KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO VII 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VII. letnik Ljubljana 1959 zvezek 5 Vsebina tretjega zvezka: J. V.: Ob štiridesetletnioi ustanovitve KP J — Stran 129 M. Pahor: Pravni status tujcev v uredbah piranskih statutov — Stran 1>0 I. Ko mei j : Cotfika arhitektura v Sloveniji I. — Stran 138 J. Šorn : Trst in njegovo neposredno zaledje v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja — Stran 148 E. C e v C : Luxuria z Visokega pod Kurcščkom — Stran 161 J. Jenko: Ob stoletnici proge Pragersko—Kotoriba (—Velika Kaniža —Budimpešta) — Stran 168 J. Serajnik-Vavken: Stavbni razvoj Gruberjeve palače v Ljub- ljani — Stran 174 R. O g r i n : Prešerni na Vrhniki — Stran 185 B. Teply : Prof. Franjo Baš — 60-letnik — Stran 187 MUZEJSKE NOVICE: F. Ostaneik: Slovenski šolski muzej — stran ;S9 ZGODOVINSKO BRANJE: B. Ma ruši č: Brda, 25. maja 1958 — Stran 191 B. Marušič: Vogrsko, 15. septembra 1958 — Stran 191 B. Marušič: Studi goriziani XL—XXIV. — Stran 191 B. Marušič: Gorizia nel medioevo — Stran 191 B. "M a r u š i č : Gorizia viva — Stran 191 B. Marušič: Jadranski koledar 1959 — Stran 191 B. Marušič: Kulturni odmevi 1. — Stran 192 B. Marušič: Kulturni odmevi 2. — Stran 192 J. Sivec: Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru — Stran 192 N a o v i t k u : Sv. Primož nad Kamnikom (Foto Nace Sumi) U r e j a u r e d n i š k i o d b o r Odgovorni urednik prof. Zvone Miiclavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za iSlovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Pred- stavnik Jože Som. Tiska tiskarna >Toneta Tomšičac v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 2"/II (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici Ijubljan- slsi ät. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK VII. LJUBLJANA 1959 Z V E Z E K 3 Ob zaključku letnika objavljamo v počastitev štiridesete obletnice ustanovitve KP J tretji članek, ki pa ima sumaren in načelen značaj. Uredništvo OB ŠTIRIDESETLETNICI USTANOVITVE KP J J. v. Štiri desetletja delavskega gibanja jugo- slovanskih narodov pomenijo izreden pre- skok v družbenem razvoju. Ljudstvo si je izbojevalo svobodo in v uresničevanjii tisoč- letnih teženj samo prevzelo skrb za svojo usodo. Na trdnih gospodarskih temeljih se dviga mogočna konstrukcija nove iSociaH- stične družbene skupnosti, ki kaže podobo novega življenja. Osnovno gibalo družbenega razvoja so proizvajalne sile in vsa družbena gibanja so v funkcionalni odvisnosti od njih, delavski razred pa je nosilec tehničnega in gospodar- skega napredka. Pripada mu odločilna vloga pri snovanju odnosov med ljudmi in graditvi življenja. Njegovi interesi so interesi vseh delovnih ljudi in so kažipot k napredku. Toida delavski razred se mora sprostiti spoai in osvoboditi izkoriščevalcev in tlačiteljev. Zato je delavsko gibanje organizirana borba, ki jo vodi zavestna sila. Od njene moči, revolucionarnega značaja njenega programa, odločnosti in doslednosti njene akcije je odvisno, kakšne uspehe doseže delavski raz- red v svojem boju. Jugoslovanski narodi imajo tak revolucionaren delavski razred. Njegova avantgardna sila, komunistična par- tija, proslavlja štiridesetletni jubilej borbe. To je več kot jubilej. To je pregled preho- jene poti, veličastne preobrazbe, spomin na žrtve in čvrsta odločenost nadaljevati delo po začeti poti. Komunistična partija Jugoslavije se je dve desetletji v najtežjih pogojih, postav- ljena izven zakona, toda nikoli odtrgana od ljudstva, borila za njegove pravice, krepila svoje vrste, izgrajevala kadre in se usposab- ljala za odločilne akcije. V času velike pre- izkušnje za naše narode, ob vdoru fašistov v našo domovino, je partija, zvesta svojemu ljudstvu, bila edina politična sila, ki je ljud- stvu pokazala pravo pot borbe, ki je bila sposobna prevzeti vodstvo in katere člani so šli prvi v akcijo. Z geslom tega boja »Za novo demokratično Jugoslavijo« se je začela revolucija, ki je osvobodila domovino ne le napadalcev, ampak je tudi do temeljev od- pravila izkoiriščevalski sistem, sprostila ustvarjalne sile ljudstva in v kratkem ob- dobju dvignila Jugoslavijo med gospodarsko razvitejše dežele. Kateri pogoji so omogočili Komunistični partiji Jugoslavije, da je mogla tako uspešno voditi revolucijo? To je lahko dosegla le zdrava marksistična partija s sposobnim vodstvom, ki si je znala pridobiti zaupanje ljudstva in ohraniti njegovo enotnost. Kako neizmerno je bilo to zaupanje, kažejo izredni napori, ki jih je vlagalo ljudstvo v obnovo in izgradnjo, s čimer se je usmerilo k pospe- šenemu uresničenju osnovnih nalog in je od- ločno odgovorilo 7ia poskuse Infoirmbiroja in drugih sil, da preprečijo graditev nove države. Komunistična partija oziroma Zveza ko- munistov Jugoslavije je sposobna samostojno usmerjati naš družbeni razvoj. Marksistična analiza posebnih pogojev nakazuje tudi svoj- stveno pot samega razvoja, tako na področju gospodapskega kakor družbenega življenja. Nove izkušnje so odpirale tudi nadaljnje razvijanje marksistične misli, zlasti na pod- ročju zasnove socialistične družbene ure- ditve, razvijanja sistema neposredne demo- kracije in ekonomike. Poleg osnovnih pravic, ki so jih pridobili delovni ljudje, in ureditve življenja moramo poudariti predvsem raz- voj delavskega in družbenega samouprav- ljanja — delavske svete, organizacijo komun in stanovanjskih skupnosti, družbeno uprav- ljanje v javnih službah, na področju prosvete in kulturnega življenja, posebno pa skrb za zdravo rast mlade generacije. Program Zveze komunistov Jugoslavije povzema vse te bo- gate izkušnje in odpira resnično perspektivo za zgraditev socialistične družbe. Spremembe in uspehi so vidni na številnih področjih in na vsakem koraku. Nastalo je 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO, KRAJE V NO ZGODOVINO na tiisače novih podjetij, zg^radila iso se šte-] vilna nova naselja in mestne četrti, pokra- jino povezujejo nove komunikacije, podobo j površja spreminjajo melioTirana polja in umetna jezera hidrocentral. Močno se je spre- menila struktura prebivalstva in z njo način i življenja ter navade ljudi. Preobraža se si-i stem izobraževanja in dobili smo nove znan- i stvene ustanove. Vse to se razvija tako di- j namično in s ta'kim tempom, da se nenehno | sproščajo nove ustvarjalne sile in postav- ] Ijajo pred družbene potencialne možnosti ; nove zahteve. J Zgodovinska znanost se zato močneje 1 orientira k novemu času, k obdobju teh štirih . desetletij boja Komunistične partije Jugo- j slavije in razvoja delavskega gibanja na- i sploh. Pred njo niso samo nova obdobja in '. področja proučevanja. Potrebno se je boriti j za dosledno uveljavljenje znanstvenega dia- i lektičnega in materialističnega lotevanja pro- ] blemov in tudi za ustrezno prenašanje zna- ; nja. Razvijati je treba nove delovne metode, j pridobivati in usposabljati nove kadre. Pouk ; družbenih ved dobiva večji poudarek v vseh vrstah šol. Družbeni razvoj celo terja poseb- ne šole za družbene vede, katerih sistem se razvija še zlasti z vsemi stopnjami političnih Sol, ki dobivajo v sistemu izobraževanja odraslih ugledno mesto. Podpirati je treba razvoj znanstvenih in strokovnih ustanov od univerze do lokalnih muzejev ljudske revo- lucije in organizirane skrbi za ohranitev spo- menikov te veličastne borbe. Zveza komunistov Jugoslavije tudi na tem področju neposredno prispeva z aktivnostjo svojih kadrov, z razvijanjem znanstvenega dela in ustreznih ustanov. Ustanovljen je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem, na terenu pa se odvija široka akcija ne samo v zvezi s proslavljanjem jubi- leja, ob katerem se je brez dvoma obogatila ta akcija, temveč tudi za sistematično delo. V to akcijo se vključujejo borci, šole, stro- kovne ustanove in družbene organizacije, posebno pa še Zveza borcev NOB. Zato si tudi na tem področju lahko obetamo nove uspehe in hitrejši napredek. PRAVNI STATUS TUJCEV V UREDBAH PIRANSKIH STATUTOV MIROSLAV PAHOR Veliki svet mesta Pirana se je sestaU 6. aprila 1549. Kaže, da je po dolgi razpravi j izglasoval uredbo o prepovedi tujcem, ki niso \ bili družabniki piranskih meščanov ali pre- j bivalcev mesta, da bi obdelovali piranska; občinska polja ali zemljišča na področju | savudrijskega Krasa in Kaštela. Pravimo,i po dolgi razjyravi, ker je prijJrava na uredbo, ki jo vsebuje LXXIII. poglavje knjige po- pravkov^ neobičajno dolga. V predgovoru ali J pripravi iia razne uredbe so svetniki na- ; vadno nakazali, zakaj je bila ta ali ona j uredba potrebna, zakaj se to ali ono poglavje j statusov popravlja ali ukinja, zakaj se v neki ¦ zakon vnašajo nova določila. Skoraj ni člena ; v statutih mesta Pirana, ki ne bi imel na i začetku naznačen namen določila, ki sledi. : Navadno so take oznake cilja zelo kratke:! »Ker hočemo, da bi meščani živeli v miru ..., j Ker hočemo pomagati porokom .. ., Ker pre- \ povedujemo tujcem, da bi garantirali za : desetine ..., Da bi bile desetine plačane po [ ukazih ...,« taki so v glavnem predgovori j posameznih členov statutov. V eni ali dveh i vrstah povedo, kakšen je cilj uredbe, zakoma, I ukaza itd. Včasih pa zadostuje tudi ena sama \ beseda. Predgovoru navadno sledi ena od i besed: Volumus, statuimus, mandamus, affir- i mamus, vadit pars ali Fandara parte ali kaj j podobnega. V našem primeru pa je pred-l govor k novemu zakonu, kot rečeno, neobi-1 čajno dolg. Po drugi strani se zakoni Knjige ' popravkov mnogokrat sklicujejo na prej iz- j dane zakone, uredbe ali ukaze, ki jih vse- ; bujejo ali knjige statutov ali pa tudi Knjiga, popravkov in ki obravnavajo in — kar je važno — potrjujejo ali spreminjajo (to zelo redko) — prejšnje zakone ali ukaze. V na- j šem primeru pa imamo opravka z zakonom, i kjer se Veliki svet sklicuje na zakon popol- j noma nasprotne vsebine. i Da bi bilo jasno, za kaj gre, naj na kratko navedemo vsebino omenjenega uvoda. Veliki svet, pravijo mestni očetje, je že druge krati ; sklepal, da se tujcem ne dovolijo obdelovati i občinska zemljišča te občine razen v pri- ¦ meru, če so rečeni tujci družabniki neka-1 terih naših meščanov. Iz tega uvoda je tudi] razvidno, da so družabniki tujci delali na j spolovino, kar pomeni, da so družabniku me- \ ščanu odrajtovali polovico pridelka, polovico j pa obdržali sami. Toda, pravi dalje zakon, j vemo, da je po evangeljskili svarilih pošteno, ; pravično in pametno, da se naj ne dovoli \ jemati kruh iz ust lastnih otrok, da bi ga dajali drugim. A ko je zakon sprejet, vemo tudi, da se kmalu najde zvijača, ki ga pre- j tenta. Zato so se nekateri zamislili in z lah- i koto našli način, da so varali statut v nje- j govih (pravičnih) namenih. Seveda je tako 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA postal statut brezpomemben in iluzoren. (Ti ljudje) so hlinili, da so družabniki nekaterih naših meščanov, ki so se tega načina poslu- ževali za osebne koristi. Na ta način so si (tujci) napravili stancije in dvore na ome- njeni zemlji in se v teku časa polastili kakš- ne hiše v Kästeln ali kakšne zgradbe v našem mestu. In pod pretvezo, da so družabniki ter da so tako postali sosedje tega kraja ali celo piranski meščani, nadaljujejo svoje delo na omenjenih občinskih zemljiščih, ki so si jih protipostavno prilastili. Ti ljudje so si nam- reč prilastili že večino Krasa, kjer so v glav- nem omenjena zemljišča. Meščani, ki še ni- majo dvora na Krasu, težko najdejo kraj, kjer bi si ga postavili, in zato tudi težko do- bijo družabnika. To pa zato, ker so tujci našli način, da so postali gospodarji in delajo za svoj račun na škodo naših meščanov in v nasprotju z nameni, ki so izraženi v sta- tutih. In ker moramo poskrbeti za vse to, tako v javno kot v privatno korist in še po- sebej v korist občine, zato sklenemo ...« Tak je uvod k zakonu 6. aprila 1549. V nadaljevanju izvemo, da je bil zakon sprejet na predlog sodnikov in sindikov, potem ko je seveda o njem razpravljal in ga tudi po- trdil in pohvalil svet dvanajstih za preskrbo in ga pregledal gospod potestat. Preden pa preidemo na zakon sam, naj povemo, da se »in margine« sklicuje na I. po- glavje IX. knjige statutov, ki ima tako v tisku iz leta 1606 kot v rokopisni redakciji iz leta 1384, ki je služila kot podlaga za tisk, popolnoma drugačno vsebino. To poglavje vsebuje namreč zakon, kjer je rečeno, da Veliki svet »ponovno ukazuje«, da ima vsak tujec pravico priti na piransko zemljo in delati na njej. Seveda se mora javiti na ob- čini, kjer ga vpišejo v registre. Obenem pa mora položiti dobra jamstva, da bo pšenico in vse druge žitarice, ki jih bo pridelal na tako dobljenem zemljišču, pripeljal v Piran in da bo plačal vse davščine, ki jih plačujejo piranski meščani. Ce bi pa kdo tega zakona ne upošteval, naj izgubi obdelovalno povr- šino, ki preide spet v občinske roke.- Zakon je, kot rečeno, nastal leta 1384. Toda tu Ve- liki svet »ponovno ukazuje«, kar pomeni, da je moral biti vsaj en podoben zakon že pred tem letom izglasovan. Primerjava z drugimi tremi redakcijami statutov in s knjigo po- pravkov iz leta 1367 nam ni povedala nič. Podobnega zakona tam ni. Toda, če je Veliki svet »ponovno« izglasoval ta zakon, mu pač moramo verjeti. Verjetno je bil zapisan v neki knjigi popravkov, ki ni prišla do nas. Toda zakaj nenadoma tak preobrat? Preden spregovorimo o tem, poskusimo obrazložiti, zakaj so mestni očetje, ki se se- 1 daj očitno boje priliva tujcev, sploh dovolili, da so prihajali tujci na piransko ozemlje, da so tam dobivali zemljišča in jih obdelovali s pogojem, da bodo plačevali običajne dav- ščine. Znano je, da so v XIV. stoletju raz- sajale kuge. Poisebno močni sta bili v letih 1335 in 1336 ter tista, ki je razsajala leta 1363, -torej tri leta. po drugi in pet let po tretji redakciji piranskih statutov pod beneško oblastjo. Znano je tudi, da so te kuge skoraj popolnoma izpraznile ne samo savudrijski Kras, temveč tudi dolino Dragonje in Fa- zana. Zato imamo dokaze v listinah o po- novni naselitvi Sv. Lucije, ki so se ohranile v mestnem in v Grisomijevem arhivu v Ko- pru.^ Listine nam namreč povedo, da je pi- ranska oblast tedaj naseljevala Sv. Lucijo z dalmatinskimi družinami. Po drugi strani je znano, da so se prav v tej dobi naseljevali Šavrini tudi po dolini Dragonje in po savu- drijskem Krasu. Tako je bil naseljen s Ša- vrini verjetno tudi Kastel, ki mu kuga ni prizanesla. Popolnoma razumljivo je torej, da je nastal ta »ponovni zakon« iz leta 1384 zaradi tega, ker to ozemlje tedaj še ni bilo popolnoma naseljeno. Ce zakon natančneje pogledamo, vidimo, da je njegov namen ta, da preskrbi mesto z žitom in delno tudi z denarjem, ki je z davščinami prihajal od omenjenih tujcev naseljencev v občinsko blagajno. Namen je torej jasen. To po eni strani pomeni, da so hoteli mestni očetje preskrbeti mesto, kar ni bilo mogoče brez novih naseljencev, po drugi strani pa pomeni tudi, da so hoteli te naseljene tujce vezati na Piran s tem, da so jih izenačevali po pravi- cah in dolžnostih z lastnimi prebivalci. Toda to nam še ne pove, zakaj tak preokret leta 1549. Predvsem se moramo nekoliko pomuditi pri tujcih družabnikih. Zakon iz leta 1384 jih ne omenja, temveč daje široke možnosti naselitve. Edina omejitev je v tem, da tujec zgubi obdelovalno površino, če ne pripelje pridelanega žita v Piran in če ne plačuje običajnih davščin. Nenadoma pa se pojavi v uvodu k zakonu iz leta 1549 gonja proti tistim tujcem, ki hlinijo da so družabniki Pirančanov, in pa tistim Pirančanom, ki jih v tem podpirajo. To ni nastalo v omenjenem letu, ker zakon omenja, da je Veliki svet že druge krati sklepal o tem. Torej zakon iz leta 1549 ni prvoten. Moral je biti sprejet neki zakon že prej. In če je bil sprejet, je moral biti tudi zapisan. Nicolo Petronio Cal- dana, ki je priredil za tisk redakcijo statu- tov iz leta 1384, je ob robu prvega poglavja IX. knjige statutov prezrl opombo, ki pravi, da je bil ta zakon popravljen 16. maja 1502 in sicer v smislu, da nihče, ki ni iz Pirana 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ali družabnik piranskega meščana, ne sme prihajati na Kras, da bi tam obdeloval (zem- ljo) pod kaznijo' 25 lir globe. 16. maja 1502 je torej izšel prvi zakon, ki prepoveduje naselitev na savudrijskem Krasu. Tega je urednik statutov, kot omenjeno, prezrl. 27. novembra istega leta je izšel drugi zakon, ki je bil sprejet bolj zaradi kraških pašni- kov kot zaradi naselitve, ker je tu govora v prvi vrsti o pašnikih, šele nato o drugih koristih, ki jih tujcem nudi Kras. Primerjava bi nam mogla razložiti to razliko s tem, da je zakon 16. maja prepovedal naseljevanje, zakon 27. novembra pa pašo in pa nedovo- ljeno obdelovanje savudrijske zemlje. To pa moramo razumeti tako, da je bil prvi zakoai napisan v glavnem zato, ker je Veliki svet menil, da je Kras s tujci že dovolj naseljen, drugi zakon pa je bil naperjen bolj proti bujskim, umaškim, momjanskim in drugim kmečkim sosedom, ki so uporabljali savu- drijske pašnike brez dovoljenja ali po nepo- stavnem dovoljenju. Prti tem pa oba zakona dopuščata možnost, da si tujci izberejo med piranskimi meščani družabnika. To pa je po- menilo tudi, da plačajo pravično desetino in druge davke.* Desetina je bila sicer nizka, ker so od 40 živali odrajtovali samo tri, zato p^ so bile večje koristi, ki so jih imeli ome- njeni sosedje od Krasa. Zaradi tega ni čudno, če so iskali način, kako bi zakon prelisičili. Tako so si počasi, a vztrajno iskali prividnih družabnikov med piranskimi meščani in ti so jim verjetno zaradi nagrade šli na roko s tem, da so jim dobili dovoljenje za pašo in za obdelovanje zemlje. Toda to je šlo tako daleč, da so si tujci začeli graditi stancije in dvore vzdolž vse južne občinske meje. Ce se sedaj za trenutek oizremo na omenjene stan- cije, iz katerih so pozneje nastali skoraj vsi savudrijski zaselki, ugotovimo naslednje: Ob bujsko-piranski in umaško-piranski meji je med XIV. in XVI. stoletjem nastala vrsta stancij in dvorov, ki nosijo imena za Piran tujih družin: Zambrattia, Bassania, Corsia, Albania, BoTisia itd. poleg samo nekaterih, ki so bile last piranskih družin: Colom- bania, Caldania in podobno. Ce vrtamo dalje, izvemo, da so bile stancije v glavnem naseljene s koprskiimi plemiči, katerih imena še danes nosijo. To je do neke mere razum- ljivo, če imamo pred očmi samo zakon iz leta 1584. Toda če pomislimo na odnose, ki 60 tedaj vladali med Koprom in Piranom in če pomislimo na to, da je bila koprska občina po razsežnosti veliko večja in je zato imela večje možnosti naselitve in kolonizacije, nam to postane spet uganka. Da bi pa to uganko rešili, moramo spet poklicati na pomoč knjigo piranskih statutov. Preden pa to storimo, naj na kratko pre- gledamo, kaj je prinesel zakon iz leta 1549. »Vsi tisti meščani, ki v resnici nimajo dru- žabnikov, imajo pa s tujci dogovor, da se poslužujejo njihovega imena s trditvami, da so družabniki, a je v resnici popolnoma dru- gače, jih morajo v roku enega meseca pod neodpustno kaznijo 50 dukatov globe, odpu- stiti, da ne bodo več uživali občinskih zem- ljišč pod pretvezo, da so družabniki. Globa se naj neodpustno vzame iz njihovega imetja. Polovica zneska globe naj gre ovaduhu, če se je po njem zvedela resnica, drugo polovico pa naj dobi gospod potestat, ki preskrbi za iz- vršbo. Poleg tega naj bo takemu meščanu za vselej onemogočeno, da bi dobil zemljišča na krasu in drugih krajih občine. Izpraznje- no zemljišče naj ipso facto postane spet ob- činsko. Ce bi v bodoče kak piranski meščan pod pretvezo družabništva hotel naseliti tujca v Kastel ali kamorkoli na Kras ali v sosedstvo Pirana, naj bo kaznovan z isto kaznijo. Poleg tega naj izgubi pravico do iz- boljšav, ki jih je naredil na tako naseljenem zemljišču. Z isto kaznijo se kaznuje tudi tujec, razen v primeru, če je v resnici dru- žabnik piranskega meščana. Z besedo me- ščan razume zakon tistega Pirančana, ki v Piranu sitanuje, ima tam svoje ognjišče, in pa tiste vaške naseljence, ki tam bivajo nad 50 let in so ves čas kot vsi drugi meščani plačevali vse osebne in realne dajatve s tlako vred, ki so se v omenjenem času pojavile na ozemlju Pirana. Na koncu je še določba, da se maj ta zakon vpiše v knjigo popravkov. Na omenjeni seji je bilo prisotnih 67 članov Velikega sveta, od katerih je 60 glasovalo za zakon, 7 pa proti njemu.«* Od zakona iz leta 1502 do pravkar opisa- nega je preteklo 47 let. Veliki svet torej izga- nja vse tiste družine tujih naseljencev, ki so se naselile v zadnjih 50 letih in niso plače- vale desetine in drugih davkov. Ce se je to izvršilo in kako, ni znano. Vendar nam zakon določno pove, da je bilo tujcu potrebno 50 let dela in plačevanja davkov, če je hotel postati enakopraven prebivalec občine. Pri tem pa moreimo omeniti, da je kazen, ki jo predvideva zakon 27. novembra 1502, zadela domačine, t. j. tiste meščane, ki so nepostav- no preskrbovali dovoljenje za pašo ali za obdelavo zemljišč pod pretvezo, da so dobili družabnike. Tujce je kazen doletela le v pri- meru, če so jih dobili. Dovoljenje za pašo je smela dajati le ob- čina. Brez takega dovoljenja ni smel noben tujec gnati svoje živine — bodisi drobnice ali govedi — na ozemlje Pirana. Statuti so za tako dejanje predvidevali globo 10 soldov od glave govedi, enega solda pa od glave drob- 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nice. Kot navadno, je ovaduh dobil polovico zneska.* Kar se tiče ozemlja Kaštela in savudrij- skega Krasa, je važno poudariti, da je bilo pod kaznijo 25 lir globe prepovedano piran- skim meščanom prodajati tujcem seno, travo in drva. Pod isto kaznijo je bilo tujcem pre- povedajio nalagati in odpeljati omenjeno blago izven občinskih meja.' Če upoštevamo, da je bila v občini Piran živinoreja precej dobro razvita ter da je imela posebne urad- nike, ki so skrbeli za pobiranje desetine od govedi in drobnice, nam je ta ukrep ravno tako razumljiv kot prepoved paše. Po drugi strani je tedanja občina posvečala veliko pažnjo gozdovom, zato je hotela imeti koai- trolo pri sečnji in prodaji drv. Isti zakon poudarja, da se smejo prodajati seno, drva in trava samo z dovoljenjem gospoda pote- stata in sodnikov. Da je ukrep zelo važen, poudarja že dejstvo, da so morali dati dovo- ljenje tudi sodniki, t. j. poleg potestata naj- važnejši občinski organ. Meščanom pa so statuti prepovedali tudi prodajati tujcem posestva v mejah občine. Isti zakon prepoveduje tudi darovanje ali kakršnokoli drugo odtujevanje posestev pod kaznijo 25 malih lir globe in razveljavljenja pogodbe. Možno je bilo, da je tujec dobil po- sestvo na občinskem ozemlju v doto ali ga podedoval ali dobil v last po kakršnikoli drugi zadnji volji umirajočega. To pa zato, ker zakoni ne dovoljujejo, da bi se oblast zoperstavljala volji umirajočih. V takih pri- merih je bil tujec dolžan stopiti v sosedstvo z meščani, kar pomeni, da je moral postati prebivalec mesta.^ Tujcem je bilo prepovedano kupovati na dražbi nepremičnine meščanov ali prebival- cev Pirana. Prav tako jih niso smeli pro- dajati na dražbi zaradi dolga, ki so ga imeli meščani pri njih. Lahko pa so na dražbi kupovali in prodajali nepremičnine." Tujec ni smel sprejeti v dar nobeno nepre- mičnino brez dovoljenja gospoda potestata. V takem primeru pa je moral potestat za- priseči darovalca in obdarovanega, da je dar resničen in da ni v škodo druge osebe.'" Ta zakon smemo primerjati in vzporejati s prejšnjim, ker je Velik svet smatral, da je dar podoben zadnji volji, le s to razliko, da se je bilo treba prepričati, da ni v škodo meščanov. Toda če je Veliki svet v teh dveh zakonih nekoliko popustil, je svoj stav do tujcev — in tu pridejo v poštev predvsem tuji trgovci — poostril v zakonih O' garanci- jah in poroštvih. Prvi teh zakonov ima na- men preprečiti sitnosti in neprilike, ki so jih meščani in prebivalci Pirana kdaj pa kdaj trpeli zaradi tujcev. Če bi se namreč tujec zadolžil pri Pirančanu za vsoto nad 100 sol- dov, mu ni smel garantirati ali biti porok noben drug meščan ali prebivalec mesta. Če bi kdo kljub temu garantiral, ni smel dobiti nikake pravice in se je s tem že vnaprej od- rekel občinski pomoči in zaščiti. Noben me- ščan ali prebivalec mesta se ni smel zapisati za glavnega plačnika tujčevih dolgov od 40 soldov navzgor tako za kupčije kakor tudi za druge posle. Če bi se kdo ne držal tega zakona, se glasi sklep Velikega sveta, se kaznuje z globo 8 lir. Ta zakon pa dopušča dve izjemi. Prva je ta, da smejo meščani jamčiti za Benečane, podložnike občine Be- netke in gospoda doža. Druga izjema pa je ta, da vsak meščan sicer lahko jamči za tujca, toda samo v imenu občine in ne dm- gače.^i Tu imamo priložnost videti, da ločijo statuti tujce v dve poglavitni skupini. V prvo spadajo pravi tujci, t. j. državljani tujih držav. Za te so Pirančani smeli jamčiti samo v imenu občine. V drugo skupino pa spadajo Benečani in pripadniki beneške države. Za te je smel jamčiti vsak meščan. Ta delitev nam je razumljiva, brž ko pomislimo na ustroj beneške države in njeno sodstvo. Drugi zakon prepoveduje meščanom, da bi predstavili ali sprejeli tujca za garanta svojih tako novih kot starih desetin. Če bi se kdo ne ravnal po tej prepovedi, se kaznuje z globo 10 malih lir. Občina pa naj uvede proti njemu proces in ga naj kaznuje po statutih in ukazih o nepremičninah.'