojnih demokratov, katerih delo in politika je bila samo | laž. Nato je govoril oblastni poslanec g. Matevž Deželak, ki je predlagal sledečo resolucijo: Zborovalci zbrani na tem mestu se zahvaljujemo našemu poslancu gospodu dr. Go-sarju za njegovo skrbno delo v okraju in ga prosimo, da dosedanjo delavnost v prid delavca in kmeta ohrani še v bodoče. Celemu Jugoslovanskemu klubu izražamo največje zaupanje. Čestitamo vodji naroda in ministrskemu predsedniku gospodu dr. Korošcu in se za-vežemo, da bomo vse potrebno ukrenili, da tisti, ki ga blatijo, dobe zasluženo plačilo. Praga med Parizom in mom v Pariz, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V »Intra-sigeantu« izjavlja dr. Beneš v intervjuju, da je° Kellogov pakt dogodek, katerega se ne sme niti podcenjevati niti precenjevati. Rekel je: »Nemčija je naš sosed, Francija naš zaveznik. Če se obe ti državi med seboj obve- j žeta, da se ne bodeta več vojskovali, potem velja to tudi za nas.« O vprašanju priključitve Avstrije jc izjavil, da je to poskusni balon, ki se od časa do časa vedno ponavlja. Priključitev Avstrije k Nemčiji se ne bo uresničila in Nemčija bo sama nekega dne dala vedeti, da ne želi priključitve. Boj za revizijo ' trianon-ske mirovne pogodbe se je popolnoma ponesrečil. Med LHv© in Poljske vre daile | v Varšava, 22. avg. (Tel. Slov.«) Včeraj je dospela v Varšavo nova Woldemarasovi nota, ki odklanja zadnje poljske predloge ia predlaga, da se določitev novega termina za konferenco prepunti zasedanju Društva narodov v Ženevi. Pilsudskijev list Glos Pravd; piše, da bo Društvo narodov moralo sed.ij pripraviti Litvo k pameti, ker se vedno :n vedno skuša izogniti sporazumu. Ma severni tečaj! v Milan, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Italijanski lovec kitov »Braganza« je radi ugodnih ledenih razmer že mogel prodreti dalje, kakor se je nahajal rdeči šotor Nobilove skupine. Letalca Penzo in Grossio, ki se nahajata na »Braganzi« bosta natančno preiskala one kraje, kjer se je ponesrečil zrakoplov »Italia«. Trdno upajo, da je moštvo zrakoplova še pri življenju. Šest miljard ieiev pri- v Pariz, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Agencc Fourmiere objavlja informacije o kritičnem stanju romunskega finančnega ministrstva. Primanjkljaj je dosegel že 6 milijard lejev. Finančni minister je izjavil v svojem zadnjem poročilu, da postaja izterjevanje davkov vedno težje. V nekaterih krajih, ki so posebno trpeli radi poplav ali radi suše, so se morale dovoliti velike davčne olajšave. Nekatera mi-nir.trsta so svoja piačila že vršila s čeki, ker Trboveljskemu davkoplačevalcu V Trbovljah se liberalni trgovci na vso moč jeze, ker uredba o zapiranju in odpiranju trgovin ne daje možnosti, da bi bile trgovine od nedeljah po dve uri odprte. Mi gladko in kratko priznamo, da je to zelo nerodno in da je velika pomanjkljivost uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ker ta uredba določa, da smejo biti trgovine ob nedeljah odprte par ur samo v občinah, ki majo pod 10.000 prebivalcev. Vse to je res in prav. Opravičeno se trgovci marsikje in tudi v Trbovljah nad tem jeze. Toda neopravičeno se jeze nad dr. Go-sarjem, ki je uredbo izdal, ka!,; uredba ni mogla izpre.minjr.ti zakona o zaščiti delavcev, na podlagi katerega je bila izdana. Ta zakon o zaščiti delavcev pa vsebuje striktno določbo, da smejo biti trgovine odprte sam" v občinah, kt imajo pod 10 000 prebivalcev. Tu je fatalna pogreška zakona, da določa število 10.000 za občine in nc za posamezne kraje. Uredba zakona spreminjati ne sme in ne more in če bi ga izpreminjala, bi bila neveljavna. Zakon pa, ki jc torej vsfcj tej sitnosti in nerodnosti kriv, pa je izdal minister za socialno , politiko dr. Vekoslav Kukovec, tedanji ; čel-nik SDS za mariborsko oblast. Tja naj g. Pavlin sporoči svojo nejevoljo. Novosailska vremensko napoved. Slabi severni vetrovi. Dunajska vremenska napoved: Oblakov bo polagoma vedno manj; zmerno toplo. Časnikarstvo kot ženski poklic stoletja ni bilo v Evropi nobene poklicne čas-nikarice, kar je spričo dejstva, da ženske niti še niso imele pravice do organizacije v političnih društvih, dalje spričo dotedanjo premalo resne ženske izobrazbe in slednjič spričo velikega odpora moških tudi v tem poklicu proti ženski konkurenci — povsem umljivo. Niti kot stenografinje in tipkarice niso imele ženske dostopa v uredništva. Organizacija avstrijskih časnikarjev in pisateljev »Concordia« ni sprejemala ženske v svoje vrste. Če pa dotlej ni bilo poklicnih časnikaric, je pa poznala časniška zgodovina že celo vrsio znamenitih sotrudnic velikih listov in urednic ženskih listov. Tako je slovita angleška pisateljica Harriet Martineau v 1. 1855—1866. napisala poleg drugih spisov 1642 uvodnih člankov za veliki londonski dnevnik »Daily News«; v krimski vojni je vodila osh-o kampanjo proti angleškemu vojnemu ministru in mnogo pripomogla k njegovemu padcu. Du-najčanka Bettina Wirth ie bila dolgo vrsto let stalna poročevalka londonskih >Daily News* in »Beri. Lok. Anzeiger« ter sotrudnica «N. Fr. Pressec. Med socijalističnim ženstvom sta se odlikovali Minna Kautsky, mati socialističnega ideologa, in Adelheid Popp. Te žene so se v časništvu udeleževale političnega boja. Zona pa, ki so pisale za liste modna poročila, kri-tično-estetične članke, poročila o ženskem gibanju, članke o ženski umetni obrti, izvirne podlistke, posebno potopisne in prevode, je bilo že tedaj zelo veliko število. Dr. Anna Gcbser je 1. 1896. v Berlinu ustanovila Žensko korespondenco«, a 1. 1898. so v Parizu ustanovili velik dnevnik »La fronde«, ki so ga pisale in urejevale izključno ženske. Razen tega je v kulturnih deželah izhajala vrsta ženskih listov, od katerih so mnogi stali na višku. Posebno stališče je zavzemala ženska kot časnikarica v Ameriki, kjer si je zgodaj pridobila znatno moč; le uradna \Vashingtonska korespondenca« ji je še zapirala vrata. Na chlcaškem časnikarskem kongresu 1. 1893. je Rulh Kimbal Gardiner utemeljevala to s tem, da je med moškimi in ženskami tista zaupnost kakor med moškimi samimi nemogoča; ženska tudi ne more loviti politikov po hotelih in barih; slednjič ob dosedanjih naziranjih ni misliti, da bi državniki hoteli ženskam zaupati državne tajnosti. »Največja ovira pa, da bi se ženske povzpele v žurnnlistiki više, je dejstvo, da so moški preveč navajeni nuditi ženam lepe besede, ne pa razpravljati z njimi o javnih zadevah.« — Dunajski časnikar H. Kanner pa je napisal o ameriških časnikari-cah: »Izprva teh dam nisem smatral za resne. Toda potem sem v Washingionu pobliže spoznal časnikarico, ki je spadala med najboljše svojega stanu. Nasproti tej neizmerno delavni, vestni, veleizobraženi, vsake koketnosti, a tudi vsmke emancipirane pretirauosti proste zastopnice ženskega časnikarskega stanu me je najprej prevzelo osebno spoštovanje, Iti se je kmalu spremenilo v spoštovanje do časnikaric sploh in v priznanje njihove moči.« — Zanimivo je, da so ameriške poročevalke tudi danes še prve na svetu in so med njimi take, ki se ne strašijo nobenega napora in nobene nevarnosti, da le morejo poslati svojemu listu prvo in najboljše poročilo. Danes je ženstvu časnikarstvo splošno dostopno: postale so v zadnjih desetletjih polnopravne državljanke (dasi ponekod, kakor n. pr. v Jugoslaviji še nimajo volilne pravice), temeljna splošna izobrazba jim je odprta in časnikarske naredbe odnosno zakoni ter časnikarske organizacije vsaj načelno ne delajo razlike med moškimi in ženskimi časnikarji. Ženske sede danes po vseh ured- ništvih, ne samo kot pomožne moči, marveč tudi kot urednice samostojnih referatov. C • Ženske naloge v žurnalistiki Ženstvo se nasplošno nalog tiska in svojih posebnih nalog v njem še nikakor ne zaveda. Kaj pa je tisk? Propaganda časovnih idej in stremljenj, borba za vsakršno pravo, razširjanje kulture in civilizacije, zastopstvo splošnih in posameznih interesov strank in stanov. Naloga tiska je, da v vsem sodobnem javnem življenju javno mnenje vodi in ustvarja, držeč se pri tem visokih etičnih vidikov, da v umetnosti razčiščuje in dviga pojme, da je z eno besedo pobornik vsakoršnega resničnega, trajnega napredka. Naj nihče ne ugovarja, da je to le siva teorija, ki jo praksa v sedanji dobi večinoma postavlja na glavo; glavno je, da je leorija pravilna, praksa se da vedno izboljšati in tu se ravno odpirajo žen-slvu važne iu hvaležne naloge. Resnica je, da je danes že velik del evropskega časopisja podlegel ameriškemu \pli-vti, ki niti ie glavni pravec informativna služba, često izpačena v senzacijo. Ta del časopisja služi javnemu mnenju, in to v najslabšem zniislu — hlapčuje mu, samo da list »nese«, lx)disi gmotno, bodisi politično. Tudi pri takem časopisju more časnikarica uveljaviti svoje boljše, višje vidike. Saj se more dati tudi senr.acijonnlneniu poročilu globlji zmisel — brez barve, brez poante itak ni nobeno poročilo, saj en ter isti dogodek odmeva v vsaki duši na drug način, kakor so ji pač strune ubrane v zavestnem nravnem hotenju ali razglašene v nravni brezbrižncfcti. Vsega tega se ženstvo, kakor rečeno, premalo zaveda. Še na nedavnem ženskem kongresu na razstavi »Pressa« v Koluu je katoliško ženstvo formuliralo svoje težnje glede ženskega sodelovanja v dnevnem tisku v zahtevi, da naj se pri vseh večjih denvnikih ustanove ženske priloge, ki naj jih vodijo ženske. Tudi naše jugoslovansko žensko gibanje ne goji nikakih stikov z dnevnim časopisjem, izvzemši enega ali dva belgrajska lista, in tudi ne daje ženstvu glede tega nobenih pobud. In vendar je tudi ženskemu gibanju in njegovim stremljenjem podpora dnevnega tiska prav tako potrebna kakor vsem drugim gibanjem in stremljenjem: kulturnim, poli-, tičnim in gospodarsko-socijalnim. Ženske priloge, ki izhajajo k večjemu enkrat na teden, so za to vse premalo. Ze zato, ker se ženski interesi in ženska stremljenja ne morejo omejevati samo na tisto, kar se neposredno tiče ženstva, marveč se raztezajo na vse, kar se kakorkoli tičo splošnosti. Posebej pa mora biti ženstvu na tem, da se dvigne tisk na dostojno višino, da se iz njega odstrani vse, kar pogubno vpliva na duše, posebno na mladino. To se pa da najlažje in najzanesljiveje doseči z neposrednim sodelovanjem. Najboljše žene k tisku! Velikim ženskim nalogam v žurnalistiki pa bodo kos le temeljito izobraženi ženski duhovi in krepki značaji. Časnikarstvo danes ni več zatočišče raznih ponesrečenih talentov, marvoč zahteva splošno in strokovno čisto formalno izobraženih ljudi. Racionalizacija dela : se je izvršila tudi že pri tisku in vodijo po-j samezne referate strokovnjaki, dočim se je preje pisalo vsevprek, kakor so nanašale prilike. Časnikarstvu naj bi se posvečale v prvi vrsti le akademično ali vsaj srednješolsko izobražene žene, že v naprej specializirane na kako stroko: kulturo, politiko, narodno gospodarstvo, socijalna vprašanja, feminizem itd. Časnikarski poklic je do predzadnjega časa potezal nase v prvi vrsti ljudi, ki se v rednem grajanskem življenju niso znali piav znajti, ki sta jih talent iu temperament ločila iz splošnega reda. To je bil v pravem zmislu svoboden poklic, kjer se ni zahtevalo spričevalo, marveč sposobnost pregleda in vpogleda v javne razmere in hitro, spretno oblikovanje misli v pisani besedi. Ni se vprašalo, koliko kdo sam zna, marveč koliko in kako ume tuje povzeti in podati. Če se pomisli, da jih je večina, ki niti tistega, kar resnično znajo, ne zmorejo sistematično, logično napisati, in še manj hitro in zanimivo, potem ni mogoče oporekati, da je merilo časnikarske sposobnosti sicer merilo zase, vendar pa ne najnižje. Na vsak način je uveljavljala svoboda Časnikarskega poklica tudi v tem, da je bilo službeno razmerje popolnoma neurejeno, da časnikar ni bil preskrbljen ne za slučaj bolezni ne za starost, da je bila njegova eksistenca kakor kaplja na veji in ni vedel, kaj bo, ko bo nekoč bolezen položila njegovo prezgodaj izčrpano telo na smrtno postelj, in Se manj, kaj bo po njegovi smrti z njegovo družino. Danes so se razmere tudi v časnikarstvu Izpremeuile. Skoraj po vseh kulturnih državah so s posebnimi zakoni ali naredbami uredili socijalni položaj poklicnih časnikarjev in poskrbeli s posebnimi šolami za izpopolnitev njihove strokovne izobrazbe. V Jugoslaviji visoke šole za žumalistiko še nimamo, pač pa imamo naredbo, ki ureja eksistenčne pogoje poklicnih časnikarjev in jim zagotavlja tudi preskrbo za starost. Nič ne de, da je ta naredba zaenkrat formalno samo še na papirju; njen vpliv se praktično že udejstvuje in ni najmanjšega dvoma, da se bodo njeni predpisi prej ali slej v celoti uveljavili. (Biti bi moralo že zelo žalostno v državj Danski, ako bi se to ne zgodilo!) Žene v časnikarskem poklicu Kakor vse javno delo, je bil tudi časnikarski poklic dolgo pridržan izključno moškim. Nekako sredi 19. stoletja, ko so se začele bolj in bolj probujati narodne in delavske mase, je gnalo tudi žene, da dajo svojim čuvstvom duška s peresom v roki. Tnko je tudi večina naših starejših in mlajših pisateljic začela s sotrudništvom pri raznih listih, beletrističnih in političnih. Bili so to seveda povečini leposlovni sestavki, vendar so pisale naše žene tudi narodno-probujevalne, vzgojil »e, kritične, gospodinjske članke in članke o ^ženskem vprašanju. Imeli smo samostojne .urednice ženskih listov, a tudi socijalnih revij in društvenih glasil. Poklicno časnikarstvo pa je ostalo pri Slovencih do danes izključno moška domena, izvzemši en sam slučaj. Pri Hrvatih najdemo že več poklicnih časnikaric; imenik rednih članov JNU iz leta 1927. jih navaja troje. Med njimi je ga. Jurič Zagorka Marija, ki je za časa Khueua He-dervary-ja, ko so 1. 190-1. zaprli celo uredništvo zagrebškega »Obzora«, izvzemši njo. nekaj časa sama pisala in urejevala dnevnik. Se bolj je razširjeno poklicno časnikarstvo med Srbkinjami: 10 rednih članic JNU. Srbkinja je tudi poročevalka svetovnega imena: gdč. Christich; živi v Londonu ter je prepričana katoličanka. — Vojvodinski Nemci imajo 4 poklicne časnikarice, Madžari 2. Med približno 325 rednimi člani JNU je torej nekako 20 žensk. Precejšnje število je pripravljalnih članic. V osrednjem odboru ženske niso zastopane. V drugih kulturnih državah se razmere tli so dostj drugače razvijale. Se v začetku 20. Grazia Deledda: V kraljestvu skal (Poslovenil dr. Joža Lovrenčič.) (Konec.) Tedaj je Sidra vstala in mu preiskala v-:e žepe, a ne enega centesima ni bi. j več. Dotaknila se mu je čela, ki ie peklo, -nu dala pod glavo vrečo in iskala naprej. Drugi dan je Boele, ki je imel mrzlico, s silo zgrabil za roko strica Sidra, jo poljub;! in orosil s solzami. »Alj me ubijete, ali mi odpustite, o"-e Sidru. Zanikarnež sem, končajte me, zanikar-neža! Vaš hlapec bom, pastir, Sidre se več ne dotaknem in pred vami si ne bom upal niti migniti s trepalnicami.« In še in še je obljuboval. Stric Sidru je l>ii pameten in mu je odpustil. Povrnilo se je staro življenje. Boele se je vrgel na lov in plezal na vrhove, ki so bili višji ko Monte Bacchitta; zasledoval je orle, lovil lisice, vrane, podlasice, kratko: vse vrste živali. Vračal se je vesel in Sidra ga je slišala često, kako je pel pesem, ki ji je vzbujala bridke spomine: Adijo, Nuoro, adijo, ločim se, odpravljam v Svetin ko se povrnem spet tvoji mrtvi oživijo — adijo, Nuoro, adijo! »Da bi tako bilo, je mislila Sidra. Često jc Boele prenočil v stanu in gledal prašiče, ki so bili lepo rejeni in že za prodaj. Stric Sidru je čakal nekega kupca z juga; če se ne bi pobotal z njim, je mislil iti sam v Cagliari. Velik del njegove sreče, njegovega štiridesetletnega truda, je bila velika čreda rejenih prašičev. »Z izkupičkom,« je mislil, »si kupim tanko in lepo preživim svoje stare dni.« Kupec je prišel, a ni se mogel zmeniti. Sedaj se je stric Sidru odločil, da odpotuje. Boele bi ga moral spremljati. Odpotovala bi zjutraj rano sredi februarja. Boele je šel na lov in ga ni bilo dva dni. Vrnil se je dan pred odhodom proti večeru; oči so mu žarele, obraz mu je gorel. »Ali ni prišel oni mož, ki bi varoval stan, ko bova odsolna?« je vprašal. »Ni ga in skrbi me, ker manjkajo tri živali in moram iti, da jih poiščam.« »Kar brez skrbi pojdite, oče Sidru!« »Toda tebi se oči svetijo ko kresnico, pijan si in zaspiš.« »Nič nisem pijan in ne bom zaspal. Kar pojdite!« Stric Sidru je odšel. Bila je vetrna in oblačna noč, a svetla ko somrak. Mesec je plul za velikimi oblaki, ki so pokrivali nebo, in jim zlatil robove; sleherno skalo je bilo videli in sleherni grm, ki se je gibal v glasnem velru. V dobršni oddaljenosti od stanu je menil stric Sidru, da je našel sledove pogrešanih živali in človeško stopinjo. »0,« je zavzdihnil, »ukradli so mi jih potemtakem! Pa le počakaj, te že izsledim, krščena lisica!