^ Tudi ta zakon je popolnoma razumljiv. Tujec je pri- hajal v Piran zelo poTedkoma, moglo se mu je na poti ali v domovini kaj pripetiti. Občina bi na ta način ostala brez svojega deleža. Nič čudnega, če se je proti temu zavarovala. Prav tako prepovedujejo statuti meščanom ali prebivalcem Pirana, da bi tujcem pro- dajali ali na kakršenkoli drug način odtuje- vali kupoprodajne pogodbe in druge papirje, zadolžnice, nepremičninska in premičninska jamstva, ki bi se pojavila ob kaki pravdi. Kdoir bi se proti temu zakonu prekršil, plača 20 malih soldov globe. Vsaka taka prodaja ali odtujitev se pa naj razveljavi. Ravno tako se prepoveduje meščanom in prebival- cem, da bi kupovali tujčeve zadolžnice na- sproti meščanom. Nihče od meščanov ne sme plačevati tujčevega dolga pod kaznijo 20 lir globe. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor bi tuj- čevo zadolžnico sprejel v dar ali drugačno koncesijo.'^ V zvezi s temi zadnjimi zakoni naj omeni- mo še zakon, ki prepoveduje meščanom, da bi bili tujcem prokuratorji. Noben domačin ali prebivalec Pirana, ki je stanoval najmanj eno leto v mestu, ni smel biti tujcem pro- kurator proti kateremu koli meščanu ali pre- 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bivalcu mesta. Prav tako ni smel sprejemati proti domačinu nobenih naročil. Tak pre- kršek se je kaznoval z globo 25 lir in z uniče- njem prokure ali naročila.** Vsi ti ukrepi razodevajo skrb zaščititi imetje meščanov ali prebivalcev mesta proti tujcem. Res je, da je tuji trgovec prinašal mestu velike ko- risti, toda pred zakonom je ostal le tujec, pred katerim se je bilo treba zaščititi. Kako daleč smo še od svobodne trgovine! Nekateri drugi zakoni pa tudi nasproti tujcem precej popuščajo. Tak je na primer zakon, ki predvideva domačinovo smrt na tujem. V tem primeru je veljalo, da je lahko pred smrtjo zaupal tujcu svoje imetje in seveda tudi svojo zadnjo voljo. Tujcu je lah- ko naročil, da je nesel premično imetje, ki ga je (umirajoči) imel s seboj, v Piran in ga izročil sorodnikom oziroma dedičem. Ce je v takem primeru tujec po poti kaj izgubil, ni bil dolžan plačati škodo dedičem pokoj- nika, temveč se je lahko očistil s prisego, razen v primeru, če se mu je dokazala tatvi- na. Ce se mu je to dokazalo, je bil kaznovan na plačilo odškodnine in stroškov.*' Tatvino pa je bilo težko« dokazati posebno še zaradi tega, ker je umirajoči lahko zaupal svojo zadnjo voljo samo eni osebi. Ta zakon je na- sproti prejšnjim zelo popustljiv. Očiščenje s prisego je bilo lahko doseči, krivda se ni mogla tako lahko dokazati. Kljub temu pa je ta zakon lep dokaz o zaupanju poštenosti tujcev v XIV. stoletju. XXIIL poglavje II. knjige statutov prinaša zakon, po katerem je v Piranu prepovedano prodajati pokvarjeno in ponarejeno blago. V nadaljevanju pravi zakon, da je treba tako blago zažgati in upepeliti. To velja za vsa- kega trgovca, pa bodisi da je domačin ali tujec. Zakon tega sicer ne poudarja izrecno, vendar je razumljivo, da so mestni očetje tako mislili. To nam potrjuje tudi izjema, ki jo Veliki svet dopušča za tovornike (Musso- lati). Pokvarjena moka, ki bi jo pripeljali tovorniki, naj spada direktno pod voljo go- spoda potestata. Ako bi kupec ugotovil, da je kupil pokvarjeno blago, ima pravico za- htevati, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal zanje. Blago pa mora izročiti cenil- cem, ki naj ga upepelijo. Cenilci so bib dolžni prijaviti vse primere prodaje pokvar- jenega blaga. Kaj so mislili mestni očetje s tem, da so izvzeli moko mussolatov iz sploš- nih določb zakona, ni dognano. Vendar že dejstvo, da jo postavljajo pod direktno voljo potestata, ne obeta nič dobrega." Sodbe po- testata v teh primerih niso znane, vendar ni- so mogle biti lahke. Pod mussolati pa razume zakon vse tiste podložnike avstrijskih nad- vojvod in goriških grofov, ki so stanovali on- kraj meje beneške države. V prvi vrsti so tu jnišljeni Kranjci in Goričani, ki so na sploš- no imeli z istrskimi mesti, torej tudi s Pira- nom, največ trgovskih zvez. XVIII. poglavje VIII. knjige statutov pre- poveduje meščanom in prebivalcem Pirana raztovarjati tuje vino in olje ne samo v mestu Piranu, temveč na vsem ozemlju občine. Tak prestopek se kaznuje z 20 soldi globe za vsa- ko urno olja ali vina, ki je bilo raztovorjeno. Očitno je, da ta zakon velja za tiste tujce, ki so vozili v Piran južnoistrska in dalmatin- ska vina in olje. Veliki svet je hotel s tem zaščititi cene lokalnega pridelka vina in olja. To predvsem zaradi tega, ker vinogradništvo ni bilo toliko razvito, da bi dajalo dovolj pri- delka in bi mogli tako konkurirati tujemu vinu. Po drugi strani pa je bilo treba ščititi cene olja in vina tudi proti vzhodnim in severnim sosedom občine. Isti zakon namreč pravi, da je pod kaznijo 20 soldov globe za vsako urno prepovedano raztova/jati vino in olje tistih tujcev, ki ga pripeljejo po zemelj- ski poti. Seveda tu ne smemo misliti na Kranjce, temveč v prvi vrsti na notranje Istrane, Bujčane, Momjančane, Buzečane ter na obalna mesta Izolo' in Koper. Ceno vinu in olju je bilo treba držati visoko in zato upravičeno trdimo, da je zakon zaščitil pred- vsem cene.*^ To nam dokazuje tudi zakon, ki prepoveduje uvoz grozdja in oljk z ozemlja onstran meja piranske občine. Tak prekršek se je kaznoval z globo 20 soldov za vsak uvoženi tovor. Uvažati grozdje in oljke je smel samo piranski meščan in še to le v pri- meru, če jih je pripeljal s svojih posestev onstran meje. Ta zakon pa dopušča eno iz- jemo. Tujci, ki so prinašali na prodaj grozd- je v koših — s čimer razumemo, da je bilo določeno za tržno maloprodajo —, so bili iz splošnih določb tega zakona izvzeti.*^ Noben zakon pa ni pomagal proti uvaža- nju tujega olja in vina, kajti še v XVI. sto- letju se pojavi borba proti temu. Zato pa je Veliki svet na predlog potestata Znana Bon- dumiera, njegovih sodnikov in sindikov ter Sveta dvanajstih za preskrbo 8. decembra 1530 ponovno razpravljal o predmetu. Skle- njeno je bilo, da se v Knjigo popravkov vnese naslednja zakonska določba: »Vsako- krat, ko bi se zvedelo o tujih vinih, ki pri- hajajo v Piran, naj bodo sindiki prisiljeni to prijaviti gospodu potestatu, da bodo zločinci pravično kaznovani. Kolikor pa bi teh pre- krškov sindiki ne prijavljali, naj se kaznuje- jo z globo 25 lir in naj bodo za vedno iz- ključeni iz vseh javnih služb in iz Velikega sveta.'' Ta zakon z izredno visoko globo in sankcijo izključitve nam dokazuje, da so tujci vozili in raztovarjali ter prodajali vino 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na piranskem ozemlju dokaj pogosto. Zato je bila taka ostrina potrebna. Ne bila bi pa potrebna, če ne bi tukaj šlo tudi za olirani- olja po lokalnih visokih cenah. Naj navedemo še dva zakona, ki govorita tev in zagotovitev prodaje domačega vina in o orožju. Prvega nahajamo v X. knjigi statu- tov. V. poglavje te knjige namreč prinaša zakon, ki ukazuje, da ne sme noben piranski meščan ali prebivalec mesta pod nobenim pogojem prodajati niti napadalnega niti ob- rambnega orožja tujim osebam pod kaznijo 25 malih soldov globe za vsak primer.^" Drugi tak zakon najdemo v drugi knjigi statutov. XIV. poglavje omenjene knjige se v prostem prevodu glasi: »Ravno tako prepovedujemo tako našim meščanom kot tujcem, da bi po- dnevi in ponoči skrivaj nosili orožje. Sem spadajo sablje, bodala, meči in podobno. Če se tak prekršek ugotovi, se kaznuje z globo 8 soldov, če se je izvršil na občinskem trgu, in z globo 5 soldov, če je bil izvršen izven občinskega trga (t. j. v mestnih ulicah in izven obzidja). Z omenjeno globo se kaznuje vsak posamezen primer. Poleg tega se kaznu- je z globo 40 soldov vsak domačin ali tujec, ki nosi brez dovoljenja zvijačne nože. Pod kaznijo 3 malih lir je prepovedana tudi noš- nja obrambnega orožja. V takem primeru so zaplenili orožje (Dovoljenje za nošnjo orožja je dajal gospod potestat). Družina, t. j. spremstvo gospoda potestata, ki bi kogarkoli zalotilo, da nosi prepovedano orožje in nima za to dovoljenja, naj dobi orožje in tretjino zneska globe, ki jo bo določil potestat. Ce bi gospod potestat, ali kdor bi ga v določe- nem času zastopal, zahteval (od domačina ali tujca), da se naj pusti preiskati in bi ome- njeni tega ne hotel, naj bo obsojen na 100 soldov globe. In če bi kak tujec šel v krčmo ali privatno hišo svojega gostitelja in bi nosil dovoljeno orožje, ga naj krčmar ali meščan opozori, da mora pred vhodom odložiti orož- je. Prekršek se kaznuje z globo 10 soldov. Ce bi pa krčmar ali gostitelj izjavil, da ga (ob taki priliki) ni bilo doma, se je dolžan očistiti s prisego.^' Ce si sedaj pokličemo v spomin razmere, ki so v istem času vladale v Kopru, bomo videli, da je bilo stanje približno isto. Tujec, ki je prihajal v Koper po suhem, je moral pustiti orožje v baraki pred Levjim gradom. Seveda je to veljalo v glavnem za Slovence, ki so se leta 1348 udeležili- koprskega upora. Toda, če dobro premislimo, drugih tujcev je prihajalo v Koper po tej poti zelo malo. Da pa je bila tujim trgovcem v Kopru prepove- dana nošnja orožja, je znano. Tujci pa, ki so prihajali v Koper z morja, so puščali svo- je orožje v barki ali v pristanišču. Približno tako je bilo tudi v Izoli in Miljah, le da v Miljah nekoliko kasneje. Seveda so imeli vsi potestati pravico v izrednih primerih dovoli- ti tujcem nošnjo orožja. In zato je važna končna določba omenjenega zakona, da je bilo treba pred vhodom v krčmo ali na sta- novanje gostitelja odložiti orožje. To pa iz razloga, da ne bi prišlo do prepirov, ki bi se morda končali s krvavim obračunom. S tem zakonom je torej spet zaščiten meščan pred tujcem. Po drugi strani pa so se tedanje ob- lasti bale oboroženih tujcev tudi zaradi jav- ne, t. j. občinske, a skoraj bi rekli, državne ' varnosti. Med koprskim uporom se je zgo- dilo, da so bili v mestu oboroženi plačanci Rihemberškega grofa, ki so vsekakor podalj- šali upor za nekaj tednov. Ta nevarnost pa ni obstajala samo v Kopru. Oblasti so jo hotele preprečiti povsod, kjer se je le dalo. Za gotovo so vse podobne zakone inspirirali beneški statuti, ki so ravno tako izrecno pre- povedali tujcem in domačinom nedovoljeno nošnjo orožja. Kolikor smo do sedaj videli, so vsi ome- njeni zakoni v glavnem napisani proti tuj- cem v zaščito domačega prebivalstva. Pa ni popolnoma tako. V nekaterih primerih smo že videli, da zakoni popuščajo nasproti tuj- cem. To se je dogajalo po vsej verjetnosti zaradi tega, ker je bilo domače prebivalstvo v veliki meri odvisno od trgovine s tujci. Pravzaprav bi bila to dokaj drzna trditev, če ne bi obstajal zakon, ki govori o sodstvu domačinov za prestopke proti tujcem. To je zakon, ki ga vsebuje XVIII. poglavje V. knjige statutov. Oglejmo si ga: »Ker hočemo dati tujcem, kar jim pristoji, ukazujemo, da v primeru, če bi tujec prišel v Piran z namenom, da bi tožil kateregakoli meščana ali prebivalca mesta Pirana za kak dolg ali kako drugo reč, mora gospod pote- stat poskrbeti, da bodo proti piranskemu me- ščanu ali prebivalcu uvedeni tisti zakoni in običaji ter jjravila, ki veljajo v njegovi, t. j. tujčevi deželi.Kot vidimo, je to velikanski odstop od prej omenjenih zakonov in določil. Temu pa se ni čuditi, ker so veljali taki obi- čaji skoraj po vsej Južni in Srednji Evropi in še posebej na Jadranskem morju. S tem so si občinske oblasti tedanje dobe zagoto- vile spoštovanje svojih meščanov na tujem ozemlju. Seveda je tak zakon navadno vse- boval tudi nasprotno določilo, kar se dogaja tudi v našem primeru: »Ce bi pa gospod potestat zvedel, da v nekem kraju ali zemlji na tujem našemu meščanu ni bila od tam- kajšnjega gospodstva izkazana pravica na- sproti tamkajšnjemu prebivalcu ali meščanu, tedaj omenjeni gospod potestat ne sme po- slušati tožbe meščana ali prebivalca tiste 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE V NO ZGODOVINO zemlje ali dežele proti meščanu ali prebi- valcu mesta Pirana. (V tem primeru) mu tudi ne isme iizkazati pravice, temveč mora gle- dati, da dobi prej svojo pravico naš meščan ali prebivalec.«^^ Tudi ta del zakona je popolnoma razum- ljiv. Odnosi med raznimi mesti med seboj ter odnosi med mestom in tujo deželo so mnogokrat temeljili tudi na zakonitih od- nosih obojih prebivalcev med seboj. Zato ni čudno, da so si hotela mesta zagotoviti pra- vico za svoje ljudi na tujem. K temu so pri- pomogli zakoni o izmenjavi pravice, kot smo ravnokar videli primer. Ko smo tako pregledali določbe in zakone piranskih statutov o tujcih, poskusimo vsaj delno opredeliti njihov pravni status v te- danji piransiki občini. Najprej moramo ugo- toviti, da ločijo statuti tujce v dve temeljni skupini: v prvo skupino spadajo pravi tujci, t. j. tujci, ki veljajo za take v vsej beneški državi. V našem primeru imamo imenovane tovornike ali mussolate, ki jih izenačujemo s Kranjci, Goričani, morda tudi s prebivalci notranje Istre in Čičarije. To so tisti, ki so prihajali sem zaradi trgovine in so prinašali tovore pšenice in drugih žitaric, ki so jih zamenjavali za sol in druge tukajšnje pri- delke. V drugo skupino spadajo tujci, ki jih je smatrala za take samo piranska občina. To so bili prebivalci okolnih istrskih občin t. j. Buj, Umaga, Momjana, Buzeta, Izole in Kopra. Proti tem je piranska občina zaščitila svoje ozemlje, potem ko je bilo že ponoAiio naseljeno. Prav tako je proti njim zaščitila cene vina in olja, ki so veljale v Piranu in s temi cenami lastne pridelke in trgovino z njmi. Ce bi ugotavljali naprej, bi prišli tudi do spoznanja, da so za meščane Benetk ve- ljala drugačna običajna pravila kot na pri- mer za Bujčane in Koprčane. Toda o tem nimamo trenutno namena govoriti. Naj po- vemo le to, da so jih statuti upoštevali celo bolj kot Pirančane same, saj so beneški ple- miči smeli hoditi v procesijah in javnih spre- hodih celo pred štirimi sodniki, t. j. takoj za potestatom. Poleg tega smo srečali v omenjenih zako- nih komaj vidno razliko, ki jo statuti delajo med meščani na eni strani in prebivalci Pirana na drugi. To pomeni, da meščan in prebivalec nista v statutih istoveten pravni pojem. Zaradi tega bo treba razložiti tudi to razliko, ki je precejšnja. Naj se zato povrne- mo na prvotne uredbe statutov. Videli smo, da so statuti do leta 1502 dovoljevali naseli- tev na področju savudrijskega Krasa in dru- god po občini. Za naselitev je bilo, kot rečeno, potrebno, da se je prišlek vpisal v registre občinske uprave in jamčil, da bo pripeljal pridelke v Piran. Ce upoštevamo še določilo, da mora plačevati vse dajatve, ki so jih pla- čevali piranski meščani, smo navedli vso potrebno birokratsko pot, ki je bila potrebna za naselitev. S tem da je tujec dobil zemljo, položil jamstva in plačal davke, je dobil pravni status prebiDalca piranske občine. To je bila torej prva stopnja v lestvici za do- sego meščanske časti. Tako je postal sosed mesta. Ko si je tujec ustvaril svoje ognjišče v mestu, t. j. ko si je sezidal hišo, se je tej časti še nekoliko bolj približal. Vendar so to čast dosegli le redki, to je tisti, ki so si na ozemlju Savudrije zgradili stancije in dvore, ali pa so dosegli v mestu samem veliko bogastvo. Kljub zatrdilu statutov, da si piranski meščani nimajo kje graditi dvorov ali stancij, lahko trdimo, da teh ni bilo toli- ko, da bi povzročali tolikšno vznemirjenje, posebno še zaradi tega, ker je bilo vse pod- ročje od ceste do morja skoraj popolnoma nenaseljeno, če izvzamemo dve veliki stanciji in nekaj majhnih dvorov. Če upoštevamo še dejstvo, da si ognjišča v mestu tujec ni mogel kupiti, lahko zaključimo, da so meščanstvo dosegli le redki. Primerjava priimkov bi nam povedala, da so to bili v veliki večini Bene- čani. Zaključek se bo torej glasiil, da so se piranski mestni očetje bali novega priliva prebivalstva, ker bi to škodovalo gospodar- stvu staroselcev. Zelo važna za položaj tujcev v občini sta zakona o kupoprodaji pcoestev in mestnih nepremičnin. Zakona izrecno pravita, da tu- jec ne sme kupiti na občinskem ozemlju po- sestva niti na podlagi pogodbe niti na draž- bi. Volji umirajočih se pa zakoni ne upirajo. Ravno tako se ne upirajo doti in določeni vrsti darov. Ugotovili smo že, da je moral tujec, ki je dobil zemljiško posest, hišo ali kako drugo nepremičnino, stopiti v sosed- stvo z meščani. To bi v današnjem jeziku po- menilo približno isto, kot da je moral postati stalni prebivalec. Deset let bivanja pod last- no strelio, pri svojem ognjišču je napravilo iz prebivalca meščana. Ta rok so v zakonu leta 1549 podaljšali na petdeset let, kar po- meni, da so tedaj smatrali, da se je mestno prebivalstvo obenem pa tudi prebivalstvo občine že dovolj razmnožilo in pomnožilo. Tako moremo reči, da je meščansko čast do- seglo res le majhno število tujcev. Bilo pa je med njimi tudi nekaj slovenskih družin. Pravni položaj prebivalca pa se ni mnogo razlikoval od položaja meščana. Vidna raz- lika je bila le v tem, da je bil meščan imeno- van vedno prej kot prebivalec. Drugače sta bila pred zakonom skoraj popolnoma enaka. To pomeni: če je tujec z darilno pogodbo, doto ali zapuščino dobil v Piranu lastno 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ognjišče, t. j. če je stoipdl v sosedstvo, t. j. če je postal prebivalec mesta, se njegov pravni po- ložaj ni skoraj v ničemer razlikoval od polo- žaja domačina. Toda brž ko je postal tujec enak domačinu, se je njegov položaj nasproti drugim tujcem bistveno spremenil. Ce zakon omenja, da meščan ali prebivalec ne sme garantirati tujcu za dolgove nad 100 soldov, pomeni, da stavi prebivalca in meščana v isto vrsto. Tudi za prebivalca, t. j. nekdanje- ga tujca je tujec oseba, pred katero zakon svari, češ da bi globlji odnosi z njim mogli škodovati ne samo njemu, temveč tudi mestu. Zato se mesto zavaruje s tem, da odreka garantu vsako pomoč in zaščito. Isti namen ima tudi določilo, s katerim je meščanom in prebivalcem prepovedano biti glavni plač- nik tujčevih dolgov. Prav zaradi tega ni smel biti tujec garant za desetine. Namen vseh teh določil je jasen: nezaupanje do tujca, ki mu piranski zakoni niso mogli ved- no do živega, ker je redko prihajal. In isti namen imajo tudi določila o prepovedi od- tujevanja pogodb, zadolžnic in drugih papir- jev, ki bi se lahko pojavili v kakršnikoli pravdi. Tujec je torej bil v našem mestu ne- zaščiten, vse dokler ni stopil v sosedstvo, t. j. dokler ni postal stalni prebivalec. Izjema je bila za tiste tujce, ki so tožili domačine za- radi dolgov. Bolj kot prave tujce je zakon udaril ob- činske sosede. Prepoved paše in obdelovanja savudrijskega Krasa in Kaštela je veljala predvsem za občine Umag, Buje, grofijo Monijan, Buzet, Izolo in Koper. Predvsem so tu Buje, s katerimi so bili Pirančani stalno-j v slabili odnosih. Tu ni veljalo niti pravilo, da so Bujčani »podložniki gospoda doža in beneške države.« Iste sosede s jiosebnini po- udarkom na občini Izola in Koper so zadeli zakoni o olju in vinu. Mejni spori med Izolo in Piranom so bili dokaj pogosti. Izola pa je bila v vinogradništvu in oljarstvu bolj raz- vita. Mogla si je torej dovoliti nižje cene. Tako tudi Koper. Zato pa najdemo v Piranu ostro borbo proti uvozu olja in vina: zaščititi je bilo treba piranske cene. Tudi tu ni prišlo v poštev pravilo, da so ti sosedje podložniki Benetk, ker bi škodovalo mestnemu gospo- darstvu. To pa je moglo biti našim meščanom samo v stimulacijo, da so razvili svoje vino- gradništvo in oljarstvo do višje stopnje. Vendar je določilo o izmenjavi pravice mnogo pripomoglo k temu, da so bili odnosi med tujci in meščani znosni, čeprav je naj- brž veljalo samo za prave tujce. Te so Piran- čani mnogo bolj upoštevali kot svoje sosede, čeprav so bili ti »podložniki gospoda doža«. OPOMBE 1. Liber correctionum, novum legum itd. Venetijs 1606. str. 62 tergo, 63 in 63 tergo. — 2. Liber stafntorum com- munitatis Pirani. Vcnetiis 1606. str. 125. — 5. Glej listini iz leta 1336 in 1564 v Grisonijevem arhivu v Kopru. — 4. Knjiga statutov iz lota 1384. Knj. IX. PogL 1. — 5. Glej op. št. 1. — 6. L. C. str. 52. — ?. L. s. str. 115. Knj. VIII. pogl. IX. — 8. L. S. Knjiga VI. pogl. XIX. str. HS. — 9. istot. — 10. L. S. Knjiga VI. pogl. XX. str. 69. ~ It. L. S. Knjiga V. Pogl. XV. str. 65—66. — 12. L. S. Knjiga V. Pagi. XXXVIII. str. 76. — 11. L. S. Knjiga V. PogL XVIL str. 66. — U. L. S. Knjiga VI. Pogl. XVI1I. str. 67. — 15. L. S. Knjiga VII. Pogl. X. str. — 16. L. S. Knjiga II. Pogl. XXIII. str. 40. — 1?. L. S. Knjiga VIII. Pogl. XXVIII. str. 120. — 18. L. S. Knjiga VIII. Pogl. 121. — 19. L. C. Pogl. LX. str. 57. — 20. L. S. Knjiga X. Pogl. V. str. 134. — 21. L. S. Knjiga II. Pogl. X111. str. 37. — 22. L. S. Knjiga V. Pogl. XVIII. str. ,72. — 23. L. S. istotam. 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GOTSKA ARHITEKTURA V SLOVENIJI IVAN KOMELJ I. Umetnosinogeografski položaj slovenskega ozemlja na prepletu različnih, vendar sorod- nih kulturnih prostorov in hkrati brez last- nih pomembnejših u])ravnih ali umetnostnih centrov, ni bil niti najmanj prikladen za raz- voj monumentalnega gotskega stavbarstva, ki se omejuje le na redke, izključno impor- tirane spomenike samostanskih ali romarskih cerkva. Četudi je že ta, v nekem pogledu periferni in vplivno mešani položaj, po- membno vplival na mnogoličnost in razvoj domačega gotskega stavbarstva, je naravno utemeljeni stik med »mediteranom« in »se- verom« kot tudi odločna cerkveno-upravna razdelitev predvsem pogoj za stilno orien- tacijo tako cerkvenega kot posvetnega stav- barstva. Važnejša pa je osebna pobuda svet- nih ali cerkvenih naročnikov, ki se tudi kaže na področjih zemljiških gospostev, vplivanih od njih, razdrobljene in le redko v večje upravne enote zaokrožene zemljiške posesti. Ob koncu srednjega veka pa gre prvo mesto najprej le rahlo nakazani, kasneje pa že po- vsem zavestni vlogi in materialni zmoglji- vosti neplemiškega in necerkvenega stanu, meščanstvu, kateremu se nazadnje še pri- druži aktivnost podeželskega človeka. Na teh osnovah se predvsem razvije domače gotsko stavbarstvo in še posebej inačice domače posebne gotike. Kositanjevica na Krki, oistercijanska samo^staaiska cerkev, notranjščina s pogledom proti severozahodu (Foto I. Komelj) Gotska arhitektura je tako kot že prej romanska odsev prostora in časa. Ni se pa odzvala samo razpoloženju pokrajine, mar- več predvsem človeka v njej. Demokrati- zirala se je vloga naročnika, stavbnega go- spodarja. Meščanu se pridruži še človek s podeželja. Ta sicer sprva gradi na tradiciji že ustaljenih vzorov, vendar pa proti koncu srednjega veka postane novo siilno občutje ludi sestavni del njegove likovne fantazije ali volje. Z novimi gradbenimi nalogami šele tedaj prekinemo z romansko stavbarsko tra- dicijo, ki še ni prenehala obstajati kot živa likovna dejavnost. Gotika, ki postane sploš- na likovna manifestacija, se v arhitekturi izraža tudi že v povsem novih in zavestnih modifikacijah gotskega prostora in prostor- skega, izključno na likovnih vrednotah gra- jenega občutja. Novim stavbnim idejam pa ne botruje več izključno volja fevdal- nega ali meščanskega stavbnega gospodar- ja z izbranimi spomeniki, ki še vedno te- meljijo v repertoarju kulturnega importa, marveč vsaj za nekatere dele Slovenije z gotovostjo lahko rečemo, da je pobudnik no- vih stilnih teženj postal domači, neprivilegi- rani človek. Ne glede na heterogene vplive od kulturno močnejših žarišč se je gotika šele ob koncu XIV. in začetku XV. stoletja vrastla v likovno zavest ljudi tudi na deželi, četudi se je ponekod odzvala celo kasneje. Ne bi mogli trditi, da se je pri nas gotski stil iz vil iz domače romanske stavbarske tra- dicije, kot tudi ne, da mu je ta' bila v pomoč, lazen da je že uresničila določeni stavbni tip. Romanika živi prekratko dobo. Komaj se je v XIII. stoletju pričela utrjevati, že trka na vrata nov, gotski stilni impulz in ni čuda, da je ostala dolgo potem, ko je gotski stil pognal že globlje korenine, še vedno stavbni vzor, če ne za celotne stavbne koncepte, pa vsaj za določene stavbne dele župnijskih ali podružničnih cerkva. S prvimi pojavi got- skega stila se ni nikakor pojavila želja po opuščanju ali spreminjanju starih vzorov. Poznogotska doba, ponekod pa šele barok z bolj odločno stilno orientacijo je šele »moder- niziral« notranjščine nekaterih podružničnih cerkva. Se pravi, da niso samo gradbene na- loge oblikovale stil, marveč tudi mišljenje in zavest pri ljudeh. Gotsko stavbarstvo se ne omejuje več na izključno dva osnovna stavbna tipa, na cer- kev in grad. Pojavlja se v najrazličnejših stavbnih vrstah in se enakovredno izraža v cerkvah kot gradovih, samostanih, utrdbenih napravah, mestnih grajskih ali tabornih ob- 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ptuj, minoritska cerkev, zunajnjščina presbiterija (Foto dr. Fr. Stelo) zidjih, v stanovanjski ali javni zgradbi v mestu ali na podeželju. V gotski dobi je celo utemeljena urbanistična podoba mašili starej- ših mest, kolikor ne gre ponekod še za antič- no tradicijo. Sprva gre le za slučajno prisot- nost gotskih stilnih oblik, polagoma pa se vse bolj uveljavi zavestno oblikovanje novega gotskega prostora. Vendar se je stil kot za- vestni likovni pojav v času in prostoru iz- raziteje mogel uveljaviti le na sakralni arhi- tekturi. Ta je skozi vso dobo prav malo ali nič menjala svoj osnovni namen. Profana arhitektura pa se je že zaradi svojega osnov- nega namena, da služi praktičnim potrebam ljudi, bolj živo odzivala na potrebe in za- hteve časa. Že v osnovi je nasprotje sakralni. Ta teži za poenotenjem in osredotočenjem svojega, v celotnem razvoju neizpremenjene- ga cilja, to je zbiranju vernikov namenjenega prostora. Profana arhitektura pa z rastjo in množenjem praktičnih življenjskih potreb ne poraja samo nove stavbne tipe, marveč v ob- segu enega samega stavbnega tipa kupici ločene, med seboj različne prostorninske eno- te. Poenotenju prostornine stoji nasproti diferenciacija prostorninskih enot. Četudi se je gotika kot stil zavestno razširila na vse stavbne vrste, sakralne ali profane, je danes mjnogoličnost profane gotske arhitekture moč- no zabrisana. Funkciomalne zahteve in pre-: obrazbe, ki so jo porajale, so jo prav tako spremenile. Utrjeni grad je postal nesmisel, obzidja nepotrebna, notranjščina stanovanj- skih hiš pa se je modernizirala. Splošne razvojne tendence stila sicer laže ponazarjamo na spomenikih, ki so predvsem rezultat kulturnega importa ali pa posledica kulturnega sožitja na določenem prostoru, vendar pa podzavestno vraščanje novih stil- nih oblik v domačo stavbarsko tradicijo in zavestno sprejemanje določa aktivni odnos človeka do novega stila. Vendar moramo za podobo gotike na Slovenskem upoštevati ene kot druge momente. Sredi XIII. stoletja, ko je gotika na zahodu že v zmagovitem pohodu in je že preživela svojo prvo starostno stopnjo, doživlja pri nas ronianika šelfe svoj polni razcvet. Položaj za sprejem novega stila ni bil ravno ugoden, četudi se v samem rom-anskem stavbarstvu kažejo nekateri pojavi, ki so odločno usmer- jeni v gotiko. Gradbene naloge so povečini že izpolnjene, stoji večina naših župnijskih cerkva, na katerih bi se lahko gotski stil iiaJi)rvo uveljavil. Kadar je domačin sam zidal ali so zanj zidali, je ostal nezaupljiv do novega stila. Obstoječe cerkve pa še ved- no zadovoljujejo praktičnim in liturgičnim Martjanci, zunanjjščina cerkve od zahoda (Foto dr. M. Zaduikar) 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potrebam kot tudi estetskim zahtevam, če o njih v tem času sploh lahko že govorimo. Romanski stil postaja ali pa je šele postal zavestna likovna predstava pri ljudeh. Po- ložaj se bistveno ni spremenil, tudi potem ne, ko stojijo na domačih tleh že prve koncep- cije gotske arhitekture. Tudi tako imenova- na »laška« skupina cerkva s kvadratičnim rebrasto obokanim prezbiterijem kot tudi prostor, kamor se je razširila, ostane brez vsakršnega pomena za postanek in razvoj gotike, četudi jo končno le napoveduje. Vlo- go prvih posrednikov gotskega stila prepu- ščamo menihom. Povezani s svojimi matič- nimi postojankami na zahodu ali jugu, toliko manj pa z domačim stavbarskim izročilom, so pri izvrševanju svojih, četudi včasih pro- gramsko vezanih stavbnih nalog izbirali mo- derna in napredna stavbarska načela, ki so bila v zunanjem svetu že povsem v modi. Tako so postali prvi pojavi gotike predvsem odsev programsko vezanih nalog kot tudi že določenih, povsem novih stavbnih kon- ceptov. Z novimi gradbenimi nalogami, adap- tacijami ali novimi zasnovami se po sredini XIII. stoletja kljub osamelim pojavom slo- venske dežele priključijo splošnemu razvoju gotskega stila, četudi je romanska stavbarska tradicija še vedno v polni veljavi. Pobuda za razširjanje novega stila je odločno v rokah meniških redov. Ustanovitev nekaterih sa- mostanov na slovenskih tleh srečno sovpade ž zmagovitim pohodom gotike na zahodu. Utemeljitev cistercijanskih samostanov kot tudi prvih beraških ali pridigarskih redov- nih hiš je usodna za razširjanje in nadalj- Sontnipert, ziinanjščina cerkve od jugovzhoida (Foto I. Komelj) nji " razvoj gotskega stila ne samo pri nas, marveč v celi Srednji Evropi. Dve arhitek- turi, kostanjeviška samostanska cerkev, ki jo je 1234. leta utemeljil Bernard Španhajm- ski, in ptujska minoritska stojita danes na čelu gotskega stavbarstva pri nas. Ne glede na to, da prva predstavlja poseben, že po- vsem jasno izdelan tip cistercijanske cerkve z elementi provincialne burgundske gotike, druga pa jasno in prostorsko čisto rešitev, katere izhodišče je tudi domovina beraških redov Italija, postaneta — četudi je vsaj prva brez posrednega vpliva — izhodišče za raz- voj gotskega stila pri nas. Arhitektura bera- ških redov predvsem prva uvede k nam ele- mente, ki postanejo prava šola za oblikova- nje gotskega prostora in gotskega stila sploh tudi za ostalo, predvsem arhitekturo župnih in podružničnih cerkva. Ne glede na to, ali vpliva direktno presajeni vzor na domačih tleh ali pa ta že posredno prihaja po daljših poteh preko župnijskih cerkva, je arhitek- tura beraških redov s podolžno, ravno strop- no ladjo ter oktogonalno zaključenim prezbi- terijem, ki je dosledno rebrasto obokan in z bogatejšo razporeditvijo luči vsaj v enem delu cerkvenega prostora, usodna za nadalj- nji razvoj gotskega cerkvenega stavbarstva pri nas sploh, saj so se beraški redovi že do konca XIII. stoletja naselili v Ljubljani, Celju, Mariboru, Gorici in Kopru. Dovolj izhodišč, iz katerih bi mogla nova arhitek- tura kot stavbni vzor izžarevati tudi v svojo okolico. Nov stil ni mogel čez noč postati gradbena potreba in estetski ideal. S težavo si utira pot. Od zunaj prihajajoče pobude so še ved- no močna opora. Prilagoditev in vraščanje v domačo stavbarsko tradicijo je potekalo polagoma in ne povsod v enakem obsegu. Plemiški naročnik še vedno stoji ob strani večjim gradbenim akcijam. Polagoma pa prevzemajo iniciativo mesta in prav arhitek- tura beraških redov, ki je tudi nosilka na- prednih stavbarskih smeri, je za kasnejši razvoj gotskega stavbarstva najbolj pomemb- na. Motiv dolgega kora ne samo kot motiv, marveč predvsem kot določen stavbni tip, ki so ga na svojih arhitekturah naj prvo uvedb beraški redovi, prevzemajo župnijske cerkve. Ne glede na to, po kateri poti je pre- skočil motiv dolgega kora s samostanske na nesamostansko arhitekturo, ali s prenosom od najbližjega vzora ali po daljših in zaple- tenejših ovinkih preko že izdelanih vzorov na župnijskih cerkvah, postanejo pri nas dolgi kori z gotovostjo šele od sredine XIV. stoletja dalje tipičen pojav za prve gotske manifestacije na obstoječih mestnih župnih cerkvah. Četudi je končno le samo adapta- 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA oija oziroma obogatitev stare arhitekture z na novo dodanim stavbnim tipom, vrsta dol- gih korov kot na primer v Ptuju na župni cerkvi, v Mariboru, Kranju, Celju, Škofji Loki, Novem mestu in končno še v Cmgrobu dokazuje, kako se prostorsko in izrazno v njem oglašajo stilne tendence časa. V dolgih ali tako imenovanih meščanskih korih za- sledujemo vso tendenco v razvoju gotske arhitekture pri nas. Dolgi kor vzdržuje tudi kasneje kontinuiteto kot stavbni tip, na ka- terem se oglašajo razvojne tendence stila skozi vso gotsko dobo. Podoba tradicionalne cerkvene gmote se spremeni na zunaj in v notranjščini. Zleknjena, enoladijska ali pa bazilikalno stopnjevana stavba dobi na vzho- du novo dopolnilo, ki razbije skladnost v proporcih zunanje gmote. Dolgi visoki kor se na vzhodu požene kvišku in preseže telo glavnega prostora. Dolgi kor sicer temelji v arhitekturi beraškili redov, vendar ga v me- ščanske cerkve presadijo predvsem ritualne in liturgične potrebe, v katerih najde tedaj še mlado meščanstvo dovolj pobud za svojo družbeno uveljavitev. Ce gre pri tako imenovanem dolgem ali meščanskem koru za nov stavbni tip, ki na- domesti romansko, razmeroma kratko pol- krožno ali kvadratično apsido in je le dodan kot nov stavbni motiv obstoječi arhitekturi, s koncem romanske dobe ni povsem zamrla ideja bazilikalnega prostora. Bazilika je v gotiki prav tako možna kot v romaniki, če- tudi se nova tendenca oblikovanja cerkve- nega prostora odločno odmika od ideala ro- manske bazilike v korist dvoranske cerkvene prostornine. Zato je zasnova celjske opatij- ske cerkve še docela zasidrana v romanski stavbni tradiciji, saj jo od romanike ločujejo le gotski stavbni členi, šilaste arkade in ši- lasto zaključena okenca vrhu bazilikalne stene. Prostorninsko občutje pa je ostalo kljub gotskim elementom romansko: ladje so krite z ravnimi stropovi, ki so bili kasjieje v času globlje penetraoije" gotskega stila v likovno zavest ljudi šele nadomeščeni z got- sko rebrasto obokanimi. Posebno inačico tro- ladijskega prostora pa predstavlja ladja romanske cerkve v Crngrobu, ki ni več bazi- likalno osvetljena in je nastala iz postopne razširitve enoladijskega prostora v troladij- skega, ki pa že rahlja tradicionalno bazili- kalno zasnovo, četudi je ta sprva ravno stro- pana in šele kasneje preobokana. Redko posejani ali pa morda le ohranjeni spomeniki XIV. stoletja ne dovoljujejo, da bi lahko prikazali sklenjeni razvoj gotske arhi- tekture v tem času. Z gotovostjo pa lahko že sklepamo, da je bil tedaj že ustvarjen in tudi že razširjen tip majhne vaške podružnice s podolžno usmerjeno ladjo in šestdelno obo- kanim prezbiterijem, ki nastopa tudi že kot nova stavbna koncepcija za tip vaške po- družne cerkve in ne le kot kompromisna re- šitev med obstoječo romansko ladjo in na novo dodanim gotskim prezbiterijem. Vaška romanska podružnica zadostuje praktičnim in estetskim zahtevam in ni nobene potrebe po korekturah ali pa celo po novih gradbe- nih nalogah. Prav te pa v drugi polovici XIV. stoletja oblikujejo geografsko zaokro- ženo skupino spomenikov, ki predstavljajo prvi vzpon gotskega stavbarstva pri nas in so likrati rezultat tako povsem novih stavb- nih konceptov in praktičnih predelav. Tako imenovana »prekmurska« skupina cerkva je prva geografsko zaokrožena skupina gotskih cerkva, ki pomeni v primeri z ostalo Slove- nijo s svojim razcvetom v drugi polovici XIV. stoletja sodobno razvojno stopnjo got- ske podeželske arhitekture sploh, veljavno vsaj za področje Srednje Evrope. Prekmur- ska skupina cerkva nakazuje zveze, s kate- rimi bo za nekaj desetletij kasneje oplojeno naše stavbarstvo. Omejuje se na manjše stavbe, ki ne presegajo tipa podeželske po- družnice, imajo pa vse te stavbe določene skupne poteze in se po teh značilno razli- kujejo od mlajših arhitekturnih skupin v Ptujska gora, notranjščina cerkve proti vzhodu . (Foto dr. Fr. Stele) 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sloveniji. Skupina se odlikuje po stvarni arhitektonski razporeditvi stavbnih elemen- tov, zunanjščina je razen poživljajočih opor- nikov povsem stvarna, kubična, gladka, zvo- nik je postavljen pred zahodno fasado. No- tranjščina je proporcionirana v navadnih merah gotskih prostorov, estetski poudarek je osredotočen povsem v prczbiteriju, kjer se kamnoseški okras odvija na konzolah in sklepnikih dosledno križnatorebrastega obo- ka. V prekmurski skupini kot tudi nekaterih sporadičnih primerih dolgega kora zaslutimo v prostorninski koncepciji spremenjen, pred- vsem na lepotnost ubran arhitektonski izraz, ki se opira že in predvsem na bogastvo kam- noseškega okrasa. Kamnoseštvo postaja se- stavni del arhitekture, nanj se opira do neke mere tudi lepotni značaj stavbe, ki se pred- vsem v ncitranjščini dopolnjuje z obstenskimi služniki, kapiteli in koiizolami, mrežoi reber s sklepniki, baldahind in sediljami, okenski- mi okviri in morda ponekod celo baldahin- skimi oltarji. Izhodišče za to smer je zunaj slovenskega ozemlja. Opira se predvsem na parlerijevsko stavbarnico v Pragi, temelji na kamnoseško obogatenem ahitektonskem ob- likovanju, ki uvede k nam tudi prvikrat zvezdasti obok in ki postane glavTii kon- strukcijski in lepotni nosilec obočnega siste- ma, za sedaj predvsem v notranjščini prez- biterijev. Plemenitenje arhitektonskega iz- raza je lahko- sicer posledica sožitja v enot- nem kulturnem prostoru, vendar pa je treba iskati vzroke za razširitev v naše kraje tako na območje bivše Kranjske kot Štajerske Visoko, podr. cerkev sv. Nikolaja (Foto L Komelj) predvsem v direktnih naročilih oziroma na- jemanju tujih stavbarnic. Proti koncu XIV. stoletja uspešno prevzamejo pobudo v grad- beništvu nekatere fevdalne družine, ki za nekaj desetletij obdrže vodilno in mecenatsko vlogo pri nas. Češka parlerijevska smer. ki po sredini XIV. stoletja odmeva tudi v jugoivzhodnom robu avstrijskih dežel vse do Zagreba, je našla mogočne posrednike v ptujskih in celjskih gospodih. Še bolj kot Celje ima na prelomu XIV. in XV. stoletja pobudo v rokah Ptuj, ki je sicer salzburški, in prav v Ptuju in ptujski okolici zasledujemo znake, ki se odločno kažejo- v osredotočenju vseh pomembnejših umetnost- nih silnic v tedanjem kulturno širšem pod- ročju. Ta, na lepotnost ubrana stavbarska smer se oglaša tako v arhitekturi dolgih ko- rov (Ljubljana, Maribor), pri podeželski arhitekturi (Hajdina, Cirkulane), novih mo- numentalnih stavbnih konceptih (Ptujska gora, Šentrupert, Pleterje), ali pri prezida- vah sploh. Videti pa je tudi, da ta smer utemelji tudi domačo stavbarsko delavnico, ki vsaj za nekaj desetletij izvršuje različna naročila za Ptuj in ptujsko okolico (Ptuj, dominikanski hodnik, ž. c, Cirkulane). Morda samo nekaj mlajša od prekmurske skupine cerkva je cerkev v Hajdini v ptujski okolici. Danes je od nje ohranjen le kot stranska kapela uporabljeni prezbiterij, ki je prvi ohranjeni zvezdasti prezbiterij na Slovenskem in eden najstarejših ohranjenih južno od Dunaja sploh. Zvezdasti obočni si- stem raste iz konzolnih polstebrov s kapiteli. Iz teženj, ki jih posreduje kamnoseštvo ožjega kroga parlerijevsko vplivane stavbarnice, je s pomočjo rodbinskih zvez nastala stopnje- vana, vendar že dvoransko zasnovana romar- ska cerkev na Ptujski gori, ki dobrih 50 let kasneje po Strassenglu pri Grazu ponovi v malem tip dunajskega sv. Štefana, četudi motiv obokanja tako v apsidalnem zaključku kot srednji ladji odločno spominja na pra- škega sv. Vida. Mojster Ptujske gore prav tako uvede v apsidi srednje ladje motiv zvezdastega oboka, po temenu srednje ladje pa razplete motiv dvojne kite. Ves arhitek- tonski izraz se tu opira na jasnost konstruk- cijskih členov. S Ptujsko goro je na začetku XV. stoletja pri nas prvikrat uresničen tudi koncept dvorane, če izvzamemo edinstveno arhitekturo na Gradu pri Slovenjem Gradcu. Prav tako kot pri Ptujski gori so rodbinske zveze odločale o izbiri delavnice, ki je na Dolenjsko presadila v ustaljenem konceptu kartuzijanske cerkvene prostornine v Pleter- jah pod Gorjanci, štajersko vplivan arhitek- tonski izraz in prvikrat uvede v Šentrupertu na Dolenjsko zvezdasti obočni sistem. 142 ČASOPIS ZA SLOVErN, SKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Skofja Loka, notranjščina cerkve proti zahodu (Foia 1. Komelj) Četudi ta smer v širšem smislu prvikrat uvede k nam zvezdasti obok, postane prav tako zanimiva ugotovitev križnatega oboka tako v pleterski kartuzijanski cerkvi kot v kapeli Žalostne Matere božje v Celju. Obok v kartuzijanski pleterski cerkvi kot tudi celjski je gotovo posledica, da gre v obeh primerih za idejo enotne izrazito v podolžno smer usmerjene prostornine, kateri bolje ustreza motiv tedaj že konservativnega pre- prostejšega križnatega oboka. Celjska kapela je sicer nastala kot stavbni tip po vzoru od- daljene sorodnice Salute Chapelle v Parizu, tipu cerkvenega prostora, ki pri nas — kot kažejo danes ohrranjeni spomeniki — ni bil nikdar, razen v kartuzijanski arhitekturi iz- veden, četudi tak tip botruje pri oblikovanju dolgega kora beraških redov in kasneje dol- gih meščanskih korov. Bližnje idejne vzore za celjsko kapelo pa iščemo tako od Sainte Chapelle, Capelle speciose v Klosterneu- burgu pa do graške Lechkirche, sodobnice danes le v ostankih poznane stare križevni- ške cerkve v Ljubljani. Gradbeni program je še vedno skromen. Omejuje se predvsem na manjše naloge, s katerimi se stare obstoječe stavbe spremi- njajo zaradi funkcionalnih ali estetskih za- htev, kar v veliki meri vpliva na širjenje in udomačenje gotskega stila. Enotno zasno- vanih konceptov vsaj v ambicioznejših stavb- nih tipih je malo. Z uvedbo dolgega kora se je spremenilo ravnotežje romansko preteh- tane notranjščine, uvajanje gotskega oboka. ki se kaže ponekod že v obokanju ravnostro- panih notranjščin, pa zabrisuje v cerkvenih prostorninah spomine na romanski in od tega ne dosti po izrazu različen zgodnje- gotski stil v enoladijskih ali bazilikalnih dosledno ravnostropanih prostorih. Estetski ideal romanskih cerkva se maje. Docela ga omaje pa šele poznogotska doba. V zadnji četrtini XIV. in na začetku XV. stoletja na- stajajoči zvezdasti oboki bi bili nerazložljivi kot tudi nekateri že omenjeni samostojni koncepti brez direktnih zunanjih pobud in naročnikove volje. Kolikor te spomenike ne veže globlja delavniška sorodnost, jih veže isti stilski utrip, ki v vseh primerih izraža napredne tokove srednjeevropske arhitekture XIV. in začetka XV. stoletja in ki je v pri- meri z bližnjim severnim prostorom vse do Dunaja takrat najnaprednejši, četudi se ma- nifestira le v redkih in izbranih spomenikih. Primat pri utemeljevanju gotskega stila gre nesporno Štajerski. Po sredini, predvsem v drugi polovici XV. stoletja se teža prevesi na ozemlje, ki dotlej sploh še ni pomembno poseglo v razvoj. To pot stopi v ospredje Gorenjska. Slikoviti iz- raz v arhitekturi se stopnjuje. Temu služi tudi barvita, včasih morda barvno celo pre- pestra polihromacija, kamnoseški okras, ki se razcveta na vseh konstruktivnih členih, kapitelih, sklepnikih, konzolah. Tloris sam pa ni bogvekaj napredoval. Še vedno oklepa Marija Snežna nad Avčami, presbiierij od vzhoda (Foto I. Komelj) 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pirezbiterij troje stranic pravilnega osmero- kotnika z vzdolžno stranico v obsegu ene ali dveh obočnih pol, pri triladijskih pa ee razmerje med stranskima ladjama navadno spremeni v korist stranskih, ki se prav tako poženeta kvišku, da dosežeta višino srednje, s čimer pa se tudi bistveno že spremeni pro- stor. Zvezdasti ali celo mrežasti obok se uve- ljavlja, dinamična napetost popušča, umiril se je med nosilnimi stebri ali stenskimi kon- zolami. Tudi razmerje naročnika do nove arhitekture se spremeni. Popolnoma se je uveljavil meščan. Dolgi kor je simboliziral meščansko samozavest in veljavo. Meščan pa sedaj ni več naročnik, marveč postane z vso gotovostjo predvsem izvrševalec del. V naših mestih se javljajo stavbarske in kamnoseške delavnice, organizirane v podjetja; izvršujejo naročila tudi za podeželje, ki se šele tedaj pričenja izvijati iz dolgotrajnega pozno- romanskega izročila. Se pravi, da tudi iz- ključno estetski ali pa celo samo modni raz- logi zahtevajo izmenjavo dotlej kratkih, po vsej verjetnosti še romanskih oltarnih pro- storov za dolgi, visoki predvsem zvezdasto okrašeni prezbiterij. Redkim v XIV. stoletju sporočenim imenom stavbarjev se pridruži cela vrsta novih imen domačih stavbarjev, kot na primer Tomaža v Loki, Andreja iz. Dvor pri Polhovem Gradcu, portal (Foto dr. Fr. Stele) Loke, Jurka v Crngrobu, Junaverja v Škof- ji Loki, mojstra Petra iz Ljubljane in Štefana v Praprečah. Tudi sedaj ostane pobudnik novih smeri predvsem tisti, ki ima zveze z zunanjim svetom. Tako je na primer po po- sredovanju freisinške Loke prišla k nam ideja dvoranske cerkvene prostornine, četudi je razvojna splošna tendenca gotskega stila ta, da teži k uresničitvi enotnega samostoj- nega prostora. Po drugi strani pa ugotav- ljamo, kako je v drugi polovici XV. stoletja stiski samostan s turjaškimi gospodi vred pobudnik — sicer le v okviru njihove lastne zemljiške posesti — naprednejših stavbar- skih smeri na Dolenjskem. Ni izključeno-, da posebni gorenjski gotiki stoji ob strani Freising, ki preko širokega vplivnega radija škofjeloškega mesta vpliva tudi na podeželje. Skofja Loka je z vso gotovostjo posredovala idejo cerkvene dvora- ne, ostane kot mesto kamnoseško in stav- barsko izurjenih mojstrov nekaj časa tudi vodilna. S svojim vplivom obvlada del Go- renjske, poseže v Posočje in še preko v Bene- ško Slovenijo. Sedaj postane prav tako ali važnejše mecenatstvo meščanov, obrtnikov, združenih v posamezne cehe. Ti sedaj od- ločajo v glavnem o izbiri mojstra, materiala in celo stavbnega načrta. Tako je zavest meščanov na Gorenjskem rodila troje monu- mentalnih spomenikov, mestnih cerkva in morda celo več romarskih, ki pa so vse do neke mere še vedno kompromis med starim in novim. Stavbne naloge se sedaj ne omejujejo več samo na spremembe prezbiterija. To pot gre za popolnoma novo koncepcijo cerkvenega prostora, za spremembo prostora, ki je iz- ključno namenjen zbiranju. Koncepcija tega prostora je po osnovni ideji tako nova, da lahko z njo karakteriziramo pozno razvojno stopnjo domače gotike. Gre za dvoTaiio, ver- nikom namenjeno. Šele tedaj pa prično tudi na gorenjskem podeželju zamenjavati roman- ske, ponekod morda tudi že zgodnjegotske kratke oltarne pTOistore z dolgimi poznogotsko zvezdasto obokanimi prezbiteriji. Pozna go- tika se pričenja razcvetati tudi na podeželju ne toliko z novimi zasnovami kot prezidavami ali preobokavanji. Čeprav je zvezdasti cibok realiziran na Gorenjsikem že v prvi polovici XV. stoletja in se utegne kamnoseški okras s figuralno ali sploh plastično motiviko prej pojaviti na obokih majhnih cerkva, je gotovo vzor velikih dvoranskih cerkva tako vplival na svojo vplivno okolico, da je v 50 letih odstranil vse sledove starejše gradbene po večini še romanske pričevalnosti. Zgodnje- gotsko stavbarstvo je dokumentirano le z redkimi spomeniki (Breg, Mače, Bohinj). 