« In sledil je, prepričan, dn Boele v sianu čuva. Sem in tja je hodil in se obračal stric Sidru, n zaman; izgubil je skoro celo noč. Ko je mesec zašel, so oblaki počrneli in pastir ni več ničesar mogel videti iu se je vrnil v stan. Oddaleč je zaslišal, kako pes divje laja in kako odmeva od votlih pečin. Zdelo se je, ko da se oglaša kak demon, priklenjen k skalam, in stric Sidru je občutil velik nemir. Pospešil je korak; vsako toliko je pes utihnil, a začel kmalu spet zavijati na vso moč. »Kliče mo,jy,' šolnino plačala, ali da je plačevanja oproščena. Pinavljalni in vsi drugi izpiti se prično 30. t. Hi: ob 8. V soboto, 1. septembra ob 9 bo otVofitvena sv. maša. v ponedejelk, 3. septembra pričetek pouka. — Ravnateljstvo. □ Drž. gimnazija v Mariboru. Začetni posli za šolsko leto 1928/29 so urejeni tako: Dne 27. avgusta izredni izpiti. Od 28. do 30. avgusta ponavljalni (razredni) izpiti, in sicer 28. in 29. matematika, 29. latinščina, 30. ostali predmeti; podroben razpored po imenih in urah je razviden iz razpredelnice v gimnazijski veži; vsak dijak mora priti točno ob napovedani uri. — Vpisovanje novih učencev I. razreda, v kolikor še niso vpisani, bo dne 3. septembra dopo'dne od 8. do 12. Vpisovanje dosedanjih učencev vseh razredov bo 3. septembra popoldne od 3 do 4; vsak lanski dijak se zglasi ob tej uri z izpričevalom v lanski učni sobi; ako tega ne stori, se bo smatralo, da ie izstopil. _— Dne 4. septembra se v sobi I. a zberejo vsi vpisani prvo-šolci. Prvi redni šolski dan je 5. septembep — Ofc začetku šolskega leta se bo pobiral od dijakov pc ministrski odredbi prispevek za zdravstveni fond; siromašni dijaki bodo oproščeni ,zato si naj pravočasno preskrbe izpričevala o siromaštvu (pod 30 dinarjev neposrednega davka). □ V parku je prespal deževno noč mlad dečko iz mariborske okolice. Preko neči je bila pahnjena s smrtjo staršev v nesrečo družba osmil: bratcev ili sestric. Razpodili so se po svetu in na vse vetrove. Pa je prišel eden izmed njih v mesto: prehitela ga je noč in napotil se je v park, da prebije noč zunaj na prostem. Zaril se je v kup otave, ki se suši, in zaspal. Preko noči pa se je vlil dež kakor iz škafa. Zjutraj je ubogi dečko ves premra-žen in premočen taval po mariborskih ulicah, dokler se ga niso usmilili dobri ljudje iz Krekove ulice, kjer se je malo najedel in si posušil obleko. Policija ga je nato predala oblastnemu dečjemu zavodu v oskrbo. Celje J3r Odličen novinar v Celju. V torek zvečer je dospel v Celje na svojem ličnem avtomobilu glavni urednik velikega nemškega lista »Bcrliner Lokal-anzeiger« g. dr. Friderik Koch-Wawra. Dr. Koch je porabil svoj letni dopust za dolgo avtomobilsko pot iz Berlina skozi našo državo v Grčijo in se sedaj vrača nazaj v Berlin. V Celju se je hote! informirati o stanju nemške manjšine, a ni baje nikogar izmed merodajnih nemških ljudi dobil doma. Sestal pa se je s celjskim »Siovenčevim« dopisnikom, ki mu je dal izčrpna pojasnila o doslej mu dosti neznani Sloveniji. JSr lz državne službe. Za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Celju je imenovana Her-mina Mohorčič, dosedanja učiteljica v Ljutomeru. — Marija Lončarič, strokovna učiteljica v Celju, Ignacij Mulaček, strokovni učitelj v Čel u in Henrik Kodela, učitelj v Celju, so napredovali v 1. skupino II. kategorije. — Iz 6. skupine I. kategorije je pomaknjen g. dr. Anton Farčnik, uradnik celjskega okrajnega glavarstva, v 5. skupino iste kategorije. 0 Iz celjske bolnišnice. V torek, 21. avgusta so pripeljali v celjsko bolnišnico težko poškodovanega Ignacija Cenca, starega 59 let. Cene je usluž-ben kot kočijaž pri Dielilu. V torek je vozil s polja hmelj. Srečal je avto, katerega so se konji ustrašili in začeli dirjati. Pri tem je priiel Cene pod voz, ki mu je grdo razmesaril eno nogo, ki so mu jo morali včeraj v bolnišnici amputirati. Z ozirom na razmeroma visoko starost bolnika jc njegovo stanje opasno. — V vasi Lekmarje, občina Sv. Štefan, se je pojavila v nevarnem obsegu epidemija disente-rije. Bolnica ima v oskrbi več slučajev. Ejsidemija je povzročila tudi že nekaj smrtnin slučajev. — Celjska bolnišnica je zadnje dni izredno močno srekventirana. Tako je bilo včeraj stanje bolnikov 223, kar ie za celjsko bolnišnico že visoko število. Sr Avto je trčil v kolesarja. Kljub ogromnemu prometu, ki ga je morala prošlo nedeljo prenesti Ljubljanska cesta radi letalskega dne v Levcu, vendar ni bilo zaznamovati večjih nesreč ali ka-rambolov. Le trgovski pomočnik Ivan Znidar z Brega je imel smolo. Ob 3 popoldne se je podal s kolesom na letališče. Na Ljubljanski cesti blizu hiše dr. Rakuna ga je dohitel avto izvoščka Alojzija Krempuža, ki ga je šoliral Franjo Malej. Avto je zadel v kolo, kolo zdrobil, kolesarja pa vrgel ne posebno nežno na trdo cesto. Sreča v nesreči je se bila da avto ni zavozil tudi preko kolesarjevih no enonadstropno hišo tik ob novski šoli, pri fari pa zidajo novo kaplanijo na prostoru bivše Ošabnove hiše in bo tako konec 78 letnemu prerekanju in »zidanju« prepotrebne kaplanije. feurei sodtišča Zebe ji je zbil. Matjej je prišel pred leti v naše kraje iz Rusije, zdaj je oženjen in se pošteno preživlja in živi s svojo ženo. Sitnosti ima le s kuharico Nežo, ki je mati njegovega nezakonskega otroka. Te dni je Matjej spet prišel k Neži, da se mirno jjobotata zastran otroka. Pa je že tako prišlo, da sta se začela brž prepirati. Neža mu je nemara očitala nezvestobo, Matjej pa hud, pa jo je kar s pestjo sunil dvakrat v usta, da je Neži namah izpadlo pet zob. Matjej ! bo plačal zdaj stroške za zobe in bolečine, za kazen pa še 150 Din, kateri znesek si pa tudi lahko prisluži s 24-urnim zaporom. Otroka je povozil. Tamle na Posavju, pravijo, se večkrat dogode take in slične nezgode. Trgovec Matevž iz Mengša je oni dan vozil z zapravljivčkom proti Ljubljani, ko mu je pod voz priletel mali petletni Ladko, zakrivajoč si z rokami oči Ladko je prišel pod kolo, poškodovana pa je bila tudi sosedova šestletna Mi-ci. Mož se izgovarja, da otrok ni videl, soseda pa pravi, da bi bil že lahko konje ustavil. Ker pa je soseda obenem povedala, da je Matevž primerno počasi vozil in ker je na dotičnem mestu mal ovinek, da je tedaj res verjetno, da otrok ni videl, je sodnik Matevža oprostil, zlasti še, ker je bil takoj na licu mesta jjoravnal vse stroške. Čebele zasačile in kaznovale tatu. Kdo je kriv. da ima Špičkov Fric tako zelo rad med, medeno žganje pa še bolj? Pač malo neroden odgovor in ga niti sodniki niso bili kos. Prišel je namreč Fric pred sodnijo zastran medu in pa zastran čebel. Takole je bilo: šel je Fric nekoč k sosedovemu čebelnjaku, da bi si pripravil na cenen način in na tuje stroške pristnega medu. Pa je bil ob tisti j priliki sam Bog ve kako neroden, da je pripravil ; k puntu nedolžne čebele v panju. Hkratu so se vsulc , vanj in ga opikale po obrazu in golih rokah tako zelo, da je moral celo v bolnico po pomoč. In čebele same so bile tudi zelo usodne zanj, ker so ga prav one izdale. Gospodar čebelnjaka ga je namreč videl, kako ie bežal preko polja, čebele pa vse besne za njim. Šel je domov in ugotovil, da ga je obiskal nepovabljen gost in mu hotel ukrasii večjo množino medu v satoviu, ki ga je imel tat že pripravljenega Špičkov Fric ie dobil za pokoro šc dva dni zapora, poleg tega, da so ga kaznovale že same čebele. Za duha in srce KATOLIŠKO GLEDALIŠČE. V Franciji so najpomembnejši poizkusi katoliškega gledališča: »Le bon Theatrec. V Lille, ki ga vodi urednik časopisa »L' Action Populairec Gaston Dubocage. Pri njem sodelujejo prostovoljni igralci, ki so čez dan zaposleni v meščanskih poklicih. Igrajo se samo neoporečne stvari za družine, zlasti v severnofrancoskem industrijskem okraju. V 9 mesecih je imelo to gledališče 40 predstav, in sicer 30 različnih komadov. Drugo gledališče tvori znana igralska skupina: »Les Conipa-gnons de Notre Dame«', ki jo vodita Henri Gheon in Jacques Copean. Tudi tu igralci brezplačno sodelujejo. Igrajo pa večinoma stare Marijine miste-rije, od katerih jih je več prevedenih tudi v druge jezike. Pomembna družba je začela igrati pred štirimi leti v Parizu pred nevernim in pol vernim občinstvom, in potuje danes po vsej Franciji. Tretje važno gledališče je: »Vrat Theatrec, ki stoji pod častnim pokroviteljstvom kardinala Dubois. Vodi ga Maurice Thul. To gledališče ima svoje lastno gled. poslopje, nekdanji Vandervllle-teater, v Parizu, v katerem delujejo katoliški poklicni igralci iz najboljših francoskih odrov ter igrajo v glavnem za šole, socialna udruženja itd. izkjučno francoske klasike. Priložnostno prirejajo tudi turneje po Franciji. — Primer za delovanje krščanske oderske ljudske zveze v Nemčiji pa nudi poročilo deželne zveze renske province, v kateri je včlanjenih 50 gledaliških občin (16 od niih igra v mestih, 34 je potujočih. Zapadnonemški oder je v pretekli sezoni igral v 37 mestih hi je priredil 173 predstav). V Ober»mmergau-u se bo na mestu prejšnjega lesenega gledališča, v katerem so se uprizarjale slovito pasijonske igre, postavil zidan, v katerem bo prostora za 4500 gledalcev in 700 igralcev. KATOLIŠKI TISK ŠPANIJE, njegov razvoj in njegove nasprotnike prikazuje posebna štev. katoliškega madridskega dnevnika, »E1 Debate*. V celi Španiji izhaja 54 katoliških dnevnikov, v Madridu 2: »E1 Debate« in >E1 Siglo Futuro«. :>E1 Debate« je bil ustanovljen 1 nov. i 1911; list je imel 1. 