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Poleg majhnih podružnih cerkva, na ka- terih zasledujemo že določene istavbeniške skupnosti, organizirane v posamezne stav- barske ali kamnoseške delavnice, pa se po- zna gotika na Gorenjskem izraža s tipom cerkvene dvorane, to je dvo- ali triladijske cerkvene prostornine (Kranj, Škofja Ix)ka, Radovljica, Begunje, Sv. Primož, Crngrob, prezbiterij). Zvezdasti obočni sistem, oljoga- ten z bogato plastiko figuralnih, rozetnih,^ prostora na teh področjih tudi drugače uve- ljavlja, pri čemer gre predvsem za novo pro- storsko rešitev (Brunk, Mali Ločnik). Čeprav je ideal docela obokane notranjščine praktič- no znmgal v župnih cerkvah ter nekaterih romarskih tudi na podeželju, ideja docela obokane notranjščine vseeno ni bila takoj močna, da bi se močneje pokazala v teda-- njem podeželskem stavbarstvu. Ravnostropa- { na ladja malih podeželskih cerkva še vednoj Kostanjevica, samostanislta cerkev, tloris Pleterje, tloris Ptuj, minoritska cerkev, tloris heraldičnih ali samo ščitkastih sklepnikov sploh, se opira na vitke osmerokotne ali v izjemnih primerih na okrogle nosilce, med katerimi se dvo- ali triladijski prostor mirno preliva in doseza v vseh ladjah enako višin- sko razmerje. Ce je tip majhne podeželske cerkve v glavnem le ponovitev že poznanega tradicionalnega enoladijskega prostora z do- danim zvezdasto obokanim ter poligonalno zaključenim prezbiterijem, predstavlja dvo- ranska cerkev izrazito novo, vendar v raz- voju domače kot tuje cerkvene arhitekture povsem logično rešitev. Tendenca po poeno- tenju cerkvenega prostora od bazilike preko stopnjevane cerkvene prostornine se je ures- ničila tudi na domačih tleh. Tako postane Gorenjska vsaj za del Slovenije vodilno žari- šče poznogotskega stavbarstva. S trdnimi vezmi je povezano s Posočjem in še naprej z Beneško Slovenijo, proti jugovzhodu pa se odraža posredno ali pa neposredno. Ideja dvorane se sicer osredotoči predvsem na Gorenjsko, vendar pa v posameznih prime- rih prodre tudi na Dolenjsko (Šentrupert) in Notranjsko (Cerknica), kjer tudi sicer opaža- mo, da se razvojna tendenca po poenotenju zadovoljuje estetske in praktične potrebe. Šele barok z novimi estetskimi ideali je po- stal zahtevnejši in neizprosnejši in je pre- kinil tako z romanskim kot gotskim stavb- nim izročilom. Le v izjemnih in celo zelo redkih primerih dotlej ravnostropane po- deželske notranjščine preobokavajo. Prav tako pa so redki popolnoma novi docela obo- kani prostori, saj se pri majhnih podeželskih stavbah novi arhitekturni izraz omejuje, — ' podobno kot v časih zgodnje gotike pri mo- numentalnih — na najvažnejši stavbni del, to je na prostor za oltar. Poznogotska doba je docela spremenila po- dobo naše arhitekture: podeželje se razkazu- je z majhnimi stavbami naprednih, pa tudi manj naprednih oblik, kot pač ustreza kra- jevnim in geografskim pogojem. Župnijske, predvsem mestne cerkve je povsem spreme- nila, četudi ostaja v nekaterih, posebno šta- jerskih primerih tlorisna osnova in vertikalna razdelitev ponekod še stara. Težnje druge polovice XV. stoletja se nadaljujejo še v XVI. stoletje, vendar nekateri novi stavbni kon- cepti, ki so nastab spet iz posebnih votivnih ali naročniških razlogov, nam pojasnjujejo 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razvojne tendence, v katere je arhitektura zašla, četudi spet le v redkih in izbranih primerih. Razvojne tendence po poenotenju prostora, ki se kažejo tako v večladijskih kot v enoladijskih notranjščinah, se okrepijo. V arhitekturi popolnoma prevlada statična uravnovešenost, dotlej mistično porazdeljena svetloba se nadomesti ž bolj intenzivno; no- silci stropa imajo izrazito funkcionalno na-' logo, nosijo samo strop, ne razdeljujejo pa več prostora. Tudi v prezbiteriju majhnih podeželskih cerkva so očitne spremembe. Ni več sledu o gotski strumnosti, napetosti, če- tudi so gotski stavbni členi še vedno v velja- vi. Konzole so visoko v steni, med njimi pa se kot ponjava razpenja iz že povsem kom- plicirano sestavljenih reber igračkasti obok. Cerkveni obok je napravil razvoj od pre- prostega šestdelnega ali križnatega preko pravilne zvezdaste konstrukcije pa do igrač- kasto speljanih reber in mrež, ki že popol- noma samostojno pokrivajo prostor in pri tem niso več konstrukcijsko potrebni gotsko speljani in v steno zasidrani konzolni ali pol- stebmi nosilci. Prostor se ne poganja več kvišku, se je umiril, četudi je doba najbolj nemirna, doba turških vpadov, kmečkih puntov in bližajoče se renesanse. Renesansa trka na vrata. Gotska tradicija pa še ne pre- neha, četudi se nove stilne tendence uveljav- ljajo že v gotskih prostorninskih koncepcijah. Renesančni elementi se javljajo tudi že v stavbnih členih. Enotno razvojno pot gotske arhitekture do sredine XV. stoletja v glavnem v okviru celotne Slovenije pa moramo kljub logične- mu zaključku, ki ga doseže gotska arhitek- tura v tako imenovani »gorenjski« posebni gotiki z dvoranskimi cerkvenimi prostorni- nami, ali z uresničitvijo cerkvene dvorane v Dvoru pri Polho^em Gradcu ali renesančno koncepcijo župnijske cerkve v Leskovcu pri Krškem, kot tudi posebni »slovenjgoriški« gotsko-renesančni arhitekturi, v njeni po- znogotski dobi obravnavati vsekakor po po- sameznih pokrajinah. Gotski stil se je utrdil, ni več samo izključna posledica tujega pri- liva, marveč je že rezultat predvsem aktivne domače likovne ustvarjalnosti. Gotsko stav- barstvo, ki doseže na gorenjskem prostoru višek na Slovenskem in posebno inačico sred- njeevropiske gotske arhitekture z zvezdastim dosledno kamnoseško okrašenim obokom in stalnim tlorisnim ali prostorskim razmerjem, četudi je ta posledica sožitja dveh stilnih oblik in ustvari na takem občutju grajeni dvoranski troladijski prostor, se na Dolenj- skem razvija v bolj skladnem razvoju. Zgod- nji primeri gotskega stavbarstva, ki se na dolenjskem prostoru uresničujejo ne samo v izraziti monumentalni arhitektuni, ki pred- stavlja sploh domače viške v stavbarskih do- sežkih, postanejo vzor za vso kasnejšo gotsko ustvarjalnoBt. Križnati obok je ideal dolenj- skega gotskega stavbarstva, utemeljen v jjrvih uresničitvah gotskega stila na Dolenj- skem, ostane tudi kasnejši vzor. Naprednejše oblike, ki sporadično pljuskajo kot naročila imovitejših in uglednejših naročnikov od XIV. stoletja dalje, ostanejo izoliran in na določeno zemljiškoposestno vplivno področje omejen pojav. Celjski grofje, sam Friderik kralj, predvsem pa stiski samostan s Turja- čani so posredovalci teh modernih oblik, ki uhajajo na dolenjska tla preko Save iz so- sednje Štajerske, predvsem pa po naravni poti in zvezah stiškega samostana preko No- tranjske direktno iz domovine kamnoseške obrti, s Primorja in Krasa v širšem smislu. Tesno z Gorenjsko je v pozni gotiki po- vezano Posočje. Poleg romanskega tipa z v širini ladje vključenim ravno zaključenim prostorom, nahajamo predvsem zvezdasto obokane prostore v prezbiteriju, okrašene s sklepniki in konzolami. Podobno kot na Gorenjskem se je tudi tu izvršila temeljita gotizacija, ki sicer izhaja iz enakih stilnih pobud, vendar je kljub »gorenjsko« pojmo- vani stavbni dekoraciji ohranila gotovo v romanski tradiciji pogojeno posebnost, slavo- lok s kapiteli. Poleg podružnih cerkva, ki jih druži kamnoseški okras zvezdastega oboka v prezbiteriju, ne nahajamo večjih monu- mentalnejših stavb enotnega liva. Tudi do- cela obokanih prostornin ne nahajamo. Iz- reden spomenik pa je fasada stolnice v Kopru iz 60 let XV. stoletja s slepimi šilasti- mi arkadami in listnatimi kapiteli, ki kažejo na ožje benečansko vplivno področje, kot že dve sto let prej ostanek nekdanje franči- škanske cerkve z beneško oblikovanim ol- tarnim prostorom. Beneška arhitektura, ki vpliva sicer na istrska mesta, s svojim vpli- vom ne poseže v širše istrsko zaledje. Tako ostaja zaledje izključno pod vplivom severa, četudi le-ta prihaja morda iz samega centra Pazina, kjer je že od 1441. leta severnjaška gotska župna cerkev. Istra, Kras in del Po- sočja je domovina kamnoseške obrti in tega tudi ne zanika arhitektura, ki se predvsem izraža v skrbni obdelavi zunanjščine in stavbnih členov. Pri vsem tem je zanimiva ugotovitev, kako se posamezne pokrajine in človek v njih oglašajo na pojav gotskega stavbarstva. Go- renjska se je odzvala razmeroma kasno, romanski stavbni vzori služijo praktičnim potrebam še globoko v XV. stoletje, zato pa je s svojim »posebnim« poznogotskim raz- cvetom zabrisala dosledno vse priče starejše 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Celje, opatijska cerkev Ptujska gora Kranj Dvor pri Polhovem Gradcu | Na izbranih primerili tlarisoiv je prikazana tendenca razvoja gotskega prostora od bazilikalne, prvotno ravnostropane, vendar že gotske zasnove cerkvenega prostora v Celju, j stapnjevaJie notranjščine v cerkvi na Ptujski gori, pa do klasične cerkvene dvorane v Kranju in gotskorenesančne inačice cerkvene ttriladijiske dvorane v Dvoru pri Polhovem i Gradcu. | 14? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gradbene dejavnosti kot malokatera druga pokrajina. V dolenjskih spomenikih opažamo doslednejši in enakomernejši razvoj, vendar se ne more izviti iz prvih zgodnjih gotskih stilnih oblik, ki postanejo stavbni ideal celo v pozni gotiki. Od časa do časa se oplaja z direktnimi zunanjimi pobudami, ki pa so rezultat posrednih ali neposrednih posredo- vanj iz kulturno močnejših žarišč, katerih nosilci so še vedno vplivni naročniki. Goriški in Krasu daje posebno obeležje kamnoseška kultura, četudi ima goriški prostor z gorenj- skim dovolj stičnih točk, se ni mogel celo v kasni gotiki izogniti nekaterim v romanski stavbarski tradiciji pogojenim posebnostim. Štajerska ima pri uvajanju gotskega stila nesporen primat. Sicer pa je njena arhitek- tura še najbolj monumentalna, gotovo zato, ker je bila odvisna od bogatejših in ugled- nejših naročnikov in so se ji prav v pozni gotiki postavile nove gradbene naloge, ki jih rešuje v velikopoteznih konceptih v tako imenovani »slovenjegoriški posebni« gotiki. Koroške vplive igrivih netektonskih in na slikovitost lupine preračunanih zunanjščin pa opažamo v okviru današnje republike Slovenije, kamor smo predvsem uperili naš pogled, le na ozkem področju Dravske doli- ne, sporadično pa njeni vplivi posegajo po- sredno ali neposredno celo v globlje zaledje. O ji o m b a : Podrobno citiranje literature v tem članku opuščam iz dveh razlogov: prvič zato, ker je le-ta prvi del obsežnejšega spisa o gotski arhitekturi v Sloveniji in bo zato na- vedena literatura skupaj ob zaključku člankov, drugič zato, ker se v tem članku omejujem le na okvirni oris razvoja gotske arhitekture in se ne jwdajam v nobene specialne podrobnosti. L K. TRST IN NJEGOVO NEPOSREDNO ZALEDJE V PRVIH TREH DESETLETJIH XVIII. STOLETJA JOŽE SORN 1. RAZVOJ TRSTA V BOLJ RAZGIBANO PRISTANIŠČE Čeprav je bilo mesto skozi ves srednji vek važno pristanišče za neposredno zaledje, ni tja do začetka XVIII. stoletja razvilo niti svojih lastnih večjih obrtniških in manufak- turnih sil niti si ni ustvarilo velike morna- rice.i Znano je, da se je Trst že leta 1513 potegoval za svobodno plovbo po Jadranu,^ vendar se misel ni mogla iz raznih razlogov (ne nazadnje zaradi hude konkurence Be- netk) uresničiti." Šele pod vplivom merkan- tilističnih teženj se je izoblikovala v Trstu leta 1709 konkretna misel o tem, naj se me- sto proglasi za svobodno luko^^ (prvič celo že leta 1675^). Od takrat dalje je postajala ta želja vedno bolj živa. Nadaljnjo oporo je dobila v tem, da je bil še v času avstrijsko- turške vojne (1715—1718) objavljen 2. junija 1717 patent o svobodni plovbi po Jadranu.* Temu dogodku so hitro sledili novi: dne 18. marca 1719 sta bila določena po daljšem oklevanju in izbiranju med več pristanišči končno le Trst in Reka za svobodni luki;^ avstrijska Orientalna kompanija, ki je imela sedež na Dunaju, delovala pa je v Trstu, na Reki, v Bakru in drugje, je bila uteme- ljena 27. maja 1719;* z letom 1720 so pričeli vneteje popravljati ceste v zaledju Trsta. S tem so bile dane možnosti za uspešnejši raz- voj mesta; treba bi jih bilo samo temeljito izkoristiti. V tem času je imel Trst manj kot 7000 pre- bivalcev' (to je skoraj toliko kot sodobni Koper, Milje in Izola skupaj'^), medtem ko jih je imela Ljubljana morda že 7700,^ Reka ne še 4000;' nekako toliko tudi Maribor, Celje le okoli 2000.^° Mornarica je bila šibka: šele leta 1743 je imel Trst 60 večjih in manj- ših ladij.*' Tudi manufaktur je bilo malo; menda je bilo na tržaškem ozemlju še naj- bolj razvito svilarstvo. Leta 1744 so našteli 13 fornelov^^ (pečic za sviloprejko). Vsekakor je bil že nekaj stoletij glavni izvozni pred- met iz Trsta v zaledje — sol. V osemletju 1717—1725 je uvozila Kranjska iz obmorskih krajev okoli 3901 tono soli povprečno na leto, od tega približno 1547 ton iz Trsta, z Reke nekako 784 ton, soli iz Barlette skoraj 1260 ton, iz neikaterih manjših krajev še ca. 311 ton soli.*' Takoj moram opozoriti na dve dejstvi: kontrabamt, ki je bil zlasti močan iz bene- čanskih istrskih mest v zaledje zaradi ce- nejše soli, količinsko ni znan in zato ni vštet v zgornji podatek; pred letom 1690, pred vpeljavo solnega apalta (zakupa), je bil iz- voz soli še večji. Še manj vemo o količini blagovnega pro- meta v tržaškem pristanišču. Šele za leto 1744 zvemo, da je bilo odpeljano iz Trsta v enem letu približno 6325 ton blaga." Poda- tek nam pove pravzaprav zelo malo. Ne ve- mo, ali je bilo blago odpeljano iz Trsta čez 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK\ morje, ali iz Trsta v zaledje; nikakor si nismo na jasnem, če je všteta tu tudi sol ali drugi domači proizvodi. Morda vsebujejo številke res celotni blagovni promet (uvoz, izvoz, lastna proizvodnja). Na vsak način bomo morali dobiti Se več podatkov o prometu in za različna leta te dobe. 2. GOSI'ODAIISKO STANJE ZALEDJA A. Mesta Ce bi bila mesta na Kranjskem takrat bo- lje razvita, bi bila njihova trgo\-inska oziro- ma gospodarska težnja, ki se je že stoletja kazala v tem, da bi si zaledje ekonomsko pomagalo k napredku, še močneje usmerjena na morje in bi učinkoviteje zaktivirala Trst. Toda ko podrobneje študiraš trgovinske sile teh mest, te preseneti njihovo siromaštvo. Ce vrednotiš njihovo gospodarsko moč po tem, koliko davka so plačevala in kako so ga pla- čevala, dobiš porazno sliko. Nek izvleček dolgov iz konca leta 1722 pravi namreč za deželnoknežja mesta naslednje:'* ^ Preračunati to vsoto v današnjo valuto, je problem zase. Določeni predmeti in usluge so bile dražje, druge cenejše. V splošnem go- tovo ne pretiravam, če trdim, da je veljal takratni goldinar najmanj današnjih 1000 din. Potemtakem so dolgovala deželnoknežja me- sta gotovo okoli 170,000.000 din, kar je spričo takratnega skromnega narodnega dohodka na Kranjskem velikanska vsota. Številke, ki sem jih navedel zgoraj, bi se — če bi jih preračunali na eno leto — ne | ujemale s tistimi, ki jih bom sedaj navedel in j ki kažejo uradno letno davčno obremenitev j teh mest za čas okoli leta 1725:'" I Tako so na primer plačali Črnomelj, Lož ali Kostanjevica manj davka, kot je znašala letna plača stanovskega trobentača Ceha v Ljubljani (197 gld), Radovljica nekaj manj, kot je znašala v Ljubljani letna plača sta- novskega računskega uradnika Rozmana (320 gld). Ob neki priložnosti je zapisal stanovski knjigovodja, da morajo poslati zavoljo pobi- ranja davkov v Kostanjevico vojaško ekse- kvicijo, da pa kljub temu iztisnejo iz nje ko- maj 20 gld, in da so se v Krškem umaknili meščani iz mesta v vasi. Govorilo in pisalo se je, da ni imel v tem času Kamnik niti po- lovice toliko hiš kot nekdaj, da je v Kranju praznih do 200 hiš (po viru, ki se je gotovo zmotil; pravilneje bi bilo 20 hiš), da sta Lož in Kostanjevica že čisto razpadla, da Krško, propada in da so na isti poti tudi Višnja gora. Novo mesto in Metlika. Kočevje je imelo še leta 1749 samo 33 celih hiš, od tega 10 po- polnoma pustih.'' Na drugem mestu čitamo, da postajajo marsikje meščani kmetje, kmet- je pa meščani. Na posebni konferenci, ki je bila poleti 1733 v zgor n jesta jerskem Gradcu in je obrav- navala boj za kmečko trgovino in proti njej na Kranjskem,'* so se izjavila proti kmeč- kemu trgovanju mesta Ljubljana, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Krško, Lož, niso mu pa nasprotovala Metlika, Črnomelj, Radov- ljica, Višnja gora in Kostanjevica. Torej je bila skoraj polovica deželnoknežjih »mest« indiferentna do vprašanj, ki so bila ali naj , 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bi bila zanje življenjskega pomena. Te ve- like, na pol vaške naselbine z nekaj štacn- narji, gostilničarji in rokodelci, ki so sicer imele vse mestne pravice, niso nikoli bile napreden element pri razvoju komercija in merkantilizma, začetnih oblik kapitalizma. B. Finance kranjskih deželnih sianov Nekaj kratkih desetletij po zmagi proti- reformacije in knežjega absolutizma je bila kranjska dežela prisiljena iz dvora ven k odplačevanju nenavadno velikih in nepred- videnih davkov." Stanovski dohodki so obstajali v glavnem iz treh delov: 1. »Redni dohodki« so bili posvečeni oskrbi granic; 2. »Izredni dohodki« so bili namenjeni dvoru ali tako imenovani kontribuciji; 3. Odvajanje obresti od davč- nega bremena in deželne potrebe so bile tretji del finančnega poslovanja.^" Za uspešno poslovanje bi bil potreben zelo sposoben finančnik. Prav kmalu se je izka- zalo, da niso niti stanovi kot kolektiv niti glavni blagajnik dobri finančniki ali vsaj sposobni organizatorji finančne administra- cije; že od leta 1633 dalje namreč čitamo pritožbe, da kontribucijski računi »vise v zraku«. Zaradi zaostajajočih prejemkov in iz leta v leto večjih izdatkov je bila sklicana v Gradcu leta 1674 posebna konferenca; vendar niso mogli priti do nobenega sklepa. Preračunavanje je bilo preloženo na neko drugo sejo. Končno so leta 1675 izdelali tako imenovani ekonomski statut za izboljšanje razmer. Ko so stanovi razpravljali na seji 15. junija 1694 o neznosnem davčnem bremenu — saj so morali plačati za preteklo leto samo kon- tribucije v višini 72.273 gld — so naročili glav- nemu blagajniku, naj nabije tržaškemu mit- ninskemu uradu v plačilo novih 20.000 gld davka, ljubljanskemu enako vsoto, kraškim in premskim mitnicam 13.000 gld (vrhovnih cesarskih mitninskih uradov je bilo v trža- škem zaledju pet: Vransko, Ljubljana, Go- rica, Reka, Trst). Primer jasno kaže, da se je nabralo največ mitnin na relaciji Trst— Ljubljana! Računski uradniki niso mogli spraviti v red svojih računov tja do leta 1697. Takrat so znašali stanovski dolgovi (brez dvornega dolga) že preko 1,000.000 gld, medtem ko so bili cesarju dolžni preko 200.000 gld. Da bi stanovi kakorkoli prišli do denarja, so 26. avgusta 1698 sklenili privoliti v to, da je po- stal trgovec na velike razdalje Peter Anton Codelli član kranjskih deželnih stanov (da je dobil »deželanstvo«) proti posojilu 12.000 gld za 10 let po 5 "/o in s pogojem, da bo njegov bodoči dedič tudi deželan, in v to, da je dobil menjalec Jakob Schellenburg za posojilo 70.000 gld v zakup ali eksploatacijo vrhovni mitninski urad v Trstu.^' Kar tu naj opozo- rim na dva momenta: prvič, da je veljal urad v Trstu za najdonosnejšega (ali vsaj enega iizmed najdonosnejših), drugič, da je bilo zakupništvo mitnic zelo zanesljiv vir za akumulacijo kapitala. Ker se je kmalu nato Avstrija zapletla v vojno za špansko nasledstvo, je računsko delo zopet zagrnila anarhija; ni se delala nobena bilanca in uradniki se niso držali nobenih instrukcij. Tako je bil izdelan leta 1717 nov, drugi ekonomski statut. Iz računskih postavk naj bi črtali zlasti vse nepotrebne izdatke; nekateri plemiči so na primer prejemali nekdaj nagrade iz častnih razlogov, sedaj iz eksistenčne nuje.^- To je bilo precej po- dobno korupciji. Nas zanima gibanje deželnih prejemkov in izdatkov prav v času povečane merkanti- listične dejavnosti. Ce si ogledamo deželno gospodarjenje iz bližine, bomo zagledali na- slednjo porazno sliko: dne 30. aprila 1717, v trenutku proglasitve svobodne plovbe po Jadranu in uveljavitve ekonomskega statuta, so skupno znašali dolgovi 2,124.022 gld 53 kr 2,5 pf, potem pa so naraščali takole: v osemletju 1717—1725 porasli za nadaljnjih 57.715 gld 37 kr 3 pf v petletju 1725—1770 porasli za nadaljnjih M.238 gld 45 kr 2 pf v šestletju 1730—1736 porasli za nadaljnjih 211.330 gld 30 kr 1,5 pf Skupaj 1717—1736 533.282 gld 33 kr 2,5 pf Na ta način so znašali dolgovi na dan 30. aprila 1756 kar 2,457.505 gld 47 kr 1 pf.^a Največji je bil porast ravno po letu 1730, nekako 3,3-krat večji kot v petletju 1725 do 1730. Porast dolgov je vsekakor v zvezi s povečano merkantilistično dejavnostjo (stroški za popravilo cesta, mostov in rek, za stanovsko suknarno in podobno) in s pripra- vami na protiturško vojno (1736—1739). Na koncu naj še dodam, da so stanovi kaj radi dajali nekatere naklade, ki bi jih mo- rali sami pobirati, v zakup. Kmalu se je iz- kazalo, da so zakupi dovolj velika nevarnost za deželo, »ker se pobirajo prestrogo«. Za- kupniki so torej brezobzirno izkoriščali svoj vir dohodkov. Zato so sklenili stanovi dne 22. februarja 1706, da bodo pobirali mesni krajcar v lastni režiji, enako tobačni zakup. 3. TRGOVINlA Dasi je trgovanje kot gospodarska panoga enoten pojav, namreč menjavanje dobrin, je bilo za fevdalni družbeni sistem značilno. 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da je ostro razlikoval med »kmečkim trgo- vanjem« in trgovanjem poklicnih mestnih trgovcev. Ze na prvi pogled vidimo, da ima razlikovanje med dvema podvrstama istega ekonomskega pojava globlje sociološke ko- renine, da je to karakteristikum trgovanja v fevdalni družbi. Zdi se mi primerneje, da najprej orišem razvoj ene izmed zelo starih oblik trgovanja in — specifično za nas — povezave zaledja s Trstom, Reko in drugimi pristanišči, raz- voj kmečkega trgovanja, in se šele pozneje dotaknem razvoja poklicne trgovine. A. Kmečka trgovina Borba za kmečko trgovanje in proti njemu je potekala skoraj tri stoletja: polovico XV., vse XVI. in XVII. ter več kot polovico XVIII. stoletja. Medtem ko se je trudila sredina XVI. stoletja, da bi reglementirala trgovanje s policijskim redom iz leta 1552, pa vnaša začetek XVIII. stoletja modernejše elemente: dvig komercija in vpeljavo manufaktur. S tem se prekinja tradicija in klasična srednje- veška manira, kmečka trgovina, se je znašla na začetku svojega konca. Okoli leta 1715 so nastopili namreč novi momenti: cesarski patenti iz let 1717 in 1719 so pospeševali v smislu merkantilizma ko- mercij, trgovanje. Kako sedaj tretirati kmeč- ko trgovanje? Trst in Reka sta kot svobodni pristanišči postala svobodni luki za vse trgovce, dosledno torej za poklicne mestne in »nepoklicne« kmečke. Ni dvoma, da je ta proglasitev Trsta in Reke ugodno vplivala na pospešitev trgovine v zaledju in z zaled- jem. Kazno je torej, da smo prav tu na pre- lomni dobi med starim in novim, med sta- novskim pojmovanjem trgovanja in moder- nim, ki uvaja svobodo trgovanja za vse. Toda staro tretiranje trgovanja je prevla- dovalo še nekaj desetletij, preden je dokonč- no zmagal gospodarski liberalizem. Da bi se bolje razvila trgovina mestnih trgovcev, je cesar velel na priporočilo kranj- skih mest, naj se razširi veljavnost štajer- skega patenta proti kmečki trgovini z dne 14. maja 1721 še na Kranjsko.^' Kmalu po uveljavitvi leta 1725 so ugotovili poznavalci razmer, da imajo mitnice letno najmanj za 12.000 gld nižje dohodke, »ker se platno ne prodaja več dobro«. V boju proti kmečki trgovini je izmed mest prednjačila prav Ljubljana, ker je imela najmočnejši in najbolj razvit trgovski stan. Ko je zasedala poleti 1733 v Gradcu posebna komisija zastran rešitve problema kmečke trgovine, sta zastopala kranjska mesta in trge ljubljanski trgovec in solastnik svilar- ske manufakture Ludvik Anton Reja ter ljubljanski župan in trgoivec Matija Chri- stian; kranjske stanove in kmečko trgovino sta branila grofa Barbo in Strassoldo." Štiri leta po tej konferenci je bil objavljen patent, ki je dokaj važen dokument za na- čelni študij o razvoju trgovine. Priča nam o novih pojmovanjih te vrste gospodarske aktivnosti v navedeni prelomni dobi. V doku- mentu se energično zahteva, da zginejo iz dežele tuji prekupčevalci in krošnjarji ter da se tedenski sejmi dovoljujejo samo me- stom; kmečko trgovanje naj opusti prekup- • čevanje in naj se omeji samo na trgovanje s kmečkim blagom. Poklicnim trgovcem se prepoveduje, da bi težili po pridobitvi mo- nopolov in propolov. Patent ni zadeval blaga, ki je šlo iz obeh svobodnih pristanišč skozi Kranjsko v druge predele Avstrije. V smislu tega patenta (in že drugih podobnih pred njim) je bilo vsakomur dovoljeno kupo- vati v svobodni luki v Trstu. S tem so se pravzaprav odprla vrata svobodni trgovini in konkurenci. Podložniki so novo nastali položaj dobro doumeli in se lotili prehodne trgovine, torej trgovine na velike daljave. Za ta in poznejša leta je dokazano,-^ da so pod- ložniki tovorili iz Trsta v Avstrijo in na Ogr- sko olje, riž, suho grozdje, limone; ribniški in kočevski podložniki so tovorili špecerijo iz Trsta na Dunaj in usnje iz Maribora v Trst — itd. Pozneje so oblasti večkrat izjavile, naj se vsi »krepko drže« patenta iz leta 1737. Toda vse zaman. Še naprej so obstajali monopoli, krošnjarjenje, kontrabant in trgovanje kmeč- kih trgovcev na velike daljave. S proglasit- vijo Trsta in Reke za svobodni luki in s for- siranjem komercija je trgovanje v tržaškem zaledju močno naraslo in je bilo znatno večje kot prej. Delitev na trgovanje kmečkih in mestnih trgovcev je bila le formalna stanov- ska delitev in z bistvom samim, s povečanjem trgovine v splošnem, ni imela dosti skupnega. Bližina svobodnih pristanišč in deklariranje svobodnega trgovanja je potencirano delo- vala na vse trgovce. Diferenciacija na vasi je zaradi tega potekala še hitreje. B. Poklicna trgovina V drugem desetletju XVIII. stoletja je na- stopila torej nova doba za poklicno trgova- nje. Merkantilizem kot nekakšna gospodar- ska »doktrina« tiste dobe je namreč trdil, da je komercij (torej trgovanje poklicnih trgov- cev oziroma menjavanje gospodarskih dobrin sploh) osnova gospodarskega napredka in da so manufakture eimko pomembna ustanova za povečanje narodnega dohodka. 151 KRONIKA Č A S O P I S Z A S I, O V E N S K O K R A J E V N O Z G O D O V I N O Res je, da se je o komerciju in manufak- turali mnogo govorilo in pisalo nekako od leta 1715 dalje, vendar moram pripomniti, da to ni prvi datum za pojav obeh elementov v naših krajih. Prvo poročilo, da so stanovi na Kranjskem uradno obravnavali ta dva modernejša gospodarska elementa, datira v leto 1699: dne 20. maja so namreč obravna- vali na svoji seji poleg obtoka denarja tiidi dvig komercija. Večjo aktivnost v smeri dviga komercija in vpeljav manufaktnr nvaja šele dvorna pisarna; tu so govorili o tem na seji dne 29. januarja 1714. S tem so spodbodli tudi visoke notranjeavstrijske urade v Gradcu in preko njega po deželah k temu, da bi se lokalne oblasti same močneje zanimale za ta dva zgodnjekapitalistična elementa in da bi jima olajšali zakoreninjenje v deželi. Vsi so vedeli, da je treba pospeševati ina- nufakture, ki jih do takrat skoraj ni bilo, toda največje preglavice je delal prav od- govor na vprašanje, kako in kje začeti z delom. V tem smislu so dne 22. januarja 1715 graški tajni svetniki zahtevali od kranjskih stanov poročilo o tem, kako in zakaj je ^za- šel komercij v tako slabo stanje in kako bi se temu odpomoglo. Gradec je naprosil tudi Janža Adama Erberga in Petra Antona Co- dellija, naj povesta svoje mnenje o komerciju v notranjeavstrijskili deželah.^' Stanovsko in Erbergovo poročilo mi nista znani. Codelli pa je pokazal v svojem pismu z dne 28. februarja 1715 ves svoj široki go- spodarski horizont. Trdil je, da so za dober komercij potrebne tri stvari: 1. mir; 2. svo- boden uvoz in izvoz blaga z zmerno carino in mitnino; 3. ureditev dobrih cest. Prepričan je bil, da bi si trgovina zelo opomogla s pro- glasitvijo Trsta in Reke za svobodni prista- nišči z določenimi pogoji. Tuje ladje naj bi plačale ležarino le od prodanega, ne pa tudi od odpeljanega blaga. Nujno je, popraviti vse ceste, ki vodijo iz pristanišč v zaledje. V dveh mestih ob plovnih rekah, na primer v Pečuhu in Osijeku, naj se dovolila letno dva prosta sejma. Poudaril je, da morata vladati v trgovstvu zvestoba in zaupanje (= kredit) in da je treba zlorabe iztrebiti, če se hoče doseči kak napredek.*" In res je za začetek patent z dne 2. ju- nija 1717 jamčil za varno prosto navigacijo po Jadranu ; obljubljal je tudi uvedbo trgov- skega in meničnega prava.'