1923 naklado 742.395, 1. 1924: I 853.241, 1925 : 975.932, 1926: 1,212.351, 1927: ] 1,627.156. Vsako leto se za španski tisk kakor zna-j no, da tkzv. »dan tiska« zbira po vsej deželi. Prvikrat se je to zgodilo 1. 1916; tedaj se je nabralo 75.371 peset. Do 1. 1927 pa se je vsota dvignila na 174.472 peset. V 12 letih, od 1916 do 1927, se je darovalo skupno 1,677.419 peset za katoliški tisk Španije. V Madridu stoji obem katoliškim listom (»E Siglo Futuro« je 1. 1875 ustanovljen, katoliški večerni list s stranmi dnevno), 11 nekatoliških listov nasproti: »ABC«, desničarsko liberalen, ustanovljen 1. 1905, s 40—80 stranmi; »Herald o Al Madrid«, radikalno liberalen, ustanovljen 1. 1890, s 46 stranmi; »E1 Imparcial«, zmerno liberalen, ustanovljen 1866, z 12 stranmi; »Informaciones«, neodvisno liberalen, ilustriran večerni list, ustanovljen 1. 1922, z 8 stranmi; »E1 Liberal«, radikalno liberalen jutranji list, ustanovljen 1. 1878, s 6—8 stranmi; »La Libertad«, republikanski jutranji list, ustanovljen 1. 1919, z 8 stranmi; »La Nacion«, oficijelni vladni list, ustanovljen 1. 1919, z 8—12 stranmi; »E1 Socialista«, socialistični jutranji list, ustanovljen 1. 1885, s 4 stranmi; »E1 Sol«, liberalni jutranji list, ustanovljen 1. 1918, z Mnogo gorja si prihranite in preprečite hujše bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do izbruha. - samo v orlg'nalnem zavoju ..jf/ehtoJadiM". 8—12 stranmi; »La Voz«, liberalni večerni list, ustanovljen 1. 1920, z 8—12 stranmi. Srpski književni glasnik z dne 16. avg. prinaša sledečo vsebino: Pečal (Borisav Stankovi«), Poslednje putovanje barona Finbel-Fjutcenau (Andrej Mihajlovič Sobol; iz ruščine preval G. Krklec), Boka (Frano Alfirevič), Mrtvi mlinovi (Nikola Srp), Toplonadana nocišta (Ilusnija Čcngit), Udeo pripodnih nauka u srpskc-hrvatsleom realizmu (Miloš Savkovič), O psihologiji književnog ocenji-vanja (Slobodan Popovič), Nače banknote, (Pera I. Popovič), Ku Kluks Klan (Ilija M. Petrovič), Književni pregled, Umetnički pregled, Muzički pregled, Vojni pregled, Politički pregled, Beleške, ki so to pot zelo ra7.novrstne in bogate. ♦ Iz katoliške literature. Založba \ValIisfurth v Essenu namerava pod naslovom »Die katholisehe Anthologie« pričeti izdajati zbirko sodobne nemške katoliške literature in umetnosti. Prvi zvezek »Neue Lyrik«, ki ga bo uredil mladi katoliški pesnik Fr. Ksav. Pieper s sodelovanjem Jožefa Feiteu, Joh. Muimbauer in Krištofa Wilprecht, bo izšel sredi oktobra. Sledili bodo: »Neue Prosa« (kratko povesti), »Epische uiul dramatisehe Dichtung«, »Neue bildende Kunst« in -.Neue Musilu. Prvi zvezek bo obsegal 120 sotrudnikov na 400 straneh. Stal bo ok. 12 M k. Žalujoča rodbina, znanci in prijatelji naznanjajo tu ž no vest, rla je 22. avgusta, previden s tolažili svete vere, preminul gospod posestnik in solastnik tvrdke Fr. Prijatelj v Tržišču v starosti 29 let. Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 24. avgusta ob 9 dopoldne. Tržišče, dne 22. avgusta 1928. / / mia imquiqid wvenjQHS) Pred razraČunavanjem med belim in temnopoltim plemenom V »Časopisu za geopolitiko« razpravlja Albert Sarraut o bodočem razračunavanju med belim in temnopoltim plemenom, ki je neizbežno. Piše: Naše stoletje bodo mogoče nekoč imenovali pacifistično, ker bo uvedlo obravnavo med belim in temnopoltim plemenom na obalah Pacifističnega oceana. Dogodki, ki jih danes opazujemo na daljnem vzhodu, so le iz-seček tega svetovnega problema. Celokupno prebivalstvo sveta znaša danes približno 1.75 milijard duš. Od tega odpade približno 550 milijonov na belo pleme, od katerega živi približno 450 milijonov v Evropi. Vse ostalo je temnopolto pleme, ki šteje potemtakem približno dvakrat toliko ljudi kakor belo. Odpade pa 550 milijonov na žolto ali mongolsko pleme, 450 milijonov na rujavo in 150 milijonov na črno in rdeče pleme. Več nego dve tretjini zemlje je torej obljudene s temnopoltimi ljudmi, nad katere je belo pleme razširilo svojo oblast. Velik del teh milijonov se je ob stiku z belim plemenom duševno osvestil in danes je med vsemi temi narodi živo gibanje. Posebno v Aziji — Aziji rujavih in žoltih ljudi, Aziji Hindijev, musel-manov, Kitajcev, Japoncev in Anamitov — bo postalo vprašanje evropskega gospodarstva kmalu posebno pereče. Evropski ugled, ki ga je bil izpodkopal že izid rusko-japonske vojne, je še bolj omajala svetovna vojna. Temnopolti narodi so videli, kolik razdor, koliko sovraštvo loči bele narode med seboj, kako se uničujejo med seboj in teptajo civilizacijo, o kateri so podjarmljenim temnokožcem vedno vsi skupaj govorili, da jo hočejo ščititi in širiti. A ne samp, da so bili temnokožci gledalci evropske drame, marveč so v njej sodelovali kot člani ene ter iste človeške družine. Cisto logično je. da so po zvršetku tudi sami zase začeli zahtevati svobodo. Mogočno pa so vplivale zlasti tudi 14 Wilsonove točke, nauk o pravici narodov o samoodločbi. Glas teh orjaških besed je prodrl od Sredozemskega morja do Pacifika, od Kaira do Pekinga. Donel je preko širnih ozemelj Azije in predramil azijsko dušo. Izprva nejasno, potem pa vedno določneje in jasneje je vstajal azijski nacijonalizem. Vsemu temu se je pridružil še ruski boljševizem, ki se ne ponuja azijskim masam kot uničevalec kapitalističnega režima, marveč kot zaščitnik narodov, ki jih tlači evropsko go-spodstvo. Pa še eno silno orožje so dobili temnopolti narodi od evropske civilizacije: Izkušnje in znanje na zdravstveno-znanstvenem popriš-ču. vsled katerih se je n. pr. na Japonskem znižala umrljivost otrok od 50 na 20 odstotkov. Število rojstev presega danes smrtne slučaje že za 800.000 na lelo. ln prav v tem je jedro žolte nevarnosti. Pri japonskem narodu igra veliko vlogo tudi zavest dostojanstva. Velesile, katerih zaveznica je bila Japonska v svetovni vojni, so odklonile japonsko prošnjo za priznanje načela o plemenski enakosti. Skrb za preživljanje prebivalstva in boj za osebno dostojanstvo sta danes glavni gonilni sili v japonskem narodu. Ker se angleško-japonska zveza ni obnovila, ima Japonska proste roke, da stopi na čelo azijskemu bloku proti belemu plemenu. Na to možnost Evropa, vsa zapletena v svoje lastne probleme, z neverjetno lahkomiselnostjo pozablja. Konflikt med belo in žolto raso bi bil ogromen, posebno če bi okoliščine izročile Japonski vodstvo vseh temnopoltih narodov proti ameriško-evropski nadvladi. To bi bila potem največja vseh svetovnih vojn Omejitev konflikta bi bila nemogoča; to ni kalifornijski ali avstralski problem, pa tudi ne japonska in ameriška nacijonalna zadeva, marveč svetoven problem. Evropa ne sme misliti, pa naj je še tako močna, da bi bila v položaju z enim mahom spraviti Japonsko ob tla. Pol stoletja se že pripravlja Japonska z neverjetno vztrajnostjo na tako vojno ter je spremenila svoje otočje v nepremagljivo trdnjavo. Edino uspešno orožje proti Japonski bi bila blokada. Japonska mora že ob rednih razmerah uvažati velike množine živil in surovin za svojo industrijo. Če bi se Japonska v vojni odrezala od zunanjega sveta, posebno od Kitajske in Rusije, bi morala brezpogojno kapitulirati. Vse drug položaj pa bi nastal, ako bi se sporazumele in zvezale Japonska, Kitajska in Rusija. Potem bi se Japonski ne bilo treba strašiti možnega spopada. Vse to je treba vpoštevati, da se izognemo strahoti takega konflikta. Pacifik mora v bodoči svetovni politiki igrati posebno važno vlogo, da bo tudi v prihodnje po pravici nosil svoje lepo ime. Kako se spoznajo ljudje Filmski igralec Lon Chaney piše: Človeški obraz zame ni tajnost. 2e mnogo prej nego sem deloval na odru, sem opazoval ljudi pri športu. Obraz, ki sem ga ustvaril v filmu »Smej se, Bajazzo", sem videl v resnici. Sedel sem s prijateljem v kavarni in mu pokazal človeku pri sosednii mizi: »Temu človeku ne bi nikdar veroval — strašen je!« — »Ne govori tako,« mi pravi prijatelj, »ta se vedno smeje.« — »Pa hoje. Opazil sem, da ljudje, ki hodijo po ulici f z lahkimi, skoraj letečimi koraki, navadno niso trdnega značaja. Človek trdnega značaja stopa vedno krepko. Bodoče vojne bodo sladke sanje Doslej smo se vdajali grozi ob misli na bodoče vojne, v katerih bi imeli glavno vlogo strupeni plini. Sedaj pa prihaja iz Amerike vest, da bodo bodoče vojne kljub uporabi plinov — največji užitek. To veselo vest oznanja kemik dr. Gustav Egloff v Chicagu, ki pravi, da se bodo v bodoči vojni uporabljali plini v taki množini, da proti njim nobena maska ne bo pomagala. Toda to ne bodo ni-kaki morilni plini, marveč le omamna sredstva, ki bodo sovražne armade zazibala v globoko, sladko spanje. Namesto opustošenih pokrajin z gomilami mrličev bodo nudila bodoča vojna ozemlja pogled dežela, v katerih vse spi Trnuljčično spanje. Treba pa ne bo nobenega princa, da bi speče s poljubom zbudil iz spanja. Speči se bodo marveč, kakor hitro bo ponehal učinek plina, sami zbudili iz spanja in se spominjali na »bitko« le kakor na čudovite sanje. Ogromna kača v Franciji S poletno vročino se vsako leto pojavi v listih znana »morska kača« v taki ali drugačni omaki, toda orjaška kača, o kateri sedaj poročajo iz Francije, je vendarle prava in resnična kača. Dne 11. junija letos so imeli v vasi Chatellerault blizu Vienne zadnjo cirkuško predstavo. Pri tej priliki je cirkusu ušla orjaška kača. Na lov za njo so šli policija, gasilstvo in prostovoljni pomagalci. Pregledali or, vno kleti, hleve, podstrešja, a zaman, o kači ni bilo sledi. Slednjič so mislili, da je v kakem skrivališču poginila od la- Svctovni mojster Gene Tunney in Miss Mary Josephine Lander — zaročena. 21 letna, izrazito lepa dijakinja newyorškega Finch-Colleg-a, Miss Mary Josephine Lander, se je zaročila z nezmaganim svetovnim rokoborcem Gene Tunney-em. Vse mlade Američanke jo zavidajo Toda tudi Tunney-ju je le častitati. Njegova nevesta ni le lepa, pametua in mlada, marveč je tudi nečakuiia 1. 1919. umrlega ameriškega miljarderja Carnegia, ki je samo v dobrodelne namene zapustil 170 milijon, dolarjev, pa tudi svojih sorodnikov ni jjozabil. Dr. C. T. "'ang, kitajski zunanji minister, ki je sklenil z Nemčijo carinsko pogodbo in se obvezal, da bo uvedel tudi pogajanja za trgovinsko pogodbo. — Nemcijn izvaža na Kitajsko letno za 160 milijonov mark blaga ter ie med kitajskimi uvozniki na 7. mestu. prav njegov smeh me razburja. Ta človek se smeje z ustmi, in ne z očmi. Poglejte!« Nenadoma se je nehal smejati in okrog ust mu ic ostal zloben izraz. — »Vidite, to pomeni, da se ne smeje od veselja, ampak zaradi ljubeznivosti in družabnosti.« V filmu ni treba posebnega šminkanja, da pokažete zlikovca. Poznal sem človeka, ki je s svojo ljubeznivostjo in kulturo naravnost očaral vso okolico. Vsi so bili presenečeni, ko sem rekel, da je to zločinec. .. njegov široki, mesnati nos je kazal krutega človeka, nenaravno veliki koti pri očeh in obenem majhne oči in usta skoro brez ustnic so dokazovali, da je to zločinec kljub svoji prijetni zunanjosti. Ljudje so se mi smejali, toda kmalu se ie pokazalo, da imam prav. Pred kratkim me je vprašal režiser, kako bi se šminkal, če bi hotel podati amerikanske-ga milijarderja. Odgovoril sem mu, da bi si dal na obraz samo nekaj črt, ki bi kazale odločnost in energijo. Sicer ne bi mogel tega značaja pokazati s samim šminkanjem, ampak predvsem z igranjem. Človek, ki mi kaže svojo veličino, dela to samo z očmi. Dalje sem opazil, da finančniki in milijonarji zelo malo odpirajo usta, kadar se govori o denarju — to gotovo pomeni žejo. Dalje sem opazil, da se zelo nervozno vrte na stolu in se nekako skušajo približati onemu, ki sedi nasproti, ako jc govor o denarju. Pravemu finančniku ne gre toliko za denar, kot za moč. Lopove slikajo v filmu popolnoma napačno. Kakor menim, da se more podati človekov značaj s fizionomijo, prav tako sem velik nasprotnik pretiravanja zunanjosti. Očitali sa mi, da sem napravil iz Fagina v Olivverju Twi-stu dober značaj. Mislim pa, da Fagina sploh ni zločinec. On ima rad Olivverja na svoj način in z gotovo nežno ljubeznijo. Misli, da mu bo koristilo, če napravi iz njega tatu. Napačno je tudi mnenje, da ne more lopov nikomur gledati v oči. Pogostoma se to lahko dogaja, toda pravi lopov se bo že naučil izogniti sc temu izdajalskemu momentu. Karakteristični so Kitajci — Kitajec vidi, nc da bi gledal. Ta narod se je v teku stoletij naučil biti v indis-kretni zvezi. Če kupuje Kitajec konja, bn najprej vprašal o zdravju cenjene rodbine ... iz oči se da veliko videti in ni treba, da bi bil človek, ki ne mara pokazati karte, goljuf pri igri. Končno se lahko precej naučimo tudi iz kote in polagoma so ljudje pozabili na kačo. Pred nekaj dnevi pa so pribežali otroci iz Cussey vsi prestrašeni domov in pripovedovali, da so videli v gozdu ogromno kačo. Sta-riši, ki o pobegli cirkuški kači v Chatellerault niso ničesar vedeli, otrokom niso verjeli. Toda po natančnem opisu, ki so ga podali otroci, je postalo jasno, da so otroci videli pobeglo kačo. Starši v Cussey si poslej ne upajo puščati otrok samih v gozd. Lov na kačo pa tudi topot ni prinesel nobenega uspeha. Če umetnik noče Pri slavnem kiparju Carpeaux-ju, ki je svetovno znan posebno po svoji plesni skupini v Pariški operi, se je oglasil nekega dne bogat mož in naročil pri njem mitološko skupino »Polifem ubije Acisa s skalo«. Ta zamisel umetniku ni ugajala in ni se lotil dela. Mecen je postajal nestrpen in se nekega dne oglasil pri umetniku, da bi ga podrezal zaradi dela. Carpeaux je odvedel moža v kot svojega ateljeja, kjer jc ležala velika gruda ilovice kakor neobtesana skala. »To je vaša skupina,« je rekel mecenu in se držal pri tem zelo resno. — »Kako vendar?« — »I, to je skala.« — »Prav, toda kje je Acis?« — »Pod skalo leži; popolnoma ga je strlo, tako da ni nič ostalo po njem.« — »A kje je Polifem?« — »Ta je seveda odšel. Ali mislite, da je potem, ko jc zalučal skalo, kar tam ostal?« Radikalna izpremeinba kazenskega prava Newyorški guverner in predsedniški kandidat za Združene države Alfred E. Smith, je mož širokih vidikov, ki mu javno mnenje in postavljeni plotovi ne motijo pogleda v daljo. Mož je sedaj presenetil ameriški svet s predlogom za dalekosežne izpremembe kazenskega prava. Po njegovem načrtu naj se določitev kazni odvzame sodnikom in poveri posebnemu državnemu odboru. Porotniki naj le odločijo, ali je toženec kriv ali nedolžen; kazen pa naj določi državni odbor, ki naj sklepa tudi o tem, če nai se jetnik izpusti. Odbor naj sc sestavi iz kapacitet na poprišču psihologije, psihiatrije, kriminologije in pravoslavja. Z ujetniki naj se ravna kot z žrtvami bolne miselnosti in ne kot z namenoma zločinskimi ljudmi. Dr- Lord Haldane f. Richard B. Viscount of Haldane, znani angleški državnik, je umrl, star 72 let. Ze v mladih letih je bil ugleden odvetnik. Kot politik je pripadal liberalni stranki ter je bil od 1. 1885. do 1911. član spodnje zbornice, od 1. 1911. dalje pa član zgornje zbornice. Šest let je bil vojni minister in dvakrat je bil Lord veliki kancler: 1912. do 1915. v Asquithovem liberalnem kabinetu in 1. 1924. v Macdonaldovem delavskem kabinetu. L. 1912. se je pogajal v Berlinu s cesarjem Viljemom in drž. kanclerjem v. Bethmann-Hollvvegom glede angle-ško-nemškega sporazuma v pomorskem oboroževanju ; uspeha ni dosegel. — Haldane je spisal več modroslovnih del, ki jih strokovnjaki zelo cenijo. žavni odbor naj odloči, ali spada obsojenec v blaznico ali pa v ječo. — Clarence Darrow, znani kazenski zagovornik, sodi, da pomenja Smithov predlog znaten korak naprej na potu znanstvenega obravnavanja zločina. — Misel, da so zločinci — bolniki, seveda ni nova in ima zlasti med zdravniki mnogo pristašev. Zares pomaga! Neka gospa nam piše: Dovolite mi, da izpolnim Vašo notico o odpravi bradavic s svojo lastno izkušnjo! Imela sem na rokah več bradavic; lekarniška sredstva niso nič pomagala, bradavice so bile le še grši — črne. Pred dvema mesecema pa me je obiskala moja sestra, ki živi v Zgornji Avstriji, in njej sem potožila, da ne morem odpraviti bradavic. Smeje mi pravi: »Obliži jih večkrat, posebno na tešče. Pri nas pravijo, da to pomaga.« Poizkusila sem, ne da bi bila verjela, da bo pomagalo; mnogokrat sem tudi pozabila. Pa glej — nekega dni,opazim, da bradavic ni več; samo par čisto majhnih se je še čutilo. Ko sem jih parkrat posli-nila, so izginile tudi te. Preje sem bila morala dati eno večjo bradavico operirati, ker je bila skrajno nadležna. Zdravnik mi jo je izrezal do kosti in nato rano izžgal; ko se je pa rana zacelila, je zrasla na istem mestu nova bradavica, ki je vrhu tega krvavela in bolela. Izgubila sem jo potem slučajno, ko sem se po nesreči odrgnila ob ostrem železnem drogu. Tudi operacija torej ni zanesljiva. Od kaznjenca do odvetnika To čisto nenavadno pot je pravkar dovršil neki ameriški zamorec. Leta 1914. je bil George Daviš, tako se piše zamorec, obsojen na 15 let ječe, ker je smrtnonevarno obstrelil nekega policaja. Svojo kazen je odsedeval v marylandski kaznilnici. Ko je prišel v ječo, skoraj brati in pisati ni znal. V ječi si je od ravnateljstva izprosil dovoljenje, da je smel »prosti čas« porabiti za učenje. Vpisal se je v enega izmed zavodov, ki svojim bogve kje raztresenim učencem posredujejo srednješolske nauke pismeno. (Takih zavodov je v Ameriki, pa tudi v Evropi veliko število.) Daviš je na ta način predelal vso snov za srednje šole in napravil pismeno tudi zrelostni izpit. Nato se je na enak način lotil pravnih naukov in sproti polagal predpisane izpite. Poleg tega se je pa Daviš pečal s tehničnimi študijami in iznašel nov petrolejski motor in si ga dal patentirati. Ne dovolj tega, je Daviš od svoje jetniške plače prihranil 1800 dolarjev in jih poslal kot odškodnino človeku, ki ga je bil 1. 1914. oropal. Ker se je Daviš v ječi ves čas vzorno obnašal, so mu sedaj konec kazni odpustili in ga izpustili na svobodo. Daviš se bo preselil v \Vashington, kjer namerava položiti še zadnje pravne izpite in se nato posvetiti odvetništvu. To je pač edinstveni slučaj med akademiki. V dobi avtomobiloT. Obisk: »Nov voz?« Gospodinja :»Ne. nova kuharica.* gospodarstvo IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE j z dne 15. avgusta 1928. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu od 8. avgusta 1928). Aktiva: kov. podlaga 356.7 (— 9.6), posojila 1022.3 (- 9 5) saldo raznih raC. 416.1 ("14.6). eh živaH za fasa razstave riosi Kmetij-Pasiva: bankovci v obtoku 5406 (- 36.1), dr, ^ ] ;,b Družba bo tudi poskrbela za pri-žavne terjatve 257.8 (+ 11.4), razne obveznosti uu™'- -- -■' ■ - 335.8 (- 9.1). * * * spodarje k napredku v tej važni panogi. Na razstavo se bo pripustila vsa dointiču in tuja perutnina, kokoši, race, purani in gosi, golobi itd., in sicer od vsake pasme no tri živali, t. j. 1 samec in dve samici. Stroške za prevoz in UŽitoljstvu podeželskih šol. Da se pokaže spretnost podeželskih otrok pri izdelovanju raznega miniaturnega orodja, igrač itd. se razstavijo ti izdelki na Jubilejni razstavi Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani na velesejmu od 1. do 10. septembra. Šole, ki hočejo sodelovati, naj pošljejo izdelke na urad Ljubljanskega velesejma. Vsak predmet naj ima etiketo šole z imenom šolarja, ki je predmet izdelal in ceno. Za predmete, ki se prodajo, dobe šolska upraviteljstva denar, neprodani predmeti pa se podarijo etnografskemu muzeju v Ljubljani. Stroški za prevoz so malenkostni in naj bi jih krili šolski odbori. Več šol je že prijavljenih, želeti je, da se jih udeleži še čim več. Razstava goveje živine. Kmetijska družba je smatrala za potrebno, da pokaže na letošnji jubilejni razstavi tudi kakšne govej pasme goji Slovenija. Zaradi tega priredi v nedeljo dne 9. septembra t. 1. razstavo plemenske goveje živine, na kateri bodo zastopane glavne naše goveje pasme. Mnogo priglasil je doslej, vendar še niso vsi prostori zasedeni, zato se vabijo vsi živinorejci, ki imajo prav lepe živali, da jih najkasneje do 35. t. ni. prijavijo za razstavo. Prijave sprejema Kmetijska družba v Ljubljani. Ocenjene bodo živali po posebni ocenjevalni komisiji in odlikovane z visokimi denarnimi premijami, z zlatimi, s srebrnimi in z bronastimi kolajnami ter krasnimi diplomi. Razen te razstave bo na Velesejmu prirejen hlev, v katerem bodo zastopane vse pasme goveje živine v Sloveniji, tako da jih bodo spoznali tudi oni, ki doslej niso še videli oddaljenejših pasem. Članom »Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljubljani«. V času jub. kmet. razstave Kmetijske družbe, ki se vrši od 1. do 10. septembra 1928, se članom nudi lepa prilika, da razstavijo svoje lastne zelenjadne in cvetlične pridelke. Sicer je letošnja izredna suša mnogim prekrižala račune, ali vendar se je na nekaterih vrtovih ohranilo s pridnim zalivanjem marsikaj lepega. Zelenjadiia razstava bo od 1. do 6. septembra. Vsebovala bo domačo zelenjavo po sortah, pa tudi ono. ki jo hočemo pri nas vpeljati. Od 7. do 10. septembra bo cvetlična razstava. Nad 100 sort najkrasnejših dalij, večje število vrtnic, astrov itd. bo tukaj razstavljeno. Družba je preskrbela za razstavljace primeren znesek za premije v kolajnah in v denarju. — Razstavni odsek se obrača na vse članstvo s prošnjo, da se razstave udeleže. Priglasiti se je pri Kmetijski družbi vsaj do 28. nv-gustn^kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. qo jterutljnarskn razstavo. Na letošnji jubilejni kmetijski razstavi Kmetijske družbe v času od t. cto -10. septembra v Ljubljani se bo priredila v zvezi z živinorejsko razstavo tudi stalna perutninarska razstava. Ta razstava ima namen pokazati, kakšne pasme gojimo v Sloveniji ter vzpodbuditi naše gospodinje in go- mereti znesek za premije, ki se bodo porazdelile za najlepše živali. Tudi kletke za razstavo se dobe pri družbi, kakor vsa druga zadevna navodila. — Priglasilo se je doslej precejšnje število rejcev, vendar je še nekaj prostora in kletk na razpolago. Kdor poseduje res lepe živali in jih hoče razstaviti, naj se priglasi pri Kmetijski družbi (pismeno ali ustmeno) vsaj do 28. avgusta. — Razstavni odbor. Tržna poročila s ŽIVINA. Na veliki Markov sejem v Zagrebu, dne 31. avgusta je bilo prignanih 384 bikov, 1614 krav, 230 junic, 683 volov, 893 telet, 2 bivola, 44 žreb-cev, 2255 konj, 679 žrebet, 120 ovac, 170 koz, 219 prašičev nad leto starih, 947 prašičev pod letom in 320 pujskov. Cene so bile za kg žive teže: biki 7—8.50, molzne krave 7—7.50, klavne krave 5—5.50, bosanske 4—6, junice za rejo 7—8, .lunice za klanie 4—8, junci I. 7—8, II. 5—6, voli I. 8—8.50, voli ti. 7—8, voli bos. T. 7—8. TI. 6—7, teleta živa 10—14. Konji: žrebci 6000—7000, težki vozni konji par 6—8000, lahki 4—o00;>, kmetski par 4 tlo 5000, jahalni par 3- 5000, žrebeta do 1 leta 1-2000, do 2 let 2—3000, do 3 leta 4—5000 par. Konji za klanjel—1.50. Prašiči: pitani kg 15 do 18, sremski zaklani 21—22, prašiči do 1 leta 11—13, nad 1 lotom 12—14, pujski živi 75—220 komad, ovce po 70—120, koze 80—150 komad. Trgovina je bila pri veliki ponudbi zelo živahna. Dasi se je trgovalo največ za domačo porabo, je bilo tudi mnogo avstrijskih in italijanskih kupcev. Okoli 25 vagonov blaga je šlo na Dunaj in v Trst. Konje je kupovala voiska, prašiče pa tvrdke, ki se bavijo s predelavanjem mesa. Dunajski živinski sejem. 21. t. m. Dogon je znašal 3770 glav, 897 jih je bilo iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu je bilo prvovrstno blago 5 grošev, drugo pa 10 grošev ceneje od zadnjič. Cene bikov so iste kot pred tednom (1—1.35). Voli so notirali: prvovrstni 1.7p—1.95, T. .1.50— 1.70, II. 1.15—1.45, III. 0.75—130 (145), klavna živina 60—SO grošev za kg žive teže. Dunajski prašičji trg, 21. avg. Dogon je znašal 11.963 glav, 899 jih jo bilo iz Jugoslavije, špeharji so se podražili za 25 grošev za kg, pršutarji pa za 35 grošev. Notirali so: špeharji I. 2.5ŽS—2.65, angl. križani 2.30—2.65, kmetski 2.30 -2.60, stari prašiči 2.40—2.50 in peršutarji 2--2.55 (2.60) za kg žive teže. Na praški živinski sejem, 20. avg. je bilo : prignanih 1081 glav goveje živine, od tega 76 jugoslovanskih. Cene jug. volov: 5.40—6.10. Prašičev je bilo prignanih 3937, 321 jugosl. Notirali so 11.25—12.40. Milanski živinski trg. 20. avg. Voli so noti-/ali I. 4.20—4.70, II. 3.50—4.10, III. 3—3.40, krave I. 3.70—4.50, II. 3-3.60, III. 1.80—2.90, biki I. 3.70-4.10, II. 3.10- 3.60. J&orsza Dne 22. avgusta 1928. ' DENAR. j Devizni promet je bil razmeroma slab. Največ je bilo Londona, Curiha in Prage. Privatno blago je bilo za Trst, Newyork in deloma tudi za Dunaj; drugo je dala Narodna banka. — Največ spremembe je v devizi Berlin, katere tečaj je pa- , del od 1356.30 na 1355.75. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 22. avgusta 1928. povpraš pou. srednji ar. 21 avg. Amsterdam _ 2281.75 — — Berlin 1354.25 1357.25 1355.75 1356.30 Bruselj 789.95 792.95 791.45 — Budimpešta — 992.31 — — Curih 1094.10 1097.11 1095.60 1095.60 Dunaj 800.70 803.70 802.20 802.24 London 275.80 276.<;0 276.20. 276.24 Newyork 56.81 57.01 S 6.91 16.913 Pariz — 222.47 — 222.52» Praga 168.26 I69.( 6 168.66 168.67 Trst 296.60 298.60 297.611 297.60 Zagreb. Berlin 1356.50, Curih 1095.60, Dunaj 802.50, London 276.35, Ne\vyork 56.93, Pariz 222.40, Praga 168.625, Italija 297.50. Belgrad. Berlin 1354.25—1357.25, Budimpešta 900.81—993.81, Curih 1091.10—1097.10, Dunaj 80.07 do 80.87, London 275.80—276.60, Newyork 56.81 i do 57.01, Pariz 221.47—223.47, Praga 168.07 do 169.07, Trst 296.00—298.90. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.75, Dunaj 73.20, London 25.205, Ne\vyork 519 35, Pariz 20.30, Praga 15.39, Italija 27.17. Dunaj. Devize: Belgrad 1246.875, — Valute: dolarji 12.43. VREDNOSTNI PAPIRJI. Za efektno tržišče je omeniti pojačenje vojne škode in tudi 7 odst. inv. pos. stoji zadnje dni čvršče. Gutnmnii delnice se počasi stabilizirajo. Cvršče so tudi Trbovlje, kar je v zvezi z dvigom na inozemskih tržiščih. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Vevče 105 den., Kranjska industr. družba 300 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešic, 105 den. 1 Zagreb, vojna škoda ar. 434.50— 435 (435), kasa 432- 435 (435), avg. 431.50, sept. 437- 138 (437), dec. 449—4"0 (448, 449, 450), 7 odst. inv. pos. 87—88, agrari 53.50—55, Hipo 58.50 —59, j Poljo 17.50, nova 16.50—17.50, Kred. 85—86, Jugo I 88.50—89 (88.50), Lj. Kr. 126—130, Medjun. 57.50, Nar. 6050-6750, PraSted. 935—937.50 (935). Gut-mann 200—205 (200), Slavonia 7—8 (8), Slaveks 102— 1C5, Danica 137.50—150, Drava 450-465, Še-čerana 477.50—485,' Brod vag. 87.50—94, Union 240. Is is 29—32. Ragusea 465 - 500, Trbovlje 480 do 480, Vevče 108-110 (110). Belgrad. vojna odškodnina 432.50, avg. 431, sept. 437.50, dec. 448, 7 odst. inv. pos. S7 -88.50, agrari 54—56. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.40, Hipo 7, Alpi-pe 46.40, Leykam 9.45, Trbovlje 60.25, Kranj-skajndiistr. 39. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi plohi, neibroblje-ni, 40, 60, 70 min, fko vag. meja po 530, zaključek 1 vagon. Deske, konične, 24 111111 monte, fko vag. meja po 515, zaključek 1 vagon. Tendenca nespremenjena. Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 80 dni, dob prompt.) Pšenica baš novu 79—80 kg, 2%, 298.50 295, pšenica za september 305.&0—307.50, za oktober 3d0—312.50, moka stara Og, bi. fko Ljubljana, plaž. po prejemu 520 -525, moka nova 455—466, koruza ' 950-952.50 ovc 1, nov za avgust 265—270, ječmen baški 70-71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 800 do 302.50. Zaključkov ni bilo. — Tendenca nespremenjena. , „ Novi Sad, Pšenica: bč. 240—245, gor. bačka 242.50—245, potiska 242.50-247.50, ban. 235—240, ban. par. Vršac 230—237.70, srem. 237.50—240, rž 24l)olly, opereta iz Brna — 22.2.1 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 20.15 Zabavna prireditev — 21.15 Štiriročna klavirska glasba. — Stuttgart: 20.15 Algaška glasba iz 18. stoletja. — Bern: 20.30 Orkester — 21 Baritonski spevi — 21.15 Orkester — 21.30 Bariton — 22 Orkester. — Katovice: 10.30 Poljuden koncert iz Varšave. — Frankfurt: 20 Koncert — 21 Pester večer. — Brno: 18.10 Arije iz oper — 19.20 l)ollyr. opereta — 22.25 Koncert iz razstave. — Rim: 21 >Mefisto<-, opera (Boito). — Berlin: 20.30 Dunajski večer — 22.30 Plesna glasba. — Daventrv: 20.30 Orkestralni koncert. — Dunaj: 11 in 16 Koncert — 17.50 Glasbena akademija — 20.BO »Zbogom, Mirni«, opereta v 3. dej (Benatzky). — Miinchen: 19.30 Citraški koncert — 20.30 Orkestralni koncert — 22.30 Plesna glasba. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.45 Ogrske narodne pesmi — 20 Simfoničen koncert. Za zgradbo tovarne v Kočevju se iščejo dobri • i «9 Izborna ter cena kuhinja, kakor lepa stanovanja na stavbi. Gradbeno podjetje Ing. JOS. DEDEK, Ljubljana, Žibertova ul. 7. Do sedaj najcenejša tvrilka v ilr;.avll SkladiSie M li l » K l A H IS R O l> D Tovarna slastni, gramofonov in harmonik. R 1.0HGG1!, MARIBOR St. 107-A. Violino od Din 95"—. ročno harmoniko od Din 85 -taihburiee od Din gramofoni od Din 345'— Zahtevajte tiai veliki katalog, katerega Vam potl|emo breiplačno Najfinejši izdelan iz letošnjih gorskih malin, vzorci in oferti na zahtevo promptno, nudi po konkurenfni ceni Ivan Bauman, veležganjarna in izdelov. sadnih sokov St. Ilj v Slov. goricah. Županstvo Gradac v Belikrajini naznanja, da se bo vršil ffi2-«»i r,fiw " -rsnso in tutao o Gradacn v soboto dne 1. septembra t 1,, namesto 8. septembra, ker je ta dan Mala maša. Del nesnage v perilu je masten ter se vsled tega ne more izprati z navadnim milom (k; kor mastni madež) temveč ostane kot rumenkasto-sivi ostanek nesnage v perilu ter se da (ravno tako kakor mastni madež) razkrojiti samo kemičnim potom. V to svrho izdelujemo BENZIT-NAD-MILO, ki odstranjuje mastne madeže. najmanjšo in največjo nesnago in ostanek nesnage, ki ostane v vlaknih tkanine, na kem;čni način. V bodoče perite z Benzit-Nadmilom! To milo ima dosedaj neznano čistilno moč in varuje perilo! 1 imm Bcitzif 5 Din gradbenih del novega šolskega poslopja v Jevnici (občina Kresnice). Podpisani krajevni šolski odbor v Jevnici razpisuje vsa gradbena dela F" novem šolskem poslopju, ki bo stalo nasproti novega kolodvora v Jevnici. — Potrebni ofertni pripomočki' se dobe od dne 25. avgusta 1928 pri upraviteljstvu šole v Jevnici. — Zapečatene pomidbe je vložiti najkasneje do 4. septembra 1928 do 12. ure pri podpisanem odboru. — Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne oziraje se na višino ponudene vsote. O izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo. Za krajevni šolski odbor: Hvala Ivan, preds. Nad mi I o z dvojnim učinkom Tvornice Zlaforog, Maribor Da bi Uprava državnih monopolov zadovoljila potrebi in okusu kadilcev cigar s cigarami prvovrstne kakovosti, lepe oblike in razkošne opreme, se je odločila, da stavi v promet nove vrste cigar, in sicer: „FLCm m HAUUMA" in ,>ER!.N aE RUBH" katere po kakovosti in formi odgovarjajo inozemskim luksuznim cigaram. Te vrste luksuznih cigar bodo prišle v prodajo koncem tega meseca, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, a v naslednjih mesecih tudi po ostalih večjih krajih. Cena cigaram bo: za »Flor de Havaaa« 8 Din za kos ali 192 Din za škatljo s 24 kosi, in za »Perla de Kuba« 7 Din za kos ali 168 Din za škatljo s 24 kosi. Iz Uprave drž. monopolov oddelka prodaje Pr. Št. 27.321 od 16. avgusta 1928. Ceneje koi on RAZPRODA/AH se aob' usak žorsino mapu/aklurno blago samo v/i IRPIN, MARIBOR, o„,on, ,,,, ,e„. v Rodlo Nauh o radioteMftš Spisal Leopold Andro6 Broširan Din 60'—. veLuti Din 76'-- loaoslovonsho Knjigarno v LiuDllani. mu [iic Viničar te tremi delavskimi močmi se takoj sprejme za malo posestvo blizu trga Rogatcc. Ponudbe so poslati na naslov A. Preaz, trgovec, Rogatec. Hotelska kuharica ee išče; predstaviti sc jc v hotelu »Tivoli«. Mesto privatnega knjižničarja Se razpisuje. Nastop službe 1. sept. t. 1. Prosilec mora dobro poznati slovensko in nemško litera- Praktikantinja za pisarno se sprejme. -Maribor, Trubarjeva ul. 9. Trgovska pomočnica z dežele, začetnica, iz-učena tudi strojnega pletilstva ter vajena v gospodinjstvu in šivanju, želi službe. Ponudbe pod »Vestna« št. 7740 upravi Slovenca. 300 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi mesto šoferskega vajenca, oziroma prak-tikanta. - Zahtevajte na- turo, imeti mora pregled slov P" ,uPr,av'Slovenca čez svetovno književnost, voditi mora organizacijo knjižnic. Prednost imajo oni, ki so dobri predavatelji. Plača po dogovoru. Prošnjo je treba vložiti do 26. avg. t, 1. pod šifro 3333/7799 na upravo »Slovenca«. pod it. 7781. Primorka zmožna periektne italijanščine, izvežbana v lesni trgovini, bi želela stopiti v službo pri kaki lesni trgovini, cvent. bi sprejela tudi službo vzgojiteljice pri kakšni boljši dru-Mesto glasbenega žini. — Naslov v upravi referenta ^Slovenca« pod št. 7634. razpisuje Radio-Ljubljana. Nastop službe 1. sept. t. 1. Prosilec mora biti absolvent konzervatorija, sposoben, da vodi orkester in sestavi glasbeni program Plača po dogovoru. Prošnje do 25. avg. Da Radio-Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Išče se dekle (15 do 20 letno) k otrokom, brez oskrbe. Naslov v upr. Slov. pod št. 7789. Vajenca tdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmemo takoj. Starost 14—15 let. Dobra oskrba v hiši. Prednost imajo dečki z dežele. Ponudbe na: Grčar & drug, trgovina z mešanim blagom v Trbovljah. Slikar, pomočnika mlajšega - ncoženjenega, samostoj. delavca, za vsa v slikar, stroko spadajoča dela: slikanje, pleskanje, lakiranje, emajliranje, napisno slikanje - sprejme Erjautz, Rogaška Slatina. Hlapec trezen in pošten se sprejme k par konjem na deželo. Prednost imajo starejše moči, vajeni tudi poljskih del. - Naslov v upravi Slov. pod št. 7803. Dekle z dobrimi spričevali, vajena vsakega hišnega dela, zmožna tudi nekaj kuhanja in šivanja, išče službe pri mali družini. Naslov: Marija Osojnik, Maribor, Smetanova ul. 38 a. Ekonom išče službo. Absolviral je kmetijsko in kmet.-vinar-sko šolo z zelo dobrim vspehom. Služboval je žc štiri leta. V vseh panogah kmetijstva še poleg službenih let praktično dobro izvežban Službo nastopi lahko takoj ali pozneje. Nasl. Janko Horvat, ekonom, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja. lupimo Maline, borovnice, bruscice kupuje po najvišji cenii Podravska industrija sadnih irdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Hrastove hlode, Irlze in deske 27 mm kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4, Min belega in rdečega, imam naprodaj več sto hektolitrov, pri odjemu nad 10 hI po 6 Din, izpod 10 hI pa 50 par več. D. PAČN1K — LAŠKO. 800 hI sodov iz novega klanega lesa, transportni sodi, od do 18 hI proda FRANC ZOREČ, sodarstvo, Breg pri Ptuju. Večje množine zajamčeno naravnih VIN proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Potnik « kavcijo 15—20.000 Din, dobro vpeljan pri mizarjih v Sloveniji, dobi pod ugod. pogoji takoj mesto. - Ponudbe je poslati pod šifro »Stalno nameščenje St. 7812« na oglasni odd. Slovenca v Ljubljani. Tri dijake sprejmem v vso oskrbo. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 7816. Svarilol Bivši podzastopnik g. Ivo PovSič, roj. 16. 8. 1903 v Trbovljah, ni več upravičen sprejemati naročila, še manj denar v mojem inenu za tvrdko »Krojač«, zaloga vseh vrst modnih žurnalov. Opozarjajo se v Sloveniji posebej na to krojači, čevljarji, Šivilje in raodistinje, ter se ga naj takoj prijavi policiji aH žandarmeriji, da se mu odvzame legitimacija in kolekcija. Zagreb, 20. 8. 1928. Glavno zastopstvo tvrdke »Krojač«, Zagreb, Selška cesta 204. Lokal primeren za trgovino z delikatesami in špecerijskim blagom, iščeta dve gospodični v Ljubljani. -Ponudbe upravi Slovenca pod: Primeren lokal 7785. Elektromonterja ■ strokov, naobraženostjo, krščanskega naziranja in samskega stanu, iščemo. Ponudbe pod itev. 7805 na upravo Slovenca. Doktorja jurista »prejme Zveza gostilni-čarskih zadrug v Mariboru, hotel »Mariborski dvor« Vogalna hiša lepa, enonadstropna, z 10 stanovanji, 2 trg. lokaloma, 2 stavbnima parcelama, se proda radi preselitve za 450.000 Din; najemnina mesečno zn,aša 5000 Din. - Naslov pove uprava lista v Mariboru. Enodružinska hiša v prometnem kraju Gorenjske, z lepim vrtom, se proda. Posredovalci izključeni. - Naslov pove uprava Slov, pod št. 7784 Preklic. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih kjerkoli napravil moj mož Janez Arh, Sp. Gorje št, 108 pri Bledu. — To p. n. občinstvu v vednost. — Marija Arb, poseslcica, Spodnje Gorje pri Bledu. Siorazo m Bera® mjda.ia najceneje vplptrjroTlno žita ln moke A. VOLK. MutittaRO R»stJ«vn cst.i f,t. 24. Ivan Pakiž trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, sc je preselil s Slnrega trga 20, Pred škofijo 15. Kupuje srebrne krone, staro zlato in srebro. ŽiSnati posteljni vložki najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. Kratki čas. katerega po-trebaje tovorni voz ta prevažanje velikega tovora. Vam omogoča razširjenj« obrata preko mej Veie bližnje okolice. Vsak dan večji tovor in manj popravil Lastniki Chevroteta uvidijo, da izotra povečanje obrata In večji dobiček iz Chevroteta. Prevozni podjetniki in lastniki avtoomnibusov, širom sveta, kakor tudi tisoči trgovcev in podjetij pričajo o tem, kako dopušča Chevrolet hitro in zanesljivo obratovanje. Naglašajo, da zamorejo z njim prepotovati večji okoliš, razširiti cbrat in da si pridobijo odjemalce preko mej dosedanjega delokroga. Močni Chevroletov motor z od zgoraj krmiljenimi ventili Vas pelje naglo po največjih strminah. Močna zadnja os in karoserija dopušča skrajno natovorjenje, ne da bi zgubil voz na brzini. Chevrolet je izredno prožen in vozi tako mirno, da nudi potnikom največjo udobnost in da ni tovor izpostavljen najmanjši nevarnosti glede poškodbe. Prikupljiva Chevroletova zu-najnost pomeni tudi dobiček za Vaše poslovanje. Inženjerji hvalijo njegovo preizkušeno konstrukcijo in smotrena zboljšanja. Zastopnik Vam bo rade volje razkazal ta Chevrolet in pokazal karoserijo, ki bo najbolje odgovarjala Vašim potrebam in lokalnim razmeram. Zastopniki po vsej Jugoslaviji. Clieorolelooa iaslja ie bila preteka-šana In povečano, da zamore nosili velike tovora varno In brzo na vseh mogočih cestah. Chevrolet tovorni in poltovorni vozovi Tovorna šasija Din 52'9oo'~- poltovorna šasija Din 4i.ooo'— kTj.Tiii atuMoi Glavno zaslopstvo In zaloga rezervnih delov V. & M. Earešič & Co. Zagreb Marije Kraljice 34—Tel. 27-44 Ljubljana Dunajska cesta 12 — Tel. 2292 elektrotehnik, Rcsljeva ccsta 22, pritličje, desno, se priperoča za solidno napeljavo novih hišnih telefonov, električnih zvonil in signalnih naprav, kakor tudi za strekovnjaška popravila istih in raznih električnih aparatov. — Dopisnica zadostuje za naročilo. po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo, lesna industrija in trgovina, parna žaga • LJUBLJANA, Dolenjska ccsta Itev. 12. ' Fran šuštar M n] največje strokovno podjetje za radioteiefonijo Gajeva ulica 21 ZAGREB Telefon 34-79 Izšel je naš najnovejši cenik za 1. 1928. ter se na zahtevo razpošilja brezplačno. * Iščemo ZASTOPNIKA s strokovnim znanjem, ki lahko nudi potrebne garancije. mam Henrik Sienkiewicz: 76 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. : Stari pan Kšepecki ga že posvari pred tem. je dejal »kajti on ve, kaj je r a p t u s p u e 11 a e ! (ot-mJca). Saj mu sploh še ni znano, kaj se je zgodilo. Zato se peljem cdtod naravnost k njemu, in sicer iz dveh vzrokov. Prvič, da oče pomiri pana Marciana. Drugič pa ne maram biti jutri navzoč v Belčončki v v trenutku, ko se pan Marcian prebudi in izve, da sem gospodični baš jaz olajšal odhod. Nedvomno bi se zakadil vame in potem bi se lahko enemu od naju pripetil casus paskudeus.* Pan Serafin in župnik Vojnovski sta pohvalila kletarjev pametni nastop. Videla sta, da govori ž njima iskreno in da je izkušen človek, ki ni čepel samo doma za pečjo ter se spozna celo na postave. Zato sta ga povabila na skupno posvetovanje c tej zadevi. Nastala sta torej dva sveta, kajti k drugemu so se na lastno roko v stranskem poslopju sestali pani Bukojemski. Pan Ciprianovič je vedel, na kak način je najlažje zajeziti njih morilske namene ter jih zridržati doma: poslal je v njih sobo izdaten vrč dobrega ze-lenika (z dišavami pripravljenega vina). Takoj so z _____ib- vT-nii in nri?r>li nnnivnti rlruer rlrn- Vtotljciu ovui. i* j------- ---r' — — -o --- * Paskudnv pomeni poljski: ostuden, zoprn. S pomočjo te besede je skoval kletar navidezno pravni izraz, kakoršnih se je v šali rada posluževala srednjeveška latinščina. Za Jugoslovansko tiskamo t Lhibliaaii Karel Cefc gemu. Srca so se jim razvnela in kar nehote so se spominjali one noči, ko je panna Sieninjska prvič prestopila prag hiše v Jedlinki. Spomnili so se tudi, kako so se takoj vsi vanjo zaljubili, se sprli radi nje in jo potem unanimitate (enodušno) prepustili Stašku Ciprianoviču: prijateljstvu so žrtvovali lastno strast, dasi je bilo to res težko storiti. Slednjič je potegnil Matevž požirek vina, oprl glavo ob dlan, vzdihnil in dejal: •-■Jacek je čepel tisto noč kakor veverica na drevesu. Kdo bi si bil takrat mislil, da jo je Gospod Bog naklonil baš njemu,« »Nam pa je velel vztrajati v siroštvu," je dodal Marko. »Ali se spominjale,« je vprašal Luka, »kako je takrat razsvetljevala vseh stanovanje? Niti sto gorečih sveč ne bi naredilo več luči. Zdaj je vstala, zdaj zopet sedla ali se nasmehnila... In če le je pogledala, te je pogrelo, kakor bi se zavretega vina napil. Zdaj ga pijnvo še na to našo hudo žalost.« Zopet so izpraznili kozarce, potem pa je udaril Matevž s pestjo po mizi in zakričal: »O, da ona ne bi tako ljubila tega Jacka!« »Kaj bi bilo?« je osorno vprašal Jan, potem misliš, da bi se takoj vate zaljubila? Glej ga no, kako lep fant iek »Škoda le, ta ti niso še brki pognali! se mu je odrezal Matevž. Začela sta se srdito gledati. A Luka, dasi sicer vedno vnet za prepir, ju je pričel miriti: /Ni za te, pa tudi za te ni, in sploli za nobenega izmed nas ne,« je rekel. »Drugi jo dobi in popelje pred oltar!« »Nam pa ostane samo žalost in solze,« je rekel Marko. »Pa se vsaj radi imejmo!«. Saj nas itak nihče na svetu ne mara! Nihče...« »Nihče! Nihče!« so ponavljali drug za drugim in mešali solze z vinom. »Ona pa zdaj tam spi!« se je nenadoma oglasil Jan. — »Spi, revica!« je pritrdil Luka, »leži kakor cvetka s koso odrezana, kakor od hudobnega volka raztrgano jagnje. Bratci moji, ali res ni nikogar, ki bi temu volku vsaj malo dlako populil?« »Ni mogoče!« so zaklicali Matevž, Marko in Jan in se zopet z.ačeli razburjati, čimveč so pili, tem pogosteje je zdaj oden, zdaj drugi zaškrtal z zobmi ali pa s pestjo udaril po mizi. »Nekaj sem si izmislil!« je nenadoma zaklical najmlajši. »Govori! Za Boga svetega, ven z besedo!« »Vidite, tako je s to stvarjo! Panu Ciprianoviču smo obljubili, da ne posekamo »Klado«, mar ni res?« »Res je, a pripoveduj dalje, ne vprašuj!« Vendar pa se moramo maščevati za našo gospodično. Stari Kšepecki pride semkaj, kakor so pravili, poizkušat, ali mu ne da pan Ciprianovič gospodične prostovoljno nazaj. Vemo pa, da je ne da, kajne?« Izdatatelh dr. Fr. Katovcc, Uredniki Frane TeraetiUvt