* Kot rezultat številnih takih impulzov je bila v Gradcu sredi julija 1717 seja glavne komerčne komisije, ki je imela zelo širok program: posvetovali so se o posebnem trgov- skem svetu, konzulatih, reparaciji cest, po- pisu gozdov, mitnini, tujih trgovcih, patentii za trgovanje; spirožili so vprašanje ustanovi- tve prvoinstančnih sodišč za menično pravo v Ljubljani in Celovcu zaradi dviga prometa in komercija. Bolj zaradi pritiska po uradni instanoni poti kot zaradi vzpodbud iz vrst grosistov so kmalu nato govorili tudi v Ljubljani o nujni vpeljavi meničnega sodišča zaradi ugodnega geografskega položaja tega mesta. Za člane sodišča so predlagali glavnega sta- novskega blagajnika Ivana Daniela grofa Gallenfelsa, dva menjalca, Franca Jakoba Schmidthofena in Petra Antona CodoUija, dva trgovca, Lovra Tomšiča in Matijo War- nusa, ter Ivana Iseplia. Merkantilistično geslo »dvig komercija in vpeljava manufaktur«, o katerem so sedaj govorili tako rekoč vsak dan, je sprostilo še druge zahteve. Ko so stanovi razpravljali dne 18. januarja 1720 o manufakturah in nianufakturistili, so odgovorili dvoru, od ko- der je prišla iniciativa o tej debati, da so manufakturisti sicer zaželeni, da pa jim je treba prej dati svoboščine in ukiniti cehe.^'^ Morem trditi, da je bil s tem boj s cehi na- čelno že pričet, čeprav je potem trajal še nekaj desetletij. Nedvomno bi komercij hi- treje napredoval, če bi bilo dane več svo- bode in opore privatni iniciativi. Zaradi knežjeabsolutistične birokracije in centrali- zacije tudi trgovinske politike se je razvoj zaviral: privativni privilegiji so se dajali počasi in previdno, posojila in sploh zaščita manufakturistom, ki so se bolj in bolj mno- žili, so bila zelo redka. Marca 1721 je sklenila glavna komerčna komisija v Gradcu, da bo povabila s Kranj- ske za svojega člana Žigo grofa Wagensper- ga, da bo dalje organizirala prvoinstančna menična sodišča v Celovcu, Ljubljani, Trstu in na Reki.'' Dejansko so bila ustanovljena šele spomladi 1731 v Gorici, Gradiški, Trstu in na Reki, torej na sami meji med beneško repidjliko in avstrijskimi pokrajinami. Nedvomno je bil eden izmed najnapred- nejših kranjskih plemičev deželni glavar in tajni svetnik Wolf Weikard grof Gallenberg. Vso svojo mentaliteto je pokazal v odgovoru na cesarsko resolucijo iz zadnjih dni septem- bra 1722. Tu se mu naroča, naj izroči dvoru predlog o delovnem območju novega trgo- vinskega uradnika, tako imenovanega ko- mercialnega reprezentanta, ki bi bil potre- ben za dvig in rast trgovine v pristaniščih. Ta naj bi uvedel prosto trgovanje ter z na- sveti in dejanji pomagal negooiantom ter ma- nufakturistom. Prav Gallenberg naj bi izde- lal načrt za delo in avtoriteto komercialnega reprezentanta. V svojem odgovoru je pisal 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zastava avstr. mornarice iz leta 1719 (Originalna risba v DAS, Lj.) Večina ipolja je rumene ba^rve, kvadrat v levem zgornjem kotu je rdeče barve, dvoglavi orel je črn in noisi na obeli glavah zlato kromo; križajoči se obrezani veji sta bele barve. 1. decembra 1722, naj se, vsaj kar se tiče Kranjske, pazi na zboljšavo' cest, na zado- sten dovoz lesa iz zaledja v ladjedelnice ter da naj se uvede korespondenca z vsemi kom- panijami v Trstu, na Reki in v Bakru. Ko- mercialni reprezentant naj rešuje spore med trgovci; njemu naj bodo podložne tudi vse manufakture. Dopusti naj se popolnoma pro- sto trgovanje. Predlagal je ukinitev vseh mo- nopolov in cehov, češ da manufakture in trgovina ne bodo cveteli vse dotlej, dokler bodo obstajali cehovski mojstri s svojimi pri- vilegiji.ä* Danes je težko ugotoviti, koliko je njego- vih in koliko tujih nazorov. Vemo to, da so imeli Gallenbergi veliko privatno knjižnico, kjer bi mogel najti množico merkantilističnih knjig, ter številne prijatelje med grosisti in negocianti sploh. To je gotovo vplivalo na samo Gallenbergovo mišljenje in delovanje. Sicer pa je postajal merkantilizem bolj in bolj »splošna lastnina«; vsi so bili merkan- tilisti: plemstvo, meščanstvo, kmečki trgovci. Vendar moram pripomniti, da so stanovi že 14 dni pred njegovim odgovorom obrav- navali vpeljavo manufaktur na seji 18. no- vembra 1722, ko so razpravljali o deželnem proračunu za leto 1723. Ugotovili so, da vpe- ljava ni odvisna od njih; komercij in ma- nufakture ne bodo cvetele toliko časa, dokler ne bo vzpostavljeno sploh svobodno trgova- nje in odpravljeni cehi. Nekako pol leta pozneje, dne 26. maja 1723, so stanovi zopet sejali in zopet govo- riiH o vpeljavi manufaktur na Kranjskem. V primeri s prejšnjo debato se opazi se- daj znaten napredek: odbor je svetoval, naj se ustanovita na Kranjskem suknarna in platnarna; mogla bi se »introducirati« tudi preja svile in gojitev murv pri podložnikih.'* Zadeva s suknarno kranjskih deželnih sta- nov, največjo manufakture tekstilne stroke na Kranjskem, je dobila resno oporo še na seji graške glavne komerčne komisije dne 9. julija 1723. Ko jo je glavar Gallenberg ome- nil, je takoj povzel besedo Kristijan Schu- bert, direktor avstrijske Orientalne kompa- nije, in zelo priporočal, naj se ustanovi, češ da gre v Benečijo za graničarsko sukno letno preko 30.000 gld denarja. V debati so jo pri- poročili tudi drugi udeleženci; vsi so se ogre- vali še za osnovanje platnarne in svilogoj- stva na Kranjskem.^« Naslednjega leta so stanovi res organizirali suknarno; pričela je z delom leta 1725. Ta uspeh jim je dal polet: ko so obravnavali na seji 9. maja 1726 koncesijo za platnarno, ki je bila dana koroškim stanovom, so sklenili, da bodo zahtevali, naj se platnarna prepusti njim, kranjskim stanov-om, če je Korošci ne bodo postavili v dveh mesecih.'^ — Do tega ni nikdar prišlo. Za vso to aktivnostjo' niso zaostajali niti poklicni trgovci. Le-ti so hoteli organizirati v Ljubljani po zgledu drugih mest trgovsko kompanijo in ji izposlovati cesarski privile- gi j.V osnutku, ki je bil napisan 17. no- vembra 1726, se zahteva prepoved trgovanja in preprodajanja tujim kramarjem, češ da nosijo denar iz dežele in jo s tem slabe. Pre- poved naj bi zadela Karniele, Benečane, Sa- vojarde, Francoze, Milančane in kar je še drugih takih tujih kramarjev. Svoboda trgo- vanja se ne sme vzeti Furlanom, Tržačanom in Rečanom, torej domačinom. Kmečko trgo- vanje naj se seveda tudi prepove. Trgovska kompanija naj bi dobavljala surovine za ljubljansko suknarno (tu je že imel skoraj monopol Peter Anton Codelli) in trgovala s koroškim železom in jeklom (tu je imel po- doben položaj Michel Angelo Zois). Kompa- nija ni nikdar zaživela, ker se ni mogla in znala uveljaviti nekaj spričo raznih mono- polov in zato odpora glavnih grosistov, ki so videli v kompaniji nevarno konkurenco, ne- kaj zaradi tega, ker ni našla poti do organi- zacije in združitve posameznih teženj svojih članov v močno kolektivno silo. Medtem je gospodarska sila Trsta zložno, a neprekinjeno rasla. Pristanišče je bolj in bolj navezovalo nase trgovske sile zaledja in s tem zbujalo k delu do sedaj skrite gospo- darske sile. Za še večji dvig komercija je bila ustanovljena dne 26. maja 1731, torej v času, ko je bila avstrijska Orientalna kom- panija v zenitu svojega delovanja ali pa ga je morda celo' že prešla, in v času, ko je svo- bodni letni sejem v Trstu zbiral na svojem prostoru trgovce iz raznih dežel, pomembna Intendenza Commerciale. Vodil jo je capo 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOV P. \ S K O KRAJ E V N O ZGODOVINO ali sopraintendente. Ustanovljena je bila za posredovanje trgovine med nemškimi in ita- lijanskimi deželami. Pospešila naj bi pomor- sko trgovino Furlanije, Goriške in Gradi- ščanske. Kranjske, Istre in Hrvatske preko Trsta, Reke. Bakra, Karlobaga in Senja. Pri- tegnili naj bi se trgovci vseh nacij, zlasti Nemci, Cehi, Italijani, Levantini; podpirali naj bi se domači trgovci, Judi pa ne ovirali.'' Poudarim naj, da so bili imenovani dne 19. junija 1731 za sopraintendenta glavar W. W. Gallenberg, za prvega asistenta ko- mornik grof Arrivabene, za drugega asistenta Franc Rakovec-Reigersfeld, — torej ljudje iz zaledja. To zveni tako, kot da Trst sam ali druga pomorska mesta niso imela dovolj spo- sobnih ljudi za organizacijo in vodstvo ko- mercija. Po drugi strani se vidi, da so takrat- ni merkantilisti pojmovali naštete zaledne pokrajine in pristanišča kot nekakšno go^ spodarsko zaključeno enoto. Tej dobi dajejo splošen pečat ponavlja- joči se napori, da bi izboljšali mitninski si- stem, izločili slab denar iz dežele, pritegnili trgovce vseh nacij, uvedli nove manufakture. V zvezi s Trstom in dvigom komercija cesto čitamo v virih geslo »mare duplicai sortem« — morje podvoji pridobitek. Sami fevdalni stanovi so večkrat, tudi dne 19. maja 1749, svečano deklarirali, da imajo svobodo trgo- vanja za bazo napredka in da se o svobodi govori takrat, kadar so prepovedani mono- poli in propoli. Monopoli seveda niso bili prepovedani in odpravljeni. Petra Antona Codellija in Mi- chel Angela Zoisa sem, ne da bi navajal druge, že omenil. Dodam naj samo še mono- pol za nakup in prodajo volov. Dne U. avgu- sta 1702 je dobil Simo.n Millesi, beljaški trgo- vec z voimi. koncesijo ali apalto za nakup volov v vseh treh notranjeavstrijskih deželah. Naslednja pogodba je bila sklenjena 8. aprila 1724 z brati Matijo, Izidorjem in Simonom Millesijem za izvoz volov na štiriletni rok. Po tem terminu so jo podaljšali. Slo je za izvoz volov iz Notranje Avstrije razen Ko- loSke, iz Ogrske, Moldavije in Valahije. Do- ločeno je bilo, da Ijodo bratje izvozili iz Spodnje Štajerske in Kranjske 1800 volov v Benečijo (cent po 7 gld). Pogodba z njimi je bila sklenjena še 26. novembra 1735 z do- ločbo, da smejo izključno sami izvoziti iz Zgornje Štajerske 650 volov, iz Spodnje Šta- jerske in Kranjske 1150, iz Koroške 1600 vo- lov. Izvažali bi preko Trbiža ali Gorice — torej bi se izognili Trstu.'" Končno naj navedem vzpon Franca To- maža Grošlja kot klasičen primer tega, kako je pritegoval Trst ljudi iz zaledja in omo- gočil nekaterim hiter in izdaten dvig. Rojen je bil v Kropi na Gorenjskem okoli leta 1700 in je izhajal iz rodu znanih fužinarjev GroS- Ijev. Kakih 23 let pozneje je prišel v Ljub- ljano. Tu je prejel mestne pravice dne 1. marca 1723 in postal trgovec in lastnik manjšega lokala na Bregu.''* Kmalu po letu 1730 je odšel v Trst."*^ Ze kot tamkajšnji trgovec je prosil junija 1740*' v družbi z Jeanom Godardom. po rodu iz Bruxellesa, in Vicenzom Belanom, rojenim Francozom, za izdajo patenta za plovbo (Schiff-Patent). I ik pred vložitvijo prošnje je immreč kupil od Angleža Viljema Godsalva manjšo ladjo tipa Chechia, ki je imela 70 ton nosilnosti in jo je imenoval »L'Aurora«. Bila je ena izmed 60 ladij tržaške mornarice. Navigacijo je izročil tržaškemu Sicilijancu Konradu Tor- resu, ki je imel patent za plovbo že nekaj let. Patente so navadiio podeljevali za 2 do 3 leta proti plačilu 4 species dukatov. Grošelj je kmalu postal ugleden, če že ne vodilni trža- ški trgovec. Najpozneje leta 1744 je namreč že podpisoval skupaj s Friderikom öster- reicherjem spise za Corpo mercantile in Trieste. Oba sta se podpisovala skupaj kot Capi del Corpo mercantile.'*'' Zadnje poro- čilo o njem, ki mi je do sedaj znano, nosi datum: Ljubljana, 7. oktobra 1749. Tu piše, da je imel fužino za baker na Fužinah pod Ljubljano Franc Grošelj iz Trsta in da je dobival surovine zanjo iz Koroške. Sedaj (sc. 1749) da je fužina že minirana.''* O na- daljnji Grošljevi usodi mi ni nič znanega. Tudi Friderik Österreicher, ljubljanski trgovec,**^ je imel, seveda že kot tržaški trgo- vec, ladjo tipa chechia, in se je imenovala »Santa Anna«. Dne 28. septembra 1736 jo je prodal Dnbrovčanu Antonu Despotu z vso opremo.'"'' Svojo ladjo je imel ljubljanski grosist in fužinar Michel Angelo Zois. Bila je tipa nava in se je imenovala »San Bonaventura et Ani- me del Purgatorio«. Dne 19. maja 1745 jo je prodal kapetanu Petru Tomaševiču s Pe- Iješca. V času prodaje je bila ladja zasidra- na v tržaški luki.*'''= Leta 1746 je prodal neko drugo svojo ladjo Davidu Luzzattu.''"'' 4. OKIENTALNA KOMPANIJA Že neki uradni dopis Dunaja Ljubljani z dne 2. marca 1717 govori o prosti navigaciji po Jadranu, o zaščiti »avstrijskih« ladij in o tem, naj le-te izobesijo cesarsko zastavo (glej sliko). Neki drug dopis iz Gradca z dne 12. no- vembra 1718 priporoča, naj se »za dvig ko- mercija« osnujejo v Gradcu in drugih mestih na Koroškem, Kranjskem in v avstrijski Furlaniji trgovske kompanije j)o vzoru raz- 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iiih trgovskih mest tiijili držav."" Kako je ta akcija potekala v Ljubljani leta 1726, nam je že znano: iz vsega ni bilo nič. Pač pa je bila utemeljena na Duimju 27. maja 1719 privi- legirana avstrijska Orientalna kompanija. O njej je pozneje pravil'" direktor Kristijan Schubert, da so takoj po sklenitvi miru s Turki v Požarevcu leta 1718 predlagale obla- sti dunajskim trgovcem, naj bi izkoristili svoboščine, stipulirane v mirovni ipogodbi, in ustanovili kompanijo za trgovanje z vzho- dom. S turškim komercijem naj bi stopili v stik po suhem in po rekah. Zato da je bilo oktdbra 1719 zgrajeno sikladišče v Beogradu in približno' ob istem času še v Carigradu. S tem komercijem naj bi se okoriščale zlasti dedne dežele, ne pa samo Benetke in še druge nacije. Kmalu je imela kompanija štiri ladje. Promet da je bil največji v desetletju 1720 do 1750. Potem je pričel padati. Nato je na- štel Schubert kompanijine manufakture in pomorske zveze z drugimi deželami ter kon- čal takole: »Iz tega sledi, 1. da je bila kom- panija zgolj dvorna institucija, 2. kar je ukrenila, se je zgodilo z vednostjo in privoli- tvijo dvorne komerčne komisije, 3. povzročila je samo stroške.« Te splošne, delno celo malodušne Schubertove besede moram preci- zirati s konkretnimi navedbami. Sedem mesecev po utemeljitvi so bili odo- breni Orientalni kompaniji statuti. Po njih je bila kompanija organizirana kot delniška družba. Vsak delež te prve avstrijske delni- ške družbe"* je znašal 1000 gld. Pri občnih zborih je imelo do 9 delnic le en glas, od 10 do 19 delnic dva glasova, 20 delnic ali več tri glasove. Več kot toliko glasov ni mogel imeti noben delničar, pa naj je imel delnic kolikorkoli že. Družbo je vodil odbor 15 del- ničarjev; eden med njimi je bil direktor, dva pa asistenta. Cesar Karel VI. je bil supre- mus protector družbe."' Začetno navdušenje in protežiranje kom- panije je bilo znatno. Ze dne 29. avgusta 1721 so pričeli z loterijo, da bi se ji povečali denarni dohodki."" Dalje je na en sam dan, 20. maja 1722, prejela naslednje privilegije: 1. da sme graditi zase privativno dvajset let v Trstu, na Reki ali v Bakru preko 60 čev- ljev dolge ladje in postaviti obrate za iz- delavo jader, sider, smole in katrana, vrvi in železnih topov; 2. da sme postaviti v katerem koli pristanišču rafinerijo sladkorja; 3. da sme zgraditi obrat za izdelavo bakrene po- sode; 4. da sme privativno trgovati 15 let s Portugalsko in zahodnimi državami. Pravzaprav je bil prvi kompanijin obrat manufaktura sveč, organizirana leta 1721 na Reki. Ustavila pa je delo še pred letom 1730. Šele njej je sledila vrvarna, postavljena leta 1722 na Reki: obratovala ni prav dolgO'časa. Novembra 1722 je kupila kompanija veliko manufaktiiro volnenih izdelkov v Linzu. Končno je jirejela januarja 1726 privilegij za napravo manufakture za barhent in koton v Schwechatu.*' Za gradnjo ladij so poklicali v primorje graditelja vojnih ladij iz tujine; pisal se je Focke Gerssen. V Ljubljano je prispel 5. ma- ja 1719, še pred utemeljitvijo Orientalne kompanije. Najprej je zastran primernega lesa pregledal gozdove na Kranjskem in Go- riškem,*^ potem pa se je lotil dela. Še tega leta je bila zgrajena prva kompanijiim ladja »II Primogenito«. Njej so sledile samo še tri nove.*' Kar tu naj navedem, da se omejija leta 1739 graditelj ladij Matija Makovec,*" vendar je vprašanje, če je gradil ladje za po- morsko plovbo; morda so to bili le večji čolni za rečno plovbo. Junija 1723 je kompanija prvič navezala stike s Portugalsko. S tremi kompanijinimi ladjami in dvema vojnima je tja odpotoval kot vodja flotilje Franc Rakovec-Reigersfeld. Med drugim je prodajal na Portugalskem tudi kranjsko platno (8 bal loškega platna).*' Kljub vsem imporom ni mogel komercij tako napredovati, kot bi bilo to želeti. Ko sta potovala skozi Ljubljano in se tu zadrže- vala v dneh od 21. do 23. novembra 1722 direktor Kristijan Schubert in inženir gene- ral Schmettau, so ju vodilni gospodarski kro- gi v Ljubljani spraševali o kompaniji in komerciju. Schubert se je pritoževal, da ni- kakor ne napreduje trgovina z lesom za gradnjo ladij (les so vozili iz zaledja v pri- stanišča kranjski podložniki), general pa je izjavil, da je sicer ugodna priložnost, po- večati negocij, da pa manjka dobrih nego- ciantov; ti, ki so, namreč ne znajo kaj več kot blago tehtati ali meriti na vatle. Oba sta tudi opozarjala na to, da je švedsko železo, ki nevarno vdira v Sredozemlje, znatno bolj- še od koroškega ali štajerskega in — tudi cenejše.*" Kmalu se je pojavila še nova kon- kurenca v Italiji — rusko in bosensko železo." Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je kompanijino tranzitno trgovanje skozi naše kraje povečalo prevozniško in tovorniško dejavnost. Po specifikacijah, ki so ohranje- ne** za čas od 1. februarja 1723 do 13. avgusta 1725 za mitninske urade Ljubljano, Trbiž, Koren in zgornještajerski Gradec, je raz- vidno, da je največ blaga tranzitiralo skozi Ljubljano, najmanj skozi Gradec. Kompanija je tovorila v tem času iz Trsta skozi Ljub- ljano 731 tovorov olja, U tovorov platna, svile, sladkorja, čaja itd., v nasprotni smeri 5124 tovorov železa in železnih izdelkov (v obe smeri skupaj torej nekako 985 ton), j 155 KRONIKA CAS OP IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skozi Gradec v istem času le 266 tovorov blaga, od tega 170 tovorov olja, 96 tovorov pa tkanin, bakra, mandljev in drugega.^" Pri tranzitiranju je uživala komipanija znaten popust pri plačilu mitnin (do ene tretjine). Izmed železa in železnih izdelkov, ki so šli skozi Ljubljano v pristanišča, je bilo več koroškega in manj kranjskega blaga, ker so Korošci proizvajali več železa kot Kranjci. Ko je Orientalna kompanija že prešla zenit svoje prosperitete, so nekako novembra 1732 Angleži in Holandoi predali na Dunaju osnutek načrta o prevzemu oziroma zakupu te kompanije s sledečimi pogoji: Orientalna kompanija naj odstopi vse svoje svoboščine in manufakture njim proti gotovini; novi družbi bi moralo' biti za deset let dovoljeno uvažati kolon, barhent in druge tkanine ter rafinirati sladkor na Reki (to je bilo do- voljeno Holandcem leta 1750). Dalje naj bi smela sama žgati žganje na Ogrskem in Hrvatskem in ga izvažati preko morja. Del- nice nove družbe bi smel kupiti sleherni državljan v Avstriji. Spori bi se reševali samo pred kompanijino vrhovno direkcijo z izključitvijo vseh drugih sodišč. Angleška nacija naj bi smela svobodno izvajati svojo religijo. Za mitnino in drugo bi družba letno plačala državi 600.000 gld; za varnost oziro- ma jamstvo bi vložila v Dunajsko banko 4,000.000 gld."« Jasno je, da bi vstop anglo-holandske družbe v Avstrijo ne pomenil samo dvig ko- mercija, ampak že poskus zakoreninjenja kolonialne velesile v tem delu gospodarsko zaostale Evrope. Dunaj je kolonialistični po- skus odklonil. 5. CESTNO IN VODNO OMREŽJE Ena izmed osnovnih zahtev merkantilizma se je glasila: za pospešenje in povečanje komercija je potrebno zboljšano cestno in vodno omrežje, da se bo mogel odvijati pro- met hitreje in udobneje. Široko tržaško zaledje je dočakalo sredino XVI. stoletja z istim cestnim omrežjem in z isto kvaliteto cest, kot so jo imela pretekla stoletja."* Šele leta 1558 so z dvora ukazali vsem gosposkam, da je treba zboljšati ceste in jih razširiti na 4 navadne klaftre; pri raz- širjanju da naj se ne pazi na noben grunt ali lastno korist (sc. teh gruntov)."^ Popravljali so v glavnem s tlačansko de- lovno silo. Cestokrat slišimo pritožbe, da delo ni učinkovito in da poteka počasi zato, ker hodijo na cestno tlako večkrat pretežno žen- ske, starci in otroci, ki težkemu delu niso kos. Da delo ni bilo kaj prida učinkovito, sklepam iz dejstva, da so izdali za popravilo cest na Kranjskem v petnajstletju 1637—1652 skupaj le 4887 gld ali letno povprečno 326 gld (manj kot 1 gld dnevno)."' Dokaz o slabem popravljanju cest nam nudi patent za re- paracijo cest, izdan v Ljubljani 14. aprila 1684."* V njem se ugotavlja, da so ceste mar- sikje tako slabe, da se po njih ne more več voziti, ampak samo še tovoriti, in daso zopet druge življenjsko nevarne. Mostovi, ki so se zrušili, se vrsto let niso več popravili. Vsekakor so bile v središču pozornosti ceste, ki so vodile čez Kras v Trst. Njim so bili na- menjeni še posebni dekreti, eden med njimi dne 1. avgusta 1689."* Ta ne toliko zaradi sla- bega stanja, kolikor bolj zaradi velikega ozi- roma večajočega se prometa v smeri Ljub- ljana—Trst ali Ljubljana—Reka.«" Leta 1690 niso pozabili ukazati popravilo cest na Go- renjskem in Dolenjskem, še posebej spet na Krasu v smeri Preval—Reka. Novi obsežni, načrtni in sistematični pri- jemi za popravilo cest so se ukrenili šele leta 1713.«'' Ko so stanovi obravnavali 27. junija 1713 cestni projekt v deželi,«* so prvi patent za vso Kranjsko izdali že 21. julija tega leta, naslednjega 12. februarja 1714, tretjega 18. septembra 1714. Šele tem so sledile — tri leta po Martinuzzijevem pregledu cest od Ljub- ljane do Reke"« — tudi cesarske odredbe: 27. oktobra, 13. novembra in 18. decembra 1717 ter 25. septembra in 5. novembra 1718 — torej v glavnem po proglasitvi svobodne plovbe po Jadranu. V letu 1718 je Kranjska postavila za vodstvo cestnih del štiri komisarje. Za Kras je bil določen Franc Anton Steinberg, ki je izdelal kmalu nato, leta 1720, dosti pre- gleden in poučen zemljevid cest na svojem področju.'" Za eno izmed reparacijskih del, ki so potekala 21. marca 1719, se zahteva sekani smodnik. To je do sedaj prvi, meni znan podatek o tem, da so uporabljali učin- kovitejša in modernejša sredstva za planira- nje cestišč. Kako so napredovala cestna dela, kaže na- slednji stolpec: leta 1717 so potrošili..... 238 gld leta 1718 so potrošili..... 1.594 gld leta 1719 so potrošili..... 1.630 gld leta 1720 so potrošili..... 3.962 gld leta 1721 so potrošili..... 3.302 gld leta 1722 50 potrošili..... 5.273 gld leta 1723 so potrošili..... 7.422 gld leta 1724 so potrošili..... 6.515 gld leta 1725 so potrošili..... 3.539 gld leta 1726 so potrošili..... 2.400 gld leta 1727 so potrošili..... 3.230 gld leta 1728 «o potrošili..... 7.757 gld leta 17ifl so potrošili..... 20.195 gld Vidimo-, da so pričeli intenzivneje poprav- ljati ceste po proglasitvi Trsta in Reke za 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Steinbergov zemljevid cest na Notranjskem iz leta 1?2!0 (Original v DAS, Lj.) 157] KRONIKA ČASOPIS ZA SLO VENSKO K 11 A JE V NO Z G ODO V INO svobodni hiki in da je bil višek dosežen ne- kako v času, ko je bila tudi aktivnost Orien- talne kompanije na višku. Dodani naj, da je deželna blagajna posebej vodila rubriko za popravilo^ mostov. Ta je precej zapletena: leta 17,24 so izdali...... 278 gld lota 1723 so izdali...... 23 gld lota il?26 so izdali...... 500 gld leta 1727 so izdali...... 23.632 gld leta 1728 so izdali...... 151 gld lota 1729 so izdali...... 23 gld Pred letom 1724 sploli niso vodili posebne rubrike za mostove. Presenečajo tudi zelo nizke.in neenakomerne vsote; izjema je leto 1727. Menim, da so vsote za mnoge mostove sikrite v stroških za ceste, da pa je za leto 1727 tako visoka morda zato, ker se je konec leta 1723 pričel graditi most čez Savo pri Črnučah blizu Ljubljane (do takrat je pre- važal brod). Most je moral biti za takratne čase tehnična posebnost, ker je bil dolg 165 klafter.'i Tako rekoč na dnevnem redu so bile pri- tožbe, da so ceste na mnogih krajih tako ozke, da se ne moreta srečati dva voza, če- prav so širino voza računali na 4 čevlje (= približno 130 cm). Konec decembra je za- to sporočil komisar Steinberg, da razširja ceste v svojem področju na 12 čevljev (= ne- kako 400 cm) ; za dva voza je računal 8 čev- ljev, 4 čevlje je bilo »hodnika« za voznike. Ko so bile ceste okrog leta 1723 za silo po- pravljene, so poročali, da vlečejo 4 konji se- daj toliko, kolikor prej 6 konj.'^ Marca 1726 je postal vrhovni direktor komornih cest z nalogo inšpekcije deželni glavar W. W. Gal- lenberg. Vodna pot je bila pravzaprav ena sama: Sava od Zagreba do Zaloga, Ljubljanica od Zaloga do Vrhnike. Savo so pričeli regulirati pozneje kot ceste. Sicer slišimo že leta 1715 glas, da more služiti za dvig komercija s Turčijo Sava, ki da je plovna od Ljubljane (!) do Beograda, vendar ni poročil, da se je reka tudi dejansko regulirala. Dalje so sta- novi govorili še 10. julija 1732 o plovnosti Save.'' O večjih vsotah beremo šele leta 1736. Takrat so dali za ta dela 20.000 gld, vendar dodaja pisec, da bi bila potrebna vsota 80.000 goldinarjev, da pa jo do takrat še niso »iia- ŠH«.'* V splošnem lahko rečemo, da merkantili- zem ni zanemarjal cestnega problema. Da je vsota za regulacijo Save visoka, je vzrok ta- ko v tem, da so regulirali naenkrat, kot v tem, da je bilo za to potrebnega mnogo smod- nika in poklicnih delavcev. 5. VALUTNO VPRAŠANJE Ne da bi se tu historično in analitično po- drobneje spuščal v problematiko valutnih razmer sploh in v prvi polovici XVIII. sto- letja še posebej, naj na kratko poudarim, da so imeli vsi tisti predeli tržaškega zaledja, ki so mejili na ozemlje beneške republike, svojevrstne težave zaradii vdiranja njenega denarja na to ozemlje. Avstrijsko primorje (področje Ogleja, Trst s svojim distriktom. Reka s Trsatom, Kraljeviča, Karlobag in Senj s svojimi področji),'* Goriška in Kranj- ska so bili v najožjih trgovskih zvezah z re- publiko že nekaj stoletij. Naši trgovci, ki so vozili blago tja, so prejemali izkupiček se- veda v beneški valuti. Ker ga niso na po- vratku nikjer menjali niti ni bilo na mejah učinkovite avstrijske finančne kontrole, so soldi zlahka poplavljali tržaško zaledje in postali sčasoma prav tako kuraiiten novec kot krajcarji in goldinarji. Kljub mnogim poskusom ni tja do druge polovice XVIII. stoletja uspelo izriniti iz zaledja tujo valuto. Benetke so bile gospodarsko pač superiornej- ša sila in so via facti vplivale na valutne razmere v gospodarsko inferiornejših obmej- nih avstrijskih pokrajinah. Že leta 1574 so bili na tej strani meje pre- pričani, da" vdira beneški denar sem zaradi visokega koiitrakta (zaradi ozkih zvez) do- mačih trgovcev s tujimi. Menili so, da bi bilo prav, če bi popolnoma ukinili ta visoki kon- trakt. Storili niso nič in problem je postajal vse bolj nevaren, ker so ljudje v zaledju pla- čevali že dnevne življenjske potrebščine med seboj v soldih.'" Stanovi so na zasedanju dne 22. novembra 1692 določili poseben odbor, ki naj bi na Kranjskem vpeljal nemško valuto in odpravil »domačo veljavo«, to je, tu krožeče beneške solde. Da bi jih izrinili, so sklenili, držati se programa, ki so si ga sestavili in je obsegal 9 točk. Ena izmed njih je naročala stanov- skemu blagajniku, naj dobavi za 4000 ali 5000 gld krajcarjev, cvajarjev (dvojač) in pfenigov" (sc. da jih bo razpečal na Kranj- skem in tako spodrinil solde!). Intenzivneje so se ukvarjali z valutnim vprašanjem od leta 1725 dalje. O tem priča znatna množina privatnih in uradnih spisov, ki se nanašajo na valutne razmere, ne na- zadnje korespondenca o tem, kje naj se po- stavijo tako imenovana menjalna sodišča. Novčna instrukcija, objavljena 1. julija 1717, se bolj tiče kovanja, teže in izdelave kot pa enotnosti valute. Pač pa so kranjski stanovi napravili korak naprej, ko so na seji dne 5. aprila 1727 govorili o ukinitvi kranjske veljave'* na ta način, da bi na Kranjskem 158 ČASOPIS '/A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vzpostavili lastno menjalnico ali banko (Münzbank). Okoli leta 1750 je dala republika kovati nove srebrne novce po 5, 10, 15 in 50 soldov. Ti poslednji iso bili po zrnu za okoli 25*/o slabši kot cesarske sedemnajstice, vendar so cirkulirali po zaledju tako kot avstrijski novci (1 sedemnajstica = 30 soldov). V Av- striji so hoteli leta 1735 zlo odpraviti na ta način, da so izkovali v Gradcu cesarske solde in jih poslali v pokrajine tržaškega zaledja v upanju, da bodo ti spotirinili beneške. To zmede ni odpravilo, ampak še povečalo. Šele terezijanski in zlasti Jožefinski čas s svojimi reformami sta vnesla v te nezdrave valutne razmere več preglednosti in izboljšav. Nedvomno niso šle take razmere v prid dvigu komercija. Prav neurejene valutne raz- mere pojmujem kot eno izmed šibkih točk takratnega merkantilizma in v^seh njegovih finančnih teorij. Poleg tega se praktično ne da izračunati, koliko škode, izražene v gol- dinarjih, je utrpelo zaledje in z njim vsa Avstrija zaradi ažiotaže v škodo avstrijske valute. 6. MERKANTILISTI - TEORETIKI Ce bi pregledali knjižnice naših plemičev in meščanov, ki so živeli proti koncu XVII. in v prvi polovici XVIII. stoletja, bi na mar- sikateri knjižni polici našli merkantilistično literaturo. Tako bi našli poleg drugih del, ki so jih napisali Hugo Grotius (1583—1645), Jean Barbeyrak (1677—1744; Discours du pouvoir des souverains), Samuel baron Pu- fendorf (1632—1694; jurist in zgodovinar; Le droit de la nature. De statu imperii ger- manici), Benedikt Carpzov (1595—1666; pravnik), Jožef baron Sonnenfels (1732 do 1817; pravnik; Politische Abhandlungen) in drugi, še naslednje knjige: Frankreich über alles, wenn es nur könnte; Österreich über alles, wenn es nur will (Höpnigauszulasseni; mor- da je odšel v Trst že tega ali pa najpozneje naslednjega leta. — 47. RS, fase. V. — 44. Ibidem. — 45. KR, Commere. Comission 1747—1765. — 45a. SSA, fase. 525; v aktu z dne 1. avgusta 1740 piše. da vozi papir iz Benetk v Ljubljano ljubljanski trgovec Friderik Österreicher. Iz tega se more sklepati, da je tudi ta prodal ladjo in prišel v Ljubljano za trgovca (če je seveda to isti Österreicher). — 45b. Josip Luetic, O pomorstvu Hrvatskog Primorja i Istre u XVIII. stolječu ;( Jadranski zbornik. I, Rijeka—I^ula 1956, str. 246). — 45c Ib., str. 251. — 45d, Žontar, op. cit., str. 50. — 46. SSA, fase. 29. — 47. RS, fase. XXVIl. — 48. Valenčič, Sladk. industrija v Ljubljani, Lj. 1957, str. 49 (Knjižnica Kro- nike, 3). — 49. Fr. M. Mayer, iDie Anfänge des Handels und der Industrie in Oesterreich und die orientalische Com- pagnie, Innsbruck 1882, str. 41—42. — Emporio e porto- franco di Trieste navaja na strani 142, da je bil glavni direktor kompanije Schubert na Dunaju, njeni agenti pa CoJom'b, Orlando (ise. trgovska hiša ua Reki), naš znanec Reigersfeld, Österreicher (tržaški trgovec?), Falch, Ghersen (graditelj ladij?). — 50. Mayer, op. eit., str. 45. — 51. SSA, fase. 29 in Mayer, op. cit., str. 47^9, 59. — 52. SSA, fase. 537 b in 585. — 53. Mayer, op. cit., str. 75. — Em- porio e portofranco di Trieste, navaja na str. 138, da je bil imenovan leta 1722 Girolamo Davanzo za kraljevega kon- struktorja ladij (Gerssena ne pozna, razen v zvezi, ki jo navajam v opombi 49 na koncu). — 54. Carn. pragm., II, 46/432. — 35. RS, fase. V. — 56. SSA, fase. 29. — 57. Her- mann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, III. Teil, Kärntner Eisen (Archiv . . ., 41. und 42. Band), Klagen- furt 1933, Str. 88. — 58. SSA, fase. 29. — 59. En tovor = 5 cente ali okoli 168 kg. Železo in železne izdelke so zelo radi računali tudi v >meilerjih<; en >meiler« = 5 tovore ali okoli 9 centov (po podatkih prof. Ferda Gestrina, ki mi jih je ;sam posredoval). — Torej je pasiralo Ljubljano kompa- nijinega blaga v času, navedenem v tekstu, nekako 985 ton. — 60. RS, fase. XXIV. — 61. Ludovik Modest Golia, Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju i(ZC VI-VII, 1952-53, str. 612—617). — 62. SSA, fase. 527. — 63. Ibidem. — 64. Ibidem. — 65. Ibidem. — 66. Za trgovanje Zagrebčanov preko Trsta prim. Rudolf Bičanič. Važnost Rijeke u ekonomskem životu Hrvatske (Rijeka, 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zbornik Matice Hrvatske, I. Zagreb 1953, str. 123). — 67. SSA, fase, 527a. — 6S. Cam. pragm., I, 43/31. — 69. Miro- ¦ slava Despot, Historijat trgovačkih putova izniedu Rijeke i ! zaleda u XYIII. i XIX. stoljeéu (Rjjeka, Zbornik Mat. Hrv., ¦ I, Zgb 1953, str. 123). — 70. SSA, fase. 327a. — Steinberg ; računa 5883 korakov za eno miljo in 14.708 korakov za pol- i tretjo miljo. — 71. SSA, fase. 527d. — 72. SSA, fase. 52Tb. i — 73. Cam. pragm.. I, 44/145. — 7i. Carn. IT, 47/28. — ?5. i BS, fase. V. — 76. Carn. pragm.. I, 2/3. — 77. Ibid., 33/35. - j ?S. Ibidem, 44/73. — 79. Za knjižnice; Zaip. inv., fase. XIII, št. 10; fase. III, št. 65; fase. IV, št. 73 in 100 itd. ~ 80. RS, fase. I. — HI. Prim, moj članek Merkantilist Franc Ra- kovec-Reigersfeld (1697—1760), Kronika 1955, II1/2, str. 81—87. — 82. RS, fase. XXIV. — Tu navaja Rakove«, da je bral tudi neko knjigo, ki jo je izdal na Dnnaju leta 1705 Hein- rich Boden. Nisem mogel ugotoviti, kdo jc avtor in kaj je vsebina knjige. — 83. Carn. pragm.. I, 16/5. — 8<. RS, fase. I. - 85. RS. fase. III. - 86. RS, fu.sc. V, \ LUXURIA Z VISOKEGA POD KUREŠČKOM EMILI JAN CEVC Med našimi srednjeveškimi umetnostnimi spomeniki spada cerkvica sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkoin med najmikavnejše. Kot svetla pastirica se je zleknila na hribu nad visoško vasjo, od koder se med poljskim cvetjem in grmičjem spogleduje na eni strani s Kureščkom in na drugi strani s turjaškim gradom, od katerega jo loči le globoka grapa, v daljavi pa ji božajo oči barjansko ravnino in gore onkraj Ljubljanskega polja. Stoletja samuje na svoji vzpetini, kjer so ji najzve- stejši obiskovalci martinčki in ptice, in zve- sto varuje preproste, a lepe zaklade, ki jih ji je darovala davna preteklost: lesen po- slikan strop iz zgodnjega XVII. stoletja v lad- ji, poznogotski krilni oltarček sv. Gregorija iz sedemdesetih let XV. stoletja, ki je nastal .v Škofji Loki, v tristrano zaključenem prez- biteriju zlati oltar iz XVII. stoletja, pred- vsem pa freske, ki krase prezbiterij, slavolok in še severno zunanjo steno. Prav te freske so poglavitna slava te sicer skromne dolenj- ske podružnice, kajti niso samo datirane, ampak tudi podpisane s slikarjevim imenom. Na obrobnem pasu šilastega slavoloka bere- mo tale napis: »Anno domini millesimo qua- dringentesimo lercia completum est hoc opus in vigilia sancii Mathei apostoli per manus Johannis concivis in Laybaco filli magistri Friderici pictoris in Villaco«. Na cerkvenem pročelju pa je bila votivna freska, na kateri je, kot dokazuje slikarski grb treh rdečih ščitkov na belem polju, upodobil slikar tudi sam sebe. Leta 1920 je bilo še videti spodnji del postave klečečega moža in zraven del napisa: ».. . n. malar von Villach purger zu Laybach«. Danes je na tem delu omet že sko- raj popolnoma odpadel. Napisa nam torej povesta, da je cerkev poslikal leta 1443 slikar Janez Ljubljanski, sin beljaškega slikarja Friderika, — torej isti mojster, ki je leta 1456 poslikal cerkev na Muljavi in leta 1459 cer- kev na Kamnem vrhu nad Ambrusom in o čigar čopiču že pred tem pričajo freske v Stični, na Koroškem in celo v salzburškem Lungauu v cerkvi Maria Pfarr.' Toda zdajle nas zajema le ena od visoškili fresk. Desno od velike, skoraj celo višino severne zunanje stene ladje obsegajoče fre- ske sv. Krištofa je še druga slika, ki meri v višino 1,20, v širino pa 1,10 m. Pred nevtral- nim, belkastim ozadjem je upodobljena mla- da, gola ženska v labilni stoji. Z levo nogo se opira na vrat ležeče moške figure, od katere se je ohranila le še glava, desno nogo pa je pomaknila naprej kakor v plesnem koraku, pri čemer se ji je vse telo lahno v loku usločilo nazaj in s tem zadobilo neko melodiozno eleganco in poudarjeno slokost. Do pasu je zajeto telo v profilu, zgornji del pa vidimo v en face. Kakor v obupu si sega dekle z desnico k rahlo na desno ramo nag- njeni glavi, kakor bi si hotelo ruvati na hrbet razpuščene lase. Z levico drži za rep kačo, ki jo pika v levo dojko, druga kača pa se ji ovija okoli desne nadlakti in jo grize v desno stran prsi, tako da obe kači učinku- jeta kakor pošastna, ohlapna ogrlica. Obraz je sicer miren in ljubek, le oči se ozirajo na dekličino levo stran. In tu je zbrana vsa grozota! V desnem spodnjem kotu podobe zija pošastno peklensko žrelo, podobno zma- jevemu gobcu z ostrimi zobmi. Iztegnilo je dolg jezik in ga ovilo dekliču okoli desnega kolena, hoteč ga potegniti vase, za jezikom pa opazimo še ostanke kozla z dolgimi rogo- vi, ki preži na dekle. Ne, ni ji več rešitve, kajti vrh peklenskega gobca se je utaboril še velik zelen hudič, ki je otvezel nesrečnico z verigo čez pas in jo zdaj vleče z desnico v pekel, zraven pa se še norčuje iz nje in ji s prsti levice kaže pred rilcem osla. Med hudičevo in ženino glavo se vije napisni trak, na katerem moremo razbrati le še nekaj po- sameznih črk, toda iz njih ni mogoče več izluščiti smiselnega teksta; vse drugo je iz- pral čas. Dr. F. Stele je še lahko razbral: »poydi... er la(?)ba m(?).o«, toda še pri teh črkah je možen dvom.^ Na žalost je freska precej poškodovana. Omet je tako razpokal, da se nam zdi na prvi pogled, kakor bi bila slika sestavljena iz mozaičnih kamenčkov, večji deli ometa in barve pa so tudi že od- padli. Tako je izginila razen glave vsa figura moža pod ženinimi nogami, uničen je večji del spodnje čeljusti pekla, prav tako ves 161! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO spodnji del kozla in ženina desna noga od kolena navzdol; tudi hudič je močno raz- praskan. Še najbolje je ohranjena ženska figura, mladostni ženski akt, čigar modela- cija in izraz obraza dobro označujeta Jane- zov slikarski princip; akt, čigar nogi sta ne- koliko predolgi, je oblikovan zelo plastično z mehkimi barvnimi gradacijami in brez notranjih kontur (si. 1). Odkar je bila freska prvič omenjena v strokovni literaturi, ni nehala raziskovalcem postavljati uganke svoje vsebine. Že častni konservatoT Ladislav Benesch jo omenja leta 1889 v poročilu dunajski Centralni komisiji za varstvo spomenikov kot nenavadno sliko, Jia kateri je upodobljena krepost, ki jo omre- žuje pregreha.3 Isti poročevalec je nekaj let kasneje razlago spremenil, češ da gre najbrž za pregreho ali nečistost, ki pada v peklen- sko brezdno'.* Matej Sitar, ki je fresko prvi popisal v slovenščini,* je mislil, da je upo- dobljen peklenšček kot zapeljivec mladine. Napisa na traku tudi Sitar ni več mogel raz- brati, začudi pa nas trditev, da se je tudi okoli ženske ovijal neki napisni trak, ker njegovih sledov danes nikjer ne opazimo. Paul Hauser^ omenja sliko samo kot dokaz, da se je Janez Ljubljanski poskušal tudi v slikanju skoraj naravno velikega ženskega akta, čeprav človeške figure ni trdno ob- vladal; ikonografsko se Hauser freske ni do- si. 1. Visoko SI. 2. Moissac • taknil. Leta 1912 je poročilo Centralne ko- misije ponovno omenilo našo podobo med skicami fresk, ki jih je že leta 1890 poslal na Dunaj L. Benesch,' in jo razlaga kot žensko figuro, ki jo muči zob vesti. Poročevalec si je torej kači razlagal kot grizočo vest. Dr. France Stele je pri prvem popisu* za- pisal, da je podoba »nedvomno etično peda- goškega, če ne morebiti tudi alegoričnega značaja, ker kaj pomeni glava pod nogo in kače? Napis bi mogoče govoril tudi za ale- gorijo Prudentije«. V Monumentih L' do- mneva, da spada slika gotovo v idejni krog Zadnje sodbe, da pa je sicer njena vsebina še nepojasnjena. V legendi pod sliko 78. jo imenuje kar »Pogubljena devica«. In res je slika etično pedagoškega in ale- goričnega značaja. Najbolj se je rešitvi nje- nega ikonografskega pomena približal L. Benesch z mislijo o »pregrehi ali nečistosti, ki pada v peklensko brezdno«. Če namreč analiziramo njen ikonografski sestav in vse njene atribute, se nam freska razkrije kot upodobitev Luxurije — Razvratnosti. Peklensko žrelo ne potrebuje nobene raz- lage. Tako, kot je na naši freski, srečamo v srednjeveški ikonografiji kaj pogosto, po- sebno na slikah Zadnje sodbe. Zelo zgovorni rekviziti so poleg hudiča še kozel, kače, 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G OD O V IN (i KRONIKA glava pod nogami in končno ženina nagoia ¦ sama. Gola ženska in kača sta v srednjeveški j predstavi skoraj vedno simbol hudega in i greha, torej nasprotno kot v antičnem svetu,-; kjer kačo doječa žena i>oineni mater Zemljo j (Terra); upodol)itve Zemlje s kačo srečamo | SI. 3. Vézeloy jjogosto n. pr. v južnoitalskih Exultet rotulih in ta predloga naj bi vplivala tudi na sred- njeveško predstavo Luxurije."> Antični vpliv bi veljalo še posebej poudariti pri bizantin- ski, v helenistični tradiciji zakoreninjeni iko- nografiji. Res vidimo ženo s kačami večkrat v kompleksu Zadnje sodbe na freskah v pravoslavnih cerkvah — prim, le fresko v Sopočanili! — in ni izključeno, da je motiv prišel na Zahod prav s posredovanjem bizan- tinske umetnosti. Toda pri tem motivnem prenosu se je v temelju spremenilo moralno in estetsko razmerje do človeškega telesa. Žena, ki nastopa kot simbol Luxurije, ni več plemenita »Terra«, branilka življenja, ampak odbijajoče, grdo žensko bitje, simbol greha, kakršno opisujejo tudi srednjeveški cerkveni spisi. Tako pripoveduje n. pr. v prvi polovici XII. stoletja Honorius Augustodunensis v svojem »Speculum Ecclesiae« o mladeniču, ki se mu jeprikazala grda ženska zapeljivka, kar ga je ozdravilo poželenja po strasteh sveta.** Hildegarda iz Bingena popisuje v XII. stoletju v nekem pismu posvetno ljube- zen kot nagubano žensko z rdečim in s črnim obrazom.*2 Tej enačbi, da je grehota vedno grda, se pokoravajo tudi najstarejše upodo- bitve Luxurije na zahodnoevropskih tleh. Ne najstarejši, toda morda najzgovornejši je relief Luxurije na ostenju levega preddvora katedrale v Moissacu iz druge polovice XII. stoletja. Golo ženo v labilni stoji, ki dviga roki od komolcev navzgor in se ji lasje spu- ščajo čez ramena, ovijata po telesu dve kači in jo pikata v prsi, po sramu pa ji leze kra- stača. Z leve strani se ji bliža fantastičen hudič kakor zapeljiv snubec in jo grabi za roko, kot bi jo hotel speljati na ples. Zraven tega reliefa je drugi, predstavljajoč skopuha z mošnjo okoli vratu, na ramenih pa mu okdbal čepi hudič in ga grabi za lase (si. 2). Gre torej za upodobitev Skopuštva — Avari- lije, ki je pogost ikonografski sprendjevalec Luxurije. »Ženska s kačami« je torej personifikacija razvratnosti in nečistosti ali kratko: Luxuria. V romanskem času srečamo njeno upodobi- tev zelo pogosto na Francoskem in Španskem, poredkeje pa nastopa na Nemškem in v Ita- liji. V Nemčiji jo srečamo n.pr. na fasadi sv. Jakoba v Regensburgu, v Italiji na frag- mentu vratnega podboja v Monopoliu (gola, s kačami ovita ženska), na evropskem severu pa priča zanjo relief v levem ostenju portala cerkve v Vate na otoku Gotlandu.*' Na kapitelu iz konca XI. stoletja v portalu južne prečne ladje cerkve Saint-Sernin v Toulouseu je Luxuria spet izklesana kot gola ženska s kačami okoli telesa, ob njej pa ne manjka tudi Avaritia.** Na cerkvi Sainte- Croix v Bordeauxu je upodobljena Luxuria — poleg Avaritije — kar šestkrat v slepih arkadah ob arhivoltah glavnega portala. Če- prav tu ne nastopa gola, ima vendar prsi SL 4. AuiiHi 163; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razgaljene, na njih pa kače in krastače; štiri- krat je ob njej tudi hudič, ki jo grabi.'* Na kapitelu v kraljevski kapeli v San Isidoro (Leon, Španija) ovija velika kača dve goli ženski." Zelo pogost je motiv Luxurije tudi v burgundski romanski plastiki. Na zuna- njem portalu preddvora Saint-Fortunata v Charliisu — iz časa okoli 1140 — vidimo na levem podboju žensko, ki drži v eni roki krastačo, v drugi pa kačo, ki se ji zagrizuje- ta v prsi,'' iu v cerkvi v Bourg-Argentalu (Loire) žensko s kačama na prsih, medtem ko se ji tretja ovija okoli nog. Seveda je clunyjska cerkvena reforma vplivala tudi na ikonografske predstave, ki so se mogle opreti na novo reformno litera- turo. Tako n. pr. opat Hugo de Flavigny, ki je kot menih živel v samostanih Saint-Vannes in Saint-Benigne (Dijon), prežetih z naj- strožjim clunyjskim duhom, pripoveduje v svoji kroniki, kako se je zamaknil v pekel in nato kakor kasneje Dante opisuje različne muke kot kazen za pregrehe. Med drugimi se Luxuria trapi v ledenomrzli vodi in prsi nečistnic napadajo kače.'^ Zato ni čudno, da na reliefu kapitela v clunyjski cerkvi Ste.- Madeleinc v Vézelayu nastopa Luxuria spet s kačami okoli golega telesa in na drugem kapitelu kot gola ženska, ovita s kačami, ki jo hudič v peklenskem plesu razbrzdano grabi za prsi ter se ozira nazaj proti muzi- kantu, ki trobi v rog*' (si. 3). Bolj zapleten je relief na kapitelu v autun- ski katedrali, na katerem nastopata, obrnje- na drug proti drugemu s hrbtoma, hudič s sekiro v roki in gola ženska. Hudič grabi z levico nekoliko niže stoječega moža, ki je prekrižal roki kakor v strahu pred prsmi in se ozira proti ženski. Le-tej se dvigajo lasje kot plameni (hudičeva žena!); v desnici drži menda velik meč, v levici pa nekaj, kar je podobno kamnu. Mož je padel torej v mrežo vraga in ženske, ki nad njim poplesuje.^" Ikonografska vsebina Luxurije se je tu obo- gatila in se prelila kar v drastično narativ- nost (si. 4). Ze dosedanje ikonografske primerjave bi nas lahko prepričale, da imamo tudi na viso- ški freski opravka z Luxurijo. Kače na prsih in hudič, ki vleče žensko na verigi v peklen- sko žrelo, ustrezajo popolnoma temu, kar smo srečah že doslej na upodobitvah Luxurije. Veriga, v katero je vj)eto dekle, pomeni ve- rigo suženjstva (greha), s kakršno so navadno opasani pogubljeni. Tudi na naših srednje- veških freskah objema zavržence v peklu pogosto veriga, tako n. pr. na freski sv. Ne- delje v Crnogrobu, ki je nastala celo v krogu Janeza Ljubljanskega, na freski Zadnje sod- be na Krtini in drugod. Vragovemu prizade- vanju pomaga še peklo samo, ki ovija s svo- jim jezikom ženino nogo in jo vleče vase. Zelo zgovoren pa je tudi kozel ob ženinih nogah. Kozel kot žival z močnim spolnim gononi je veljal že v antiki kot atribut Afrodite in Dioniza. Večkrat je Afrodita — Venera ujjo- dobljena, kako jezdi na kozlu ali ovnu. V krščanskem svetu pa je postal simbol Luxu- rije in hudiča. Zato Luxurijo mnogokrat upo- dabljajo ob kozlu ali odeto v kozlovo kožo. Kot gola ženska jezdi im kozlu na kapitelu slopa iz začetka XIV. stoletja v preddverju magdeburške stolnice. Isti ikonografski tip srečamo v Xl\. stoletju na reliefu na zunanj- ščini prečne ladje katedrale v Auxerreu. Najbrž je za predlogo služila antična upodo- bitev Venere na kozlu, ne zdi pa se mi ver- jetna domneva Richarda Hamanna,^^ da bi šlo pri tem za upodobitev planeta Venere. Proti temu bi pričala tudi sicer mlajša freska Pojezde pregreh v cerkvi na Montegrazie pri Porto Maurizio (Imperia), ki sta jo naslikala leta 1483 Toanmaso in Matteo Biasaccio. Pre- grehe jezdijo na živalih, s katerimi so sim- bolično povezane: Superbia lux konju. Ira na merjascu. Invidia im kuni. itd.. Luxuria pa seveda na kozlu. Vsaka od figur je označena z napisnim trakom, vse pa imajo vratove vklenjene v skupno verigo, na kateri se po- mikajo proti odprtemu peklenskemu žrelu na levi.2* Za razloček od naše, je Luxuria na Montegrazie oblečena, pač pa ima raz- galjeno koleno (si. 5). — V Freiburgu im Br. je v preddvorju stolnice kip gole ženske, odete v kozlovo kožo — Luxurije, ob injej pa kip mladeniča, ki je veljal nekoč za »kneza sveta«, čeprav bo primernejše ime zanj »Ca- lumnia«^^ (si. 6). V rokopisu za Luise Savoj- sko jezdi Luxuria v boju s Čistostjo spet na kozlu in prav tako na lesorezu iz let 1480—90 v Albertini na Dunaju. Na sliki Hieronima Boscha »Vrt pozemeljskih strasti« v Escorialu nastopa v plesu pohotnežev tudi kozel.^* Vsaj od XIII. stoletja dalje je torej kozel skoraj .stalen spremljevalec Luxurije. Bolj problematična je moška glava (ali moška figura) pod dekletovimi nogami. Naj- brž bi smeli ol) njej jionovno opomniti na že SI, Montograzio ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 6. Freiburg im Br. znani nam kapitel iz Autuna z upodobitvijo moža med vragom in Luxurijo. le da je v našem primeru moški upodobljen že kot premaganec pod žensko peto. Zdaleč bi se pri tem morda smeli spomniti tudi na špan- ski motiv »žene z lobanjo«, kakršnega najde- mo na Puerta de las Platerias katedrale v Santiagu de Compostela (levi portal): po- šastna, na nekakšnem kurulskem stolu se- deča ženska s spačenim obrazom in z raz- puščenimi lasmi drži v rokah lobanjo; je sicer oblečena, toda desna stran prsi in leva noga sta ji goli, kar gotovo poudarja pre- grešnost upodobljene figure. Weisbach^« ena- či tudi to upodobitev z Luxurijo, posebno ker srednjeveški romarski vodič po- katedrali pripoveduje ob njej moralizujočo, sekundar- no nastalo zgodbo o nezvesti ženi, katere ljubcu je prevarani mož odrezal glavo, ki jo je morala nato žena vsak dan dvakrat po- ljubiti. Podoben motiv srečamo v Španiji tudi na cerkvi Santa-Marta de Tera (Bene- vente, Zamora) kot okenski okras in na zu- nanjščini cerkve San Martin v kastiljski Frómisti.^' — Vsekakor smemo našo figuro tolmačiti kot premagano žrtev pregrehe. Toda če smo doslej segali po geografsko in časovno precej oddaljenih komparacijah, do- dajmo na tem mestu še nekaj bližnejših upo- dobitev Luxurije. , Na konzoli v severozahodnem oglu ladje pokopališke cerkve sv. Ane v Murauu na Zgornjem Štajerskem je izklesana mlada gola ženska, držeča v rokah krastačo in kačo, ki jo grizeta v prsi (si. 7). Na nasprotni konzoli v jugozahodnem oglu pa je upodobljen hudič v teku.^** Tudi če obe konzoli nista v dopol- njujoči se zvezi, je vendar gotovo, da nam kaže »Lasterweibchen« tipično Luxurijo in sicer iz začetka XV. stoletja, torej le nekaj desetletij starejšo od Janezove na Visokem. To pa pomeni, da v XV. stoletju motiv na Štajerskem in pač tudi na Koroškem ni bil neznan, čeprav se sicer v nemških deželah ne pojavlja prepogoisto, ali bolje: tod njegova razpredenost še ni dovolj raziskaim. Prav mikavno upodobitev nam razkriva tudi Hrvatsko Zagorje na freski Pregreh v cerkvi Marija Gorska pri Lcboru.-"-' Med dru- gimi figurami je tudi gola ženska, ki si z levico v obupu ruje lase in obrača glavo navzgor. V prsi jo grize kača, ki se ji ovija tudi okoli telesa. Pred sramom ima krastačo. Sosednja oblečena moška figura ima okoli vratu mošnjo — torej spet Avaritia. In končno naj opomnim še na neki koroški slikarski spomenik, ki pa je ikonografsko. SI. 7. Murau 165 KRONIKA C .\ S O P I S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bolj zapleten. V žnpni cerkvi sv. Lamberta na Raclsbergu je na severni notranji steni freska Zadnje sodbe iz začetka XVI. stolet- ja.'" ob njej pa manjša freska oblečene žene, ki ima na glavi venec s križem, v prsi pa jo pikata dve kači, ki se ji zvijata ob ramah. V desnici drži žena jabolko, z levico pa sega proti golemn otroku, stoječemu ob strani. Ob Ixiku se izza žene kaže menda kozlovska glava in spodaj še ena kača. Fresko poznam le po skoi)i risbi, zato vseh podrobnosti ne morem jjrekontrolirati (si. 8). Prof. dr. Otto Demus mi je v razgovoru dejal, da gre go- tovo za upodobitev Luxurije. Too- polnoma se je spremenilo estetsko razmerje do golega telesa, pa čeprav naj bi to perso- nificiralo pregreho. Romanski čas je poznal le klavrne ženske nakaze pretegnjenih udov in zojjrnega obraza, kakršne smo srečali na francoskih reliefih, toda že v Frciburgn je okoli leta 1300 nastopila v kozlovo kožo oble- čena lepotica, ki se nam zdi kot odmev pre- i)ujetiega antičnega lejiotnega čuta. In na Visokem nas svari pred jjregreho mlado dekle, tako Ijnbko, da so raziskovalci ob njej jiomišljali na devico, ki jo ogroža greh ali kar na samo ljubo. lU'pokvarjeno krepost. Res da je njeno telo Se gotsko krhko in sloko, vendar diha i'z njega že |)rebnjajoča se rene- sančna vedrina in leijotnost, ki zna biti celo do greha kavalirska. Koga bi le mikala že na prvi pogled grda pregreha? Poznogotski rea- lizem vdira tudi že v Janezovo umetnost, pa čeprav tiči ta s koreninami še v tradicijah idealističnega »mehkega sloga« začetka XV. stoletja, loda prav ta srednjeevropski »meh- ki slog« je bil obenem tudi vzporednik itali- janske zgodnje renesanse in njenih lepotnih zakonov. Ob vsebinski spekulativnosti upodobitve — pa naj je bila to Janezova lastna ali na- ročnikova domislica — ne smemo pozabiti, da je slikar izšel iz isitega slikarskega kroga kot njegov koroški sodobnik in prav tako Friderikov učenec — Tomaž iz Beljaka, »koroški Apeles«. Tako za Tomaža kot za Janeza je značilna »težnja po mistični po- globitvi in didaktični nazorni obogatitvi iko- nografskih konceptov«, kot je poudaril di-. F. Stele ob ikonografsko nič manj zapleteni sliki sv. Nedelje v Crngrobu, ki je nastala prav tako v krogu Janezove delavnice.'* Po bogati ikonografski kompleksnosti bi lahko postavili crngrobski sv. Nedelji ali visoški Luxuriji ob stran fresko Marije zaščitnice s plaščem na zunanjščini stolnice v Grazu ali »Živi križ« v koroškem Thörlu, ob katerem postava gole Eve vabi celo k primerjavi z našim dekliškim aktom. Visoška Luxuria spada resnično med di- daktično moralizujoče in simbolične upodo- bitve. Njena govorica ali bolje krepka pri- diga je bila taka, da so jo tudi preprosti ljudje celo brez večje razlage razumeli in si jo vtisnili tudi v spomin. 1 oda — ali tudi v srce? Ce so bili očitki, ki jih dobrih sto let kasneje tako drastično in grmeče našteva Primož Trubar na hrbte grešnih romarjev svetnega in duhovskega stanu v uvodu v »Katehismus z dvejma izlagama« iz leta 1575,'= vsaj na pol resnični, potem je bila taka svarilna upodobitev kaj na mestu. Sred- SL S. Radsberg ČASOPIS ZA SLOVENSKO' KRAJEVNOZGODOVINO KRONIKA S!. 9. Eksemplarske barve njega veka si namreč ne smemo predstavljati kot čas spokornikov in svetu umaknjenih po- božnežev, ampak kot zelo realistično razdob- je, polno prvinskega življenja, neukročenili strasti in največjih skrajnosti. Moralno živ- ljenje je bilo pogosto tako, da bi ga tudi naj- večji širokosrčnež ne mogel več zagovarjati. In to gotovo ne velja samo za določene druž- bene sloje in samo za tiste dežele, o katerih nam vedo pisani viri povedati kaj več kot o naši domovini. Že če pogledamo določbe ljub- ljanske reformne sinode v Ljubljani iz leta 1448 — torej pet let po nastanku naše freske — lahko zaslutimo, kakšne razrvane nravne razmere so vladale tudi v našem XV. sto- letju.'" Zelo mikavna bi bila seveda misel, da slika Luxurije ne krasi slučajno tiste cerkve- ne stene, ki gleda proti turjaškemu gradu, v čemer bi se utegnil skrivati kanec ljudske kritike nad življenjem grajske gospode jjo- dobno kot v nekaterih baladičnih ljudskih pesmih — toda te direktne osti najbrž ne bomo mogli nikoli dokazati, čeprav je bil opomin Luxurije namenjen gradu prav toliko kot kmetu, meščanu ali duhovniku. V cerkvi sami navadno ni bilo prostora za Luxurijino slavo; največkrat se je morala umakniti v ikonografski sestav cerkvenih portalov in preddvorov. Zelo značilno je na primer njeno mesto v murauski cerkvi sv.j Ane: skupaj s hudičem je nameščeiui v obeh zahodnih kotih ladje — kakor svarilo, da se onkraj cerkvenih vrat začenja svet in njeno vladarstvo. Na Visokem so ji odkazali mesto na zunanji steni poleg freske sv. Krištofa, varuha pred nesrečno smrtjo in zapeljivostjo SAeta, ki jo je sam pogumuo premagal, iln jjovrhu je freska še na severni steni, ki je pomenila najbolj izpostavljeno mesto. .Sever je veljal kot domovina temnih sil že od pra- zgodovine in tudi v srednjem veku. In končno — predstava nečistnice. ki jo v peklu grizejo kače, med ljudstvom ni izginila vse do praga .naših dni. 'I ako n. pr. v prepisu slovenskega prevoda »Eksemplarskili bukev«. ])oljudnega pridigarsko vzgojnega kompen- dija, ki je našteval trpljenje pogubljenih in zglede zveličanih, še leta 1863 med primi- tivnimi ilustracijami najdemo tudi upodo- bitev »dekelce, ki se ni uprla rasvojsdanosti tega sveta«, pa jo zato v peklu v družbi rogatih »mladenčev« ovijajo in grizejo kače." Torej motiv Luxurije, ki pa je prenesen na konkreten »eksempel« pogubljene razposa- jenke (si. 9). OPOilBE 1. F. Stele, Slikar Johannes concivis in Laybaoo, ZUZ I, Ljubljana 1920, str. 1 sq; Isti, Cerkveno slikarstvo med Slo- venci I, Celje 1937, str. 1% sq; Isti, Monumenta artis slove- nicae I, Ljubljana 1935, str. 9 sq; M. Witternigg, Neu auf- gedeckte Fresken in der Pfarrkirche zu Maria Pfarr in Lungau, österreichische Zeitschrift für Denkmalpflege I, Wien 1947, str. 54 sq. — 2. Slikar Johannes concivis . . ., o. c. Str. 19. — 3. »Die Umgarnung der Tugend durch das Laster«. MDZK NF XV, Wien 1889, str. 268. — 4. MDZK NiF XXI, 18^, Str. 198. — 5. Podružnica sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom, IMK VI, Ljubljana 18%, str. 217. — 6. iDie Filialkirche zu Mnljava und der Frcskomalcr Hans von Laibach, MDZK III. Folge 1911, str. 601. — 7. MDZK III. Folge XI, 1912, Str. 221. — 8. Slikar Johannes conci- vis.. ., o. c. Str. 19. — 9. Str. 21. — 10. Prim.: Jean Adheinar, Influences antiques dans l'art du Moyen äge fran^ais, London 1937, str. 197 sq. — 11. Migne, PatroL Lat. 172, c. ms. — 12. W. Oehl, Deutsche Mystikerbriefe des Mittelalters, str. 101. — IJ. W. Weisbach, Religiöse Reform und mittelalterliche Kunst, Einsiedeln — Zürich, copy. 1943, Str. 80 sq. in op. 112, str. 204. — 14. Ibid. Str. 84. — 15. Ibid. str. 96. — 16. Ibid. str. 116, si. 20. — 17. Ibid. Str. 135. — 18. >Harum mamillas, antordora quoque et posteriora per horrendia multi generis raonstra et coha- bitantium maxima multitudo accoperant devoranda«. Nad- angel Mihael ga na vprašanje pouči: »Hae sunt meretrices, quas vides, quarum mamillas tortines lacerant serpentes, quia peccaverunt per carnem et adulteria adulteraverunt magna«. Malo bolj naprej prestajajo muke skopuhi, kar je spet analogno ikonografskim družitvam Luxurije in Avari- tije. — Mon. Germ. Hist. Vili. str. 589; W. Weisbach, o. c. str. 2M, op. 257. — 19. l'bid. str. 159. — 20. Ibid. str. 140. — 21. V IX. stoletju piše Rhaibanus Maurus: >Hircus, motus luxuriae, nt in lege: .Tollite hircum pro peccato', id est, estinguite in nobis luxuriae motum; hircus, carnis immun- ditia, ut in Psalmis; ,Offeram tibi boves cujn hircis', id est, ad honorem tuum mactabo in me superbiam mentis cum petulantia carnist. Migne, Patrol. Lat. 112, c. 955) in spet: »hoedus appetitus carnis« 'Bock« v: Rcal- Icxikon zur deutschen Kunstgeschichte, Stuttgart, 20. sno- pič, str. 965 sq. — 26. O. c. str. 115, si. 16. — 27. Ibid Ojp. 174, str. 209. — 28. Inge Mayer, Oberblick über die Kunstgeschichte der Stadt Murau, Beiträge zur Geschichte vom Murau, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steier- mark, Sonderband 5, Graz 1957, str. 94, si. 36. — 29. Po 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Lj. Karamanu -so frpske šc iz XIV, stoletja. (O iimjctnosti srednjeg vijeka u Hrvatskoj i Slavoniji, Historijski zljornik I, Zagreb 1948, str. 108.) ~ 30. \V. Frodi, Die gotische Wandmalerei in Kärnten, Celovec 1944, str. 118. — 31. Bolj zapleteno »teološko« razlago, ki pa v glavnem pove isto, je podal slikar T. Melicher v člamku P. Grueberja, Die Kirche am Radsberge in Kärnten, MDZK NF XXVII, 1901, str. 151. — 32. Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens, Band IV, Berlin—Leipzig 1931—32, str. 243. — 33. V. Möderndorfer, Koroške narodne pripovedke, Celje 1946, str. 119. — 34. Ikonografski kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu, Razprave filozofsko-filološko-historičnega raz- reda SAZU II, str. 433, — 35. M. Rupel, Slovenski prote- stantski pisci, Ljubljana 1934, str. 123. — 36. J. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 30 sq. — Prim, tudi: J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 38 sq. — 37. >Eksemplarske bukve is slovenskiga roko pisa prepisane od Miha Turši(č?) v Cirknice 1863«. Podoba 15. — Rokopis je v zasebni lasti v Ljubljani. OB STOLETNICI PROGE PRAGERSKO-KOTORIBA (-VELIKA KANIŽA-BUDIMPEŠTA) JOŽE JEuNKO UVOD Načriovanju in graditve železnic v avstro- agnski monarhiji nam kažejo verno sliko vsakokratnega gospodarskega, finančnega in političnega položaja ter mednarodnih dogod- kov. Prav zato zasledimo od prvega začetka nastajanja železniških prog pa do razpada te srednjeevropske države v letu 1918 po- samezne dobe, ki označujejo način in veličino razvoja teh prometnih poti. Toda časovni predeli, ki zamenjujejo drug drugega, so v canovi popolnoma različni. V začetku gradenj (1851—1841) so želez- nice pretežno gradiM le priv^atniki. Tako je obstajalo na koncu navedene dobe železniško omrežje 473 km ; od tega je zgradila država komaj 95 km.* Po cesarski naredbi z dne 23. decembra 1841 je bilo odrejeno, da gradi odslej želez- niške proge država sama ter izda posamez- nikom izjemna dovoljenja za določene trase.^ V zvezi s tako odločitvijo je država gradila v raznih pokrajinah gospodarsko potrebne proge, pri nas n. pr. južno železnico preko Celja do Jadrana. Toda ta naredba ni pri- bito držala. »Zakon o železnicah«, ki je bil izdan dne 16. novembra 1851, je že pred- videval nekaj olajšav, prepustil iniciativo tudi privatnikom ter možnost njihovega udej- stvovanja pri gradnji železniških prog. Doba gradnje samo državnih železnic je trajala do 14. septembra 1854, ko je izšel koncesijski zakon. Ta je dovolil načelen po- vratek zasebne pobude z navodilom, da mo- rajo železnice ustrezati gospodarskim potre- bam. Toda zasebni posamezniki in tudi za- sebne družbe so se le malo zanimale za na- stavljeno vabo. Nasprotno pa je državna uprava finančno povsem onemogla, kajti v dobi šestih let (1848—1854) je narastel držav- ni primanjkljaj na 31^,5 milijona konven- cijskih goldinarjev.' Toda širjenje železni- škega omrežja v sosednih državah je močno ogrožalo avstrijski tranzitni promet, ki bi ga mogle ločiti tuje železniške uprave s siste- matično urejenimi zvezami. Zato je bilo po- trebno nuditi privatnemu sektorju vse mo- goče olajšave pri načrtovanju in gradnji katere koli nove železniške trase. Ob izda.ji koncesijskega zakona je znašala dolžina obstoječih avstrijskih železnic 1433 kilometrov; od tega je bilo komaj 994 km državnih.* Toda graditi nove zveze je bila glavna naloga trgov-inskega ministra Brucka. Po njegovih načrtih je bila nujna potreba vzjpcstaviti kulturne in gospodarske stike po vsej državi. Zadal si je nalogo dokončati važ- no dvotirno progo do Trsta ter spopolniti ob- stoječe omrežje na Češkem, v severnih itali- janskih provincah in tudi na Ogrskem. Toda kje vzeti denar? Kajti najtežavnejša je bila v prvem deceniju vladanja cesarja Franca Jožefa I. ureditev financ. Te bi bilo mogoče sanirati le s sodelovanjem vsega prebival- stva, ki pa ni bilo naklonjeno vladnim na- meram. Celo narodna banka je spomladi leta 1848 ukinila izplačevanje suhega denarja. V Italiji so si vojaški poveljniki pomagali z rekviriranjem denarja in drugih vrednosti, z zaplenitvijo premoženja in diktiranjem denarnih kazni. Enaka sredstva so vpeljali tudi na Madžarskem, kjer so potrebovali za dosego miru in reda ogromne vsote. Denar pa je bil v rokah židovskih bank, ki so bile med ljudstvom brezmejno osovražene tako, da so si mnogi rešili življenje le z begom. Država je reorganizirala finančni in davčni sistem, ki naj bi omilil položaj in prinesel rešitev. Razkošnost na dvoru, vojaška pri- pravljenost in nova vpeljava orožništva so zahtevale denar, denar in zopet denar. Leta 1852 se je država zadolžila z Rotschildovim posredovanjem za 116 mibjonov goldinarjev. Istočasno sta posodila Frankfurt in London vsak po 35 milijonov goldinarjev. Naslednje leto dvignjeno posojilo je porabila državna uprava za kritje tekočih potreb in za stalno naraščajoči proračunski primanjkljaj. V do- bi petih let, to je od 1849—1854 je znašalo posojilo 365 milijonov goldinarjev. Razni 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE^¦^;0 ZGODOVINO KRONIKA spoiraziimi med vlado in narodno banko niso prinesli finančnega zboljšanja. Ponovna po- sojila v Parizu in Lx>ndoiiu so bila komaj kaplja v morje. Pod največjim pritiskom je prebivalstvo podpisalo nad pol milijarde goldinarjev ljudsikega posojila. Toda od tega denarja je prevzela eno tretjino narodna banka.5 Kajti samo vojni stroški so narasli ^¦ letu 1855 na 257 milijonov. Posledica tega je bil primanjkljaj 238 miilijonov goldinarjev. Avstro-ogrska država je bila prisiljena, da je začela prodajati raznim privatnim druž- bam že zgrajene železniške proge. Tako pre- idemo v novo obdobje že obstoječili in gra- dečili se železnic. Trajalo je v presledkih od 1. januarja 1855 pa do 23. septembra 1858, ko so družabniki-koncesdonarji, finančni in trgovski minister podpisali pogodbo za pre- vzem državne južne železnice Dunaj—Trst z vsemi stranskimi progami." Najprvo je kupila pariška akcijska družba »Societe generale du credit mobilier« za 200 milijonov frankov severno na Češkem in jugovzhodno državno železnico na Madžar- skem s pripadajočimi posestvi in gozdovi v izmeri ca. 120.000 ha zemlje, zgradb in rud- nikov v Banatu. Pridobljene železnice so vodili pod naslovom »C. kr. priv. družba av- strijske državne železnice« oziroma s kratico »Steg«.' V severni Italiji je obstajalo železniško omrežje v dolžini 402 km brez medsebojne zveze med posameznimi progami. Prav zato so bile te železnice pasivne. Zadolženi av- strijski upravi je bila všeč ponudba kredit- nega zavoda za trgovino in obrt, da odkupi obstoječe proge ter jih poveže v medsebojno celoto. Ta inozemski zavod je izplačal za- htevano vsoto v znesku 100 milijonov av- strijskih lir = 33.333 milijonov konvencijskih goldinarjev s plačilnimi olajšavami. Tako je bila prodana kot druga skupina železnic dne 14. marca 1856 ter so jo vodili kot »akcijsko družbo lombardijsko-benečanskih železnic«.^ Kod zadnje in najvažnejše omrežje je prišla v nakup glavna proga Dunaj—Trst s pri- ključenimi železnicami, državna proga Ino- most—Kufstein v severni Tirolski, proga Verona—Bozen v severni Italiji oziroma v južni Tirolski. Po kupni pogodbi je moral kupec zvezali navedene proge z lombardij- sko-benečanskimi železnicami ter dokončati koroško progo (Maribor—Beljak), hrvaško progo (Zidani most—2^greb z odcepom do Karlovca in Siska) ter progo Pragersko—Ko- toriba—Velika Kaniža—Budimpešta. Kupni znesek je bil 100 milijonov goldinarjev av- strijske veljave in se je odplačeval v obrokih skozi več let.' PRIPRAVE ZA GRADNJO PROGE PRAGERSKO—KOTORIBA 1 /a razumevanje predzgodovine proge Pra- J gersko—Velika Kaniža—Budimpešta je po- i trebno, da poznamo razmere prvih treh dob > v zgodovini edinstvenih dogodkov, ki so' se ] dogajali v času od leta 1850 do 1860. Prav j zato sem sestavil prednje odstavke in skušal, orisati raziinere, v katerih se je spočela za- : misel in dogradila ta tako važna proga. : Prvo pobudo za gradnjo proge iz zahodne ¦ Madžarske preko Štajerske z zvezo v Špilju na glavno dvotirno progo Miirzzuschlag— Gradec—Celje, zgotovljeno 2. junija 1846, je dalo mesto Velika Kaniža že leta 1850. Mest- ' Uli občinski odbor je sklenil sporazumno z okoliškimi naselji, da odstopijo v primeru, ; če bi tekla železnica iz mesta, vanj ali mimo njega, zastonj potreben svet za vse naprave. Razen tega so trgovci mestnega okrožja bili pripravljeni državi dobaviti les, opeko in še drug gradbeni material po najnižjih lastnih cenah. Marca 1855 je mesto predlagalo vladi, da se priključi nova železnica glavni progi v Špiljah preko Radgone, Murske Sobote in Lendave v Kanižo. Kjer koli bi speljali to zvezo, bi petični pasestniki sledili zgledu mesta Kaniže in podprli gradnjo z vsemi sredstvi. To željo je vlada upoštevala v kon- cesijskem zakonu dne 14. septembra 1854. V načrtu obsežnega programa novih prog je bila predvidena tudi proga Velika Kaniža— Maribor. Ni trajalo dolgo in že se je pojavila družba z nalogo, da sporazumno s trgovskimi : gremiji v Veliki Kaniži, Gradcu, Ptuju in i Mariboru pospešuje gradnjo te proge in pri- ; dobiva mejaše bodoče železnice za izdatno s podpiranje podjetja. Na sestanku vodečega odbora dne 26. in 27. avgusta 1855 v Gradcu so navzoči sklenili, da se trasira proga med Mariborom in Ptujem in ob obeh dravskih j bregovih. Istočasno je trgovska in obrtna; zbornica v Šopronju na Madžarskem pripo- ; ročala, da se zvežeta mesti Šopronj in Velika ; Kaniža tako, kakor si jo je zamislila dunaj- ' sko-novomeška-šopronjska železniška druž- ; ba. Spričo tega je ustanovilo 16. decembra ; istega leta pet ogrskih magnatov ustrezno železniško podjetje »Šopronj-Kaniža«. Toda i predvidena zveza naj bi po mnenju zastop- \ nika mesta Kamenec (Steinamanger) ne i ostala lokalnega pomena, marveč ena glav- i nih prog, ki naj veže Dunaj preko Pečuha—' Osijeka—Beograda s Carigradom. Prvotno je ; bila smer določena preko slovenske Štajer-j ske. Vse se je navdušilo za to idejo. Izvoljen ; je bil 24-članski odbor z nalogo, da ustanovi ' akcijsko družbo, ki naj izvede ta načrt. j Prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo ta i projekt in zagotovilo vso pomoč. Razširjeni I 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ustanovni komite je pridobil za ta načrt dunajske, francoske in angleške kapitaliste, ki ISO nameravali po vsej južni in zahodni Ogrski zgraditi obsežno železniško omrežje.*" DRUŽBA »CESARJA FRANCA JOŽEFA ORIENTALNA ŽELEZNICA. Do zdaj smo že dvakrat omeniU koncesij- ski zakon. Nismo pa ga obravnavah in ome- nili njegove posledice za porast železniških prog. Državna blagajna je povsem omagala. Ta položaj so izrabili domači bogataši, prav posebno pa inozemske banke. Videli so po- trebo in nujnost graditi železnice. Posamezne družbe so si izbirale tiste smeri in pota, ki so bila predvidoma najbolj rentabilna. Državni aparat se je obvezal že začete proge dokon- čati, graditi pa le tiste, za katere se ne bi potegovali privatniki. Leta 1850 ustanovljena »permanentna cen- tralna utrditvena komisiija« je razglasila dne 10. nov. 1854 v uradnem listu načrt za grad- njo železniškega omrežja v dolžini ca. 10.000 kilometrov na območju cele monarhije. V tem omrežju so predvideli 3 glavne proge v smeri zahod-vzhod in enako število istega ranga smeri jug-sever. Vsaka linija bi morala po- vezati na svoji poii ne samo najvažnejša mesta, marveč tudi druge sosedne kraje. Na- črt naj bi uresničili v 20 letih, gradbenih stroškov so predvideli ca. 400 milijonov gol- dinarjev, ki naj bi jih nudili privatniki. Tem je država zajamčila razne ugodnosti, pred- vsem pri nabavah gradbenih sredstev iz ino- zemstva. Ker je ta program važen tudi za nas, hočem našteti le tiste projekte, ki se tičejo naše zemlje. Med drugimi projekti so tile: VeMka Kaniža—Maribor, Sv. Peter na Krasu (Pivka)—Reka, Celovec—Maribor, Celovec—Beljak—Videm (Udine) in Velika Kaniža—Zagreb." Trdi se, da je celotni načrt sestavil znani graditelj naših železnic ing. Ghega.'^ Na podlagi tega razglasa so se začele zbi- rati razne bogate družbe z rodoljubnimi na- zivi. Družba, ki se je zanimala za našo jubi- lantko, se je imenovala po namenu in smeri, kakor smo jo imenovali v odstavkovem na- slovu. KONCESIJA IN VARIANTE Člani ustanovnega komiteja za jubilejno progO', ki ga je sestavljalo 41 grofov, baronov in kapitalistov mnogih narodnosti, so spre- jeli od viteza Toggenburga, takratnega mini- stra za trgovino, obrt in javna dela, od cesar- ja podpisano odredbo št. 3226 z dne 26. av- gusta 1856, ki jim da dokončno in trajno dovoljenje za gradnjo in obratno opravlja- nje tehle prog: a) Dunaj—Sopronj—Velika Kaniža—Osi- jek; b) Uj—Szöny—Stuhlweisisenburg—Osijek; c) Budimpešta—Velika Kaniža s priključ- kom na glavno progo v Poiljčanah; č) Osijek—Zemun. Ako bi pod a) in b) navedeni progi ne šli skozi Pečuh, potem bi se morala graditi po- sebna stranska proga, ki bi dosegla ta cilj. Družba je bila oproščena plačevanja polo- vice carine za material, ki bi prihajal za potrebe gradnje in obrata koncesioniranih prog.*' Dne 8. oktobra 1856 je cesar potrdil novo koncesijsko listino imensko spremenjeni in številčno zmanjšani družbi za gradnjo istih prog. Koncesija je veljala za dobo 90 let pri- čenši s 1. januarjem 1862. Z njo je država garantirala 5,2 "/o za obresti in amortizacijo faktično porabljenega kapitala, ki pa ne sme presegati vsote 100 milijonov goldinarjev. Vse koncesionirane proge morajo biti gotove v desetih letih.** Družbeni statuti so veljali od 14. februarja 1856 dalje. Za pridobitev potrebnega kapi- tala je bilo dovoljeno izdati za 60 milijonov delnic in zadolžnic. Za vodjo, je družba določila strokovnjaka, ki je glede na obsežnost načrta, razpolaganje denarnih sredstev in tehničnih pripomočkov predlagal, naj bi se istočasno ne gradile vse proge, marveč le posamezne, ki bi imele ta- koj zvezo z že obstoječimi železnicami in s tem tudi že večje dohodke. V tem smislu je bilo zaprotšeno, da se koncesija redigira.*^ ¦ Trdi se pa tudi, da je bila družba le špe- kulativna korporacija, ki ni bila nikdar del- niška, niti ni bila kdaj ustanovljena in ni imela nikakršne delniške glavnice. Ves in- ventar je sestavljalo nekaj kosov pohištva, raznih risb in načrtov ter neplasiranih tiska- nih delnic. Vse to »veliko« premoženje je prevzela južna železnica po spoirazumu z dne U. januarja 1858 za neznano ceno.** V dobi 1856—1857 so gradbeniki trasiraH proge v že dogovorjenih trasah. Le pri prvot- no določeni liniji Maribor—Kaniža, ki naj bi imela priključek v Poljčanah, so ji do- ločili kot izhodno točko v postaji Pragersko. Med Mariborom in Ptujem naj se eventual- no gradi posebna proga.*^ Te obveznosti je bila družba bodoče južne železnice kot prav- na naslednica koroške proge oproščena in na podlagi koncesijske listine z dne 23. septem- bra 1859, ko je prevzela velik del na jugu in zahodu obstoječih državnih prog. Pač pa je družba privolila v tarifno olajšavo s tem, da je bila osnova v vsakem primeru le direkt- 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na razdalja med Mariboax>m in Ptujem, če- prav iso vlaki vozili na ovinku preko Prager- skega.** Avstrijski polom v Italiji je tudi na južno železnico slabo vplival. Na mirovni konfe- renci leta 1866 je utemeljevala svoje želje in se ji je tudi posrečilo doseči izbris obveznosti za gradnjo stranskega krila iz Ptuja v Mari- bor. Kot odškodnino se je zavezala računati tarifo po zračni črti, kajti razdalja te rela- cije via Pragersko znaša 36 km, medtem ko je zračna pot za 11 km krajša. Ta razlika je vplivala tudi na kilometražo za vse vzhodno od Ptuja ležeče edinice ter je veljala do 1. oktobra 1925, ko naša jugoslovanska želez- niška uprava ni bila več vezana na dogovore in obveznosti bivše južne železnice. Obstoječa ugodnost ni odtehtala zamudne- ga odklona preko Pragerskega. Že leta 1869 se je v Mariboru osnoval odbor z nalogo, da se zgradi med Mariborom in Ptujem nepo- sredna železniška zveza. Aprila istega leta je vlada obvestila mariborski občinski odbor, da sta Janez Todain in Henry Francis Hewitt prosila za dovoljenje za tehnična predhodna dela bodoče železnice. Trgovinsko ministr- stvo je z odlokom od 1. aprila 1869 prosilce- ma v smiislu železniškega koncesijskega zakona z dne 14. septembra 1854 dovolilo šestmesečno trasiranje, a s pogojem, da po eventualni dograditvi proge pripada južni železnici po obstoječih dogovorih pravica za njen obrat, ker se na dveh koncih pri- ključi na njene obstoječe proge (Maribor in Ptuj). Po'dvig prej omenjenih prosilcev je rodil prvi uspeh. Mariborski odbor je priča- koval rešitev vloge in odobrenje načrta, ki sta bila že decembra 1869 predložena iresor- nemu ministru. Kot začetna točka 2,5 milje (19 km) dolge proge je bilo 5 km južno od Maribora ležeče naselje Bohova s končno in priključno edinico med Kidričevim in Haj- dino. Predvidenih je bilo 869.647 goldinarjev gradbenih stroškov. Uprava južne železnice pa je hotela pre- prečiti uresničenje te zamisli. Leta 1871 je zaprosila pri odločujočem ministrstvu za do- voljenje traisdrati zvezno železnico* med po- stajo Race in takrat otvorjenim izogibabščem in sedaj obstoječim postajabščem-nakladi- ščem Stmišče. Ta zveza bi predstavljala ne- koliko daljšo, a vendar za 7,3 km krajšo pot kaikor čez Pragersko. Toda to vse je bila potegavščina in naši potniki so se morali zadovoljiti z zveznim lokom, zgrajenim dne 20. marca 1872 na Pragerskem, ki skrajša raz- daljo med Mariborom in Ptujem za 2 km, ako vlak ne vozi v prehodno edinico Pragersko.*' Svet, kjer naj bi tekla vzhodnoštajerska proga od ogrske meje do Ptuja, je podrobno preiskal Amadeus Demarteau. Na podlagi tega je hila leta 1857 trasa od ogrske meje do Ptuja odoibrena.^" S tem je propadla že prej omenjena zamisel mesta Velike Kaniže spe- ljati progo proti Radgoni s priključkom v Špiljah. Ko so Varaždinci zvedeli za ta načrt, so se potegovali, da bi proga tekla mimo bogatega in trgovsko razvitega njihovega mesta. Toda v tem primeru bi ostala proga ves čas od Ptuja dalje proti vzhodu na desnem bregu Drave ter nadaljevala pot pod Halozami mi- mo Boria in Zavrča po ravnini do Varaždina ter tekla mimo Perlaka, Kotoribe, Kereštura, do Velike Kaniže in dalje ob Blatnem jezeru do Budimpešte. Toda vpliv Velike Kaniže je bil odločnejši in odločilnejši tako, da se železnica tesno dotika Cakovca, Ormoža in Ptuja.^* Vendar moremo ugotoviti, da je manjkalo v Varaždinu sposobnih mož, pa tudi špekulantov, ki bi se zavzemali, da bi to mesto vključili v evropsko železniško omrežje. Paralela med Cakovcem in Varaž- dinom je govorila brezpogojno v prid polo- žitve trase preko Varaždina. Terenskih težav na poti sikozi Varaždin je bilo malo. Zato bi bilo treba zgraditi samo en most preko tega sektorja, medtem ko sta nastala v sedanji trasi dva. Z gradnjo mostu pri Zakanyju pre- ko Drave je bil odvečen leseni most pri Drnju, ki je služil komaj 24 let (1870—1894). Razlike ne bi bilo nobene, toda vpbv Madža- rov, posebno pa grofa Festetiča, veleposest- nika v Medjimurju, je bil v absolutistični eri le premajhen. Izrastki Maceljske gore niso bili ovira. Vendar Varaždinci niso prerasli zagrebških mestnih očetov, ki niso hoteli dati svojih polj in travnikov, medtem koi je bil kolodvor za druge predaleč zunaj mesta.^^ Takoj po dovršenih pregledih terena so pričeli leta 1857 odkupovati potrebna zem- ljišča. Veleposestniki in občine so držali besedo in brezplačno odstopili za železniške potrebe odmerjeni svet. Trasa leži v ravnem in ugodnem terenu. Zamudna in dražja dela so bila obrežna zavarovanja pri Ormožu in mostova čez Dravo pri Ptuju in Muro vzhod- no med našo obmejno postajo Kotoribo in Mursikim Križiščem. Dolgo vrsto kilometrov je dajala smer glavna rimska cesta, od katere se je od- cepila med Humom in Presiko na desno še ena cesta, ki je šla od sedanjega središke- ga trga proti Cakovcu, kjer je pa najbrže krenila na levo in se nekje pri današnjem Murskem Središču, ob prehodu čez Muro združila s prvo; druga proga pa je nadalje- vala po Medjimurju proti sedanji Kaniži v pokrajino Valerijo in dalje proti Osi- jeku. (Mursa.) Tej cesti po ravnem polju 171 KRONIKA ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je okoli Središča Drava delojna zairla sled, deloma morda služi za podlago današnji veli- ki cesti. Imela pa je po priliki tisto smer kakor sedaj južna železnica do KotoTibe ozi- roma stranska proga od Cakovca proii Spod- nji Lendavi.^'' ODLOČILNI DOGODKI PRED ZAČETKOM GRADNJE PROGE Finančno stanje avstrijsike uprave se je že toliko poslabšalo, da se je odločila prodati še poleg obeh tirolskih prog tudi dvotirno progo Dunaj—Trst z \^emi že dograjenimi pri- ključnimi železnicami in komaj začeto progo Zidani most—Zagreb—Sisak z odcepom proti Karlovcu. To je bila že tretja prodajna od- daja prometnih imprav. Toda le pogojna, če prev^zame v^se proge samo ena družba, ki bi mogla izgraditi in končati omrežje v območ- ju avstrijskih pokrajin na desnem bregu Doiuave. Zato je moralo takšno veliko podjetje pridobiti zase koncesijo družbe »Cesarja Franca Jožefa orientalna železnica« in »C. kr. priv. koroška proga«. Finančni minister Bruck se je z vso vnemo prizadeval združiti razcepljena podjetja. Ta namera se mu je posrečila s podporo kapi- talistov lombardijsko-benečanske družbe. Ustanovili so novo podjetje, v katerem so bili knez Ivan Adolf Schwarzenberg, Maks Egon Füpstenberg, zastopnik avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, A. S. pl. Rotschild v svojem in v imenu pariške in londonske hiše, Paulin Talabot in drugi. Na- vedeni konzorcij je bila osnova za pri nas do leta 1923 gospodujoče » Južne železnice«. Z družbo za koroško progo so se pogodili v septembru 1858; združitev z orientalno druž- lx) pa se je posrečila po dolgih pogajanjih šele 10. novembra' oziroma 11. decembra na- vedenega leta.^ä Zdaij šele je prevzela ustanovljena medna- rodna družba, kisi je nadela do 1.1859 naslov cas. kr. priv. južno-državno-^lombardijsko- benečansko in centralno-italijanska železni- ška družba v^se navedene že zgrajene in še nedokončane proge. Poleg plačilnih pogojev je važno dejstvo, da se je družba obvezala zgraditi posamezne še načrtne in v gradnji nahajajoče se proge do obveznega termina. Za našo vzhodnoštajersko progo je bilo do- ločeno leto 1861.2« GRADNJA L\ OTVOR.ITEV NOVE ŽELEZNIŠKE PROGE Že 1. maja 1857 je bila odrejena in akti- virana gradbena sekcija za ustvaritev c. kr. priv. ceis. Franca Jožefa orientalne železnice v mestu Ptuju, čeprav sta se trgovinski mi- nister in najvišja vojna komanda sporazu- mela šele 1. novembra istega leta za gradnjo proge Velika Kaniža preko Ptuja z zvezo na ol>stoječo glavno progo. Spričo tega srečamo prvikrat obhodno komisijo dne 27. novembra v predmestju Kaniže pod vodstvom komi- sarja maiiborskega okrožja Štefana Klom- scliitza. Priprave so že toliko napredovale, da je bila dne 17. decembra zasajena prva lopata v neposredni okolici Ptuja nasproti bivšim opekarnam ob cesti Ptuj—Ljutomer. Istega dne je bilo odločeno, da se spoji nova proga z obstoječo dvotirno progo v Prager- slkem namesto v Mariboru oziroma v Polj- čanah.2' Linijo bodoče proge so razdelili v tri grad- bene sekcije, medtem ko je gradiilo most pri Studenčicah poleg Ptuja in tudi oba mosta čez Muro na današnji državni meji podjetje Higersp erger, Jochem in Kofler. Vsa dela na celem poteku pa je nadziral inšipektor Asi- moiit s sedežem v Ptuju. Gradbena sekcija Ptuj je obsegala progo Pragersko—Trgovišče pri Veliki Nedelji v dolžini 109.210 čevljev = 18.201 Ve sežnja (1,9 m). Vodil jo je sekcijski inženir, ptujski rojak Thommen. Prvo sekcijo so razdelili v tri delnice s takim obsegoim: 1. Območje Pragersko—Breg pri Ptuju v dolžini 8.718,3 sežnja, ki jo je gra- dilo- podjetje Detsi in Schwarz za 154.568 fl 10 kr. V postaji Pragersko so načrtovali po- skipje z enim peronom in okretnico. Zemelj- ska dela in visoke stavbe je prevzeloi podjetje Fröhlich za 12.783 fl 4kr. Kasneje so še do- gradili postajno' zgradbo, vodno postajo, skla- dišče in remizo na celotni površiiiii 16 oralov. Stroški so znašali 80.000 f 1. Na tej delnici je načrtno zgradila 11 čuvajnic firma Kohl im Pfeffer za 22.970 fl. 2. Mostovi pretko Studen.ščice na 16 kozah v predmestju Breg—Kaniža pri Ptuju levo potoka in nasip v dolžini 316,7 sežnja s 352.901,30 fl stroškov. Vsak posamezen mostič je bil 500 čevljev dolg in tehtal 500 starih stotov. Most čez Dravo meri 750 čevljev v teži 7.000 stotov. Mostovi so bili zgrajeni po amerikanskem sistemu. Gornji ustroj na tej delnici je izvršila tvrdka Siegel in Matenseii. Oba mostova in nasip so stali 716.835 fl 30 kr. 3. Ta delnica je obsegala svet od Kaniže pri Ptuju do Trgovišča pri Veliki Nedelji 9.166,7 sežnja. Gradnjo je prevzelo podjetje Biistäk in FröhHch za 499.217 fl 21 kr. V tej delnici je najvažnejša edinica Ptuj. ki je stala na površini 18 oralov. Visoke gradbe je postavilo podjetje Wenzel in Bau- mann za 164.075 fl 44 kr. Obstajalo' je postaj- no poslopje, vodna postaja, remiza z okret- 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK iiico, vozoviia kolnica. skladišče, 2 čuvajinici in delavnica. Ta pa je bila dokaj majhna, konmj s štirimi delavci, kakor nam ])oročajo viri.^^ Postaja Moškanjci je bila edinica tretjega reda analogno kakor edinici Središče dn Kra- Ijevec—Prelog. V postajah so predvidevali le postajno poslopje in .skladišče z gradbeni- mi stroški 16.463 fl 37 kr. Na tej delnici je bilo zgrajenih 11 čuvajnic po podjetju Koiil in Pfeffer z 22.970 fl iz- datki. Celotni gradbeni strošiki vseh treh delnic so znašali 499.217 fl 21 kr. Druga gradbena sekcija je imela svoj se- dež v Ormožu in jo je vodil vitez Fichtenau- Pongratz. Razdeljena je bila v dve delnici: Trgovišče—Pušenoi v dolžini 3500 sežnjev in Pušenci—Kraljevec. Gradbeni stroški v prvi delnici so bili visoki, to je 45.454 f I zaradi obsežnih varnostnih obrežnih naprav ob Dravi pri Ormožu ter zaradii pripirav za eventualno dvotirno progo. Druga delnica je bila 19.733,3 sežnja dolga ter je zahtevala 130.328.17 fl izdatkov. Gradilo jo je podjetje Manche in Wachsmann. V tej sekciji imaano postajo Ormož kot edinico drugega razreda, ki jo* je zgradila tvrdka Wenzel in Baumann za 26.854 fl 58 kr. Poleg postajnega poslopja je bila še vodna postaja, skladišče in čuvajnica. Tej edinici sledi poistaja v Središču, ki smo jo že ome- nili. Zgradila sta jo podjetnika Kohl in Pfef- fer za 10.420 fl 14 kr. Viri navajajo še visoko stavbo: postajno zgradbo in eno čuvajnico. V to sekcijo je spadala še postaja prvega razreda Calkovec, kjer so bile poleg postaj- nega poslopja še tele visoJce zgradbe: vodna postaja, skladišče, okretnica in čuvajnica. Vse te naprave je zgradilo isto podjetje kakor edinico Ormož za 40.762 fl 57 kr. Tretja in zadnja sekcija je obsegala progo Kraljevec—Kotoriba, ki jo je zgradilo pod- jetje Kuna in Adler za 139.589,4 fl. Poleg te delnice omenjajo viri delnico s prvim mo- stom preko Mure v dolžini 466,7 sežnja. Zemeljska dela in postavljanje opornikov je prevzela tvrdka, ki smo jo srečali pri gradnji ptujskega mosta. Stroški so znašali 138.749 fl. Montažo pa je oskrbel podjetnik Pick. Most je bil 6.116 starih stolov težak. Izdatki za oba juosta pa so znašali 258.749 fl. Priprav- ljanje spodnjega in gornjega ustroja za to clelnico je stalo 133.132,27 fl: za progo Koto- riba—Velika Kaniža, ki jo je gradila firma Tafler, pa 187.499,44 fl. Po podatkih je stala proga 14 in pol milijona goldinarjev oziroma 10.500 forintov po miilji. Tu bi omenili postajo Kraljevec kot edi- nico tretjega razreda s postajnim poslopjem ¦ in eno čuvajnico. Stroški so zabeleženi z 10.420 fl 14 kr. Od Trgovišča dalje pa do semkaj je bilo zgrajenih 22 čuvajnic, ki so stale 34.299 fl 33 kr. Vse te visoke stavbe je zgradila tvrdka Kohl in Pfeffer. Med Kra- Ijevcem in Kotoribo nahajamo še 8 čuvajni- ških postojank, ki jih je gradilo* podjetje Kuna in Adler za 13.15411 30 kr. Kot zadnjo edinico na jugoslovanski straaii nahajamo postajo Kotoriba kot edinico drugega raz- reda. Gradbeni stroški so cenjeni na 28.629,45 forintov. Postajno ime takrat ni zvenelo po madžarskem jeziku Kotor—Also—Domboru, marveč Kottorie.^' 650.000 starih stotov tračnic so dobavili iz Angilije za neverjetno nizko ceno 6,50 f 1 za stari cent na mestu uporabe. Tako nizko ceno je narekovala gospodarska kriza, ki jo je družba izrabila.^" Gradbena dela so spričo ugodnega terena tako hitro napredovala, da je bila 8. marca 1860 že prva koanisijska vožnja iz Ptuja v Veliko Kanižo in naizaj do Pragerskega s povratkom do Ptuja v petih in pol urah. Za naslednji mesec je bila napovedana revizij- ska vožnja od začetka do konca proge v na- vzočnosti ogrskih prvakov. Ker ni bilo nobe- nih ovir, soi določili kot otvoiritveni dan 24. april 1860. Pričakovali so, da bo pri otvoiritvi tudi sam cesar. Ob navzočnosti civilnih, voja- ških in cerkvenih dostojanstvenikov iz Ca- kovca in Velike Kaniže je vozil poseben otvoritveni vlak. Zaostala pa so* gradbena dela na teritoriju ogrske kraljevine. Šele 19. marca 1861 je prispel vlak z Dunaja za preizkus proge med Pragerskim in Budimpešto. Tako je bila vsa proga odprta za javni promet od 1. aprila 1861 dalje. S tem dnevom je bila predana važna mednarodna proga javnemn prometu." OPOMBE /. Hundert Jahre österreichischer Wirtschaftentwiklung 1848/49 str. 546. — 2. Geschichte der Eisenbahnen der österr. uug. Monarchie, 1. zv., I. del, .str. 195. — 3. Ibidem, str. 314. — 4. Ibidem, pod točko 1. — 5. Handbuch der Gesch. Österreichs und seiner Nachbarländer Bölinien. Ungarn. Karl, Mathilde IJhlirz, Graz—Wien -Leipzig, II. Band, 2. Teil, 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1848/1M4, str. 751—755. — Gesell, der Eisenbahnen der öst. ung. 'Manarchie, 1. zv., ]. dol, str. 317. — 6. Sammlung der die Coneession und die Constituierung der k. k. priv. Süd- bahngesellschaft betreffenden Urkunden, Wien 1W(). — 7. CJescli. der Eisenl>ahnen der öst. ung. Monarchie, 1. zv., 1. del, Str. 321—326. — 8, Ibidem. str. 526—330. — 9. Samm- lung der die Coneession und die Constituierung . . .. str. 5—8. - 10. Geschichte der Eisenbahnen . . ., str. 560, 550 in 331—332. 11. Ibidem, str. 315—316. — 12. Dr. V. Sarabon: Svetovni promet, Cas Vl/iaii. — n. Sammlung . . . str. 60—62. — H. ibidem, str. 64—74, 132—133. — 15. Geschichte der Eisenbahnen . . . str. 232—235. — 16. Jos. Gorničič-Brdo- vacki: Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine. Za- greb 1952, Str. 16«—170. — 17. Geschichte der Eisenbahnen . . . Str. 334. — J8. Ibidem, str. 432. — 19. Jutro, št. 295, 1937. — 20. Geschichte der Eisenbahnen ... 354. — 21. DAS, spis Trgovske obrtne zbornice v Ljubljani 1855, št. 491, fase 1/1855-5. — 22. Jos. Gorničič^Brdovački: Razvitak že- ljeznica, str. 181, — 23. Geschichte der Eisenbahnen . . . str. 554. — 24, Prof, Franc Kovačič: Trg Središče; Maribor 1910, str, 81, — 35, Geschichte der Eisenbahnen , , , str. 337, 540, 341. — Sammlung . . . str. 112. — 26. Geschichte der Eisenbahnen . . . str. 559. — 27. Kronika mesta Ptuja 1857—188". Mestni arhiv ptujski. 28. Die Eisenbahnen der öst. ungr. Monarchie und ihr Betrieb im Jahre 1869. — 29. Ferd. Raisp: Graz 1862 — Errinerungen an die Orient- Eisenbahn von Pragerhof bis Gross-Kaniseha mit Rücksicht auf eine Zweigbahn von Pettau nah Marburg. — 30. Ge- schichte der Eisenbahnen, str. 354. — 31. Kronika mesta . Ptuja 1857—1887. .STAVBNI RAZVOJ GRUBERJEVE PALACE V LJUBLJANI JUSA SERAJN.IK-VAVKEN Gruberjeva palača, ena najlepših pozno- baročnih arhitektur v Ljubljani, je po svoji arhitektonski in likovni vrednosti tako po- membna, da zahteva pQsebno študijo. Zlasti je neznana njena stavhna zgodovina, ki ob- sega razjasnitev urbanistične lokacije, funk- cionalne zasnove stavbe s posebnim ozirom na določitev prvotnega jedra, faz gradnje in stilne opredelitve. Stavba leži v območju Stare Ljubljane v predelu Starega trga. Severna fasada je obr- njena proiti Levstikovemu trgu (bivši trg Sv. Jakoba). Zahcdna fasada z glavnim vhodom pa leži ob Zvezdarski ulici (slika št. 1). Stav- ba ne stoji samostojno, na vzhodni strani se ji v enaki etažni višini priključuje poslopje tako imenovane »Virantove hiše«; ta je ]30- vezana v ostrem kotu z zgradbo, ki teče ob Rožni ulici in se s svojim južnim zaključkom ])onovno v ostrem kotu priključuje na pri- tlično poslopje delavniškili obratov jjoStne direkcije; ti leže ob Zvezdarski ulici in se naslanjajo na južni požarni zid Gruberjeve palače (slika št. 2). Gruberjeva stavba je dvonadstropna, na šentjakobski strani šestosna, proti Zvezdar- ski ulici pa štirinajstosna z glavnim por- talem. Pritličje je rustikalno z vodoravno potekajočimi fugami in košarasto zaključe- nimi okni. V nadstrojijih so okenske odprtine pravokotne; v I. nadstropju poudarjene z nadstreški, ki se v sredi dvokapno zalomijo in pod odkapno polico v višini parapeta, s festoni, visečimi na obročih. V II. nadstropju so polkrožni nadstreški, namesto festonov pa je obešena draperija. Vzhodna dvoriščna fasada je sedemosna z enoosnim ostankom po priključku »Virantove hiše« zazidanega prvotnega rizalita (slika št. 3). Dekorativni elementi in forme oken na tej fasadi so enaki onim na zahodni in severni fasadi, razen košarasto zaključenih oken v II. nadstropju, na ostanku rizalita, ki ni zazidan s priključ- kom »Virantove hiše« (slika št. 3). Streha je dvokapna. Tlorisno sta Virantova in Gruber- jeva hiša povezani. Virantova hiša ima tro- ramno stopnišče, Gruberjeva pa ima dvoje stopnišč: štuikirano eliptično, ki leži levo od vhodne veže in drugo troramno, ležeče v juž- nem delu stavbe. Prostori so nanizani ob dvoriščni in ob cestni strani, so prehodni in razen veže v pritličju ter komunikacijskega prehoda ob ovalnem stopnišču brez hodnikov. V I. nadstropju je ob cestni strani kapela. Kot že omenjeno, je bila stavbna zgodovina Gruberjeve palače nepojasnjena. Vrhovec jo omenja v opisu Ljubljane kot stavbo, ki je nastala po letu 1774 na pogorišču bivšega jezuitskega kolegija.* Radios, ki se je obšir- neje o njej razpisal,^ pravi, da je bila se- zidana v drugi polovici XVIII. stoletja med leti 1775 in 1782; kot mesto, kjer je bila se- zidana, prav tako postavlja pogorišče. Obe- ma se je kot tretji pridružil Fabjančič, ki prav tako smatra za čas nastanka dolx) po požaru. To je podkrepil s kupno pogodbo od 50. marca 1775, po kateri je »abbe Gabrijel Gruber kupil prostor, kjer je prej stalo se- menišče ter del samostanskega stavbišča in sezidal tam hišo za mehanične in hidravlične študije«.' Vsi omenjeni avtorji so torej vzeli kot letnico post quem leto 1774 in za mesto nastanka postavljali pogorišče. Ta misel se je ponavljala tudi v raznih Gruberjevih biogra- Sl. 1. Gruberjeva palača — zahodna fasada ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Si. 2. Tloris stavbnega komplclisa nied Rožno in Zvozdarskjo ulico- ter Levstikovim trgom fijah.'' Ker stvari verjetno niso podrobno raz- iskovali in ker je znano, da je požar upepelil jezuitske stavbe, je bila misel, da je Gruber zidal na pogorišču, zelo privlačna. V zvezi s proučevanjem razvoja obrtnega šolstva v Ljubljani je Gruberjevo hišo omenil tudi Slokar,^ ki je prvi navedel leto 1773 kot leto začetka gradnje. S tem je izrekel dvom o zgoraj navedenih podatkih. Same stavbne zgodov-ine pa ni pojasnil niti proučeval. Ob naši proučitvi arhivalnih virov, pri- merjave načrtov mesta iz različnih obdobij, podrobnega študija stavbe in stilne analize smo prišli do novih zaključkov, ki pojasnju- jejo stavbno zgodovino in dajejo v še nere- šenih vprašanjih podlago za nadaljnje pro- učevanje. Te ugotovitve so: utrditev leta začetka gradnje, pojasnitev urbanističnih faktorjev, ki so vplivali na razvoj stavbe in izločitev prvotnega jedra stavbe. u RBAN ISTI CNI POLOZ A j Opis urbanistične situacije do začetka gradnje Ob proučevanju stavbne zgodovine Gru- berjeve palače nas v prvi vrsti zanima njena lokacija in urbanistični »ambient« predela, seveda predvsem v času zidave. Tako skuša- mo ugotoviti najprej vse tiste urbanistične značilnosti, ki so vplivale najprej na zasnovo, nato na gradnjo in kot končni rezultat dale sedanjo podobo stavbe. To je tembolj upra- vičeno, ker vemo, da leži stavba na področju Stare Ljubljane in bi pomagala njena točna določitev odkriti ev. srednjeveške osnove, ki jih imajo z redkimi izjemami skoraj vse predpotresne stavbe v tem območju. Žal predel oziroma točneje trikot med Gor- njim trgom, Zvezdarsko in Rožno ulico ni raziskan in rekonstruiran do časa, ko more- mo iz ohranjenega in obstoječega slikovnega materiala (Pieroni, Valvasor) razbrati po- ložaj stavbnih kompleksov. Vemo namreč, da je celoten kompleks trikota po prihodu jezuitov 1596. leta in postavitvi samostana ter cerkve okoli leta 1600' spremenil svojo zunanjo podobo.' Ker pa proučevanje Gru- berjeve stavbe ni v neposredni zvezi z urba- nistično situacijo predela pred prihodom jezuitov ter nemajhen obseg problema, ki bi zahteval raziskavanjc zase, skušamo tu le v grobem podati stanje pred letom 1600, to je do prihoda jezuitov. Prostor v trikotniku naj bi bil pozidan*' ob vseh treh komunikacijah z vencem hiš, ki so ležale v stavbni liniji; ta se nam je ohranila tudi v prikazih mesta (Pieroni, slika št. 4). Te linije so vijugaste, nastale iz počasne or- ganske rasti stavtb, a so se ohranile v skladu z izredno trdoživostjo meja stavbnih parcel- Predel med Rožno in Hrenovo ulico, ki je mlajša tvorba, se je moral nasloniti na nek stavbni kompleks v trikotu, ki je moral teči vzporedno še danes ohranjenemu kompleksu vzhodno* od Rožne ulice. Poleg že omenjenega arhivalnega vira,' ki nam govori o 30 hišah, stoječih na tem prostoru, lahko ugotovimo, da tudi sicer ni mogel obstajati trg in s tem nezazidano področje, ker je bila dragocenost mestnega oziroma tržnega prostora prevelika, da bi si ga moglo mesto privoščiti (če bi zanj imelo sploh kak večji pomen, zlasti še glede na obrobni položaj predela). Pieronijev načrt (slika št. 4), najstarejši znani talni načrt Ljubljane iz srede XVII. stoletja, nam kaže situacijo jezuitskega sa- mostana in novo zgrajeno cerkev. Samostan je očitno naslonjen z zahodnim traktom na staro stavbno linijo. S pravokotno zasnovano obliko je nekako vsiljen v rahlo vijugasto raščeno stavbno linijo okolice. Skoraj zako- nita prilagodljivost stari parcelaciji tu od- SI. 3. Gruiberjeva palača — vzhodna dvoriščna fasada 175] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pove, kar je razumljivo zaradi združene po- sesti, ki jo ima jezuitski red. Stierov načrt iz srede XVII. stoletja nam o situaciji okoli cerkve sv. Jakoba ne pove dosti več. Kronološko sledi kot slikovna dokumen- tacija Valvasorjev grafični prikaz Ljubljane (slika št. 5), ki kaže ob cerkvi sv. Jakoba jezuitski samostan v risbi podan nekoliko pretirano, saj stavbna gmota poslopja očitno izstopa iz svoje okolice. Desno od jezuitskega samostana (t. j. proti jugu) je narisan vrt, omejen z zidom na zahodni in južni strani. Ob južni strani je tesno naslonjen na stavbo, ki je domnevno jezuitski seminar. To stavbo nakazuje Gruberjeva skica (slika št. 6), o kateri bomo obširneje razpravljali kasneje. Gruberjeva skica je nastala več kot 100 let po Valvasorjevem prikazu in ne bi bilo nuj- no, da bi prikazovala enak položaj kot Val- vasor ter isto stavbo. Da pa je bila stavba (ali vsaj njena lokacija), ki jo Valvasor kaže ob južnem delu zidu jezuitskega vrta, res seminar, lahko razberemo iz podatka, ki ga daje Fabjančičev rokop. zapisek*" o hišah na Virantovem vrtu in na podlagi katerega lah- ko rekonstruiramo položaj predela (skica št. 7). Iz primerjave med rekonstrukcijo in Val- vasorjevo risbo pa ugotovimo, da stavba št. 67 (ki je postala tako imenovani seminar, »das neu erbaute seminarium«, že leta 1632, torej pred Valvasorjevim prikazom) sovpada s hiišo, ki ima v Valvasorjevi skici povezavo s hodnikom z nasproti stoječo stavbo. Ker ime »das neu erbaute seminarium« kaže na obstoj že starejše, a po namenu enake stavbe in, ker je težko verjeti, da bi novi seminar imel povezavo s hišo, ki bi imela drug na- men, lahko označimo torej to nasproti nove- mu seminarju stoječo stavbo kot stari se- minar. Poslednjo situacijo obravnavanega pod- ročja pred zidavo Gruberjeve palače nam^ SI. i. Pieronijev tloris Ljubljane, sred. XVII. stol. (MALj) ] kaže Vrhovčev načrt iz leta 1745 — rekon- strukcija. Očitno je narejen po Valvasorjevi predlogi. Ni dosleden in v predelu, ki nas zanima, tudi ne točen. POLOŽAJ OB ZAČETKU GRADNJE Po tem pregledu slikovnega materiala, ki obravnava čas pred zidavo Gruberjeve pa- lače, lahko jjreidemo na vprašanje, kje je stavba stala glede na stari seminar in kolegij. To vprašanje je toliko bolj upravičeno, ker smo z dokončno pojasnitvijo o začetku grad- nje Gruberjeve palače ugotovili, da je ta nastala v času, ko je jezuitski samostan še obstajal, to je pred velikim požarom 28. ju- nija 1774** in ki je prizadel večji del hiš, med drugimi tudi samostan in oba semi- narja. O začetku gradnje jasno govori dvorni dekret z dne 15. januarja 1773,*' s katerim se Gruberju odobri vsota 2.000 gld za začetek gradnje za hidravlično in mehanično šolo pod pogojem, da bo stavba v dveh letih do- končana in da se v primeru odkupa od kup- ne cene odbije vsota 2.000 gld. Ta pojasnitev je toliko bolj pomembna, ker se je do sedaj (Vrhovec, Radios, Fabjančič)** navajalo kot začetek gradnje leto 1774, to je čas po po- žaru. Drugi, še važnejši vir je komisijski pro- tokol z dne 12. junija 1773,*^ ki ni pomemben samo zato, ker nam pojasnjuje začetek grad- nje v letu 1773, temveč tudi s tem, da nam odkrije situacijo Gruberjeve palače z opisom in skromno črtno skico (slika št. 6). Iz skice in zapisnika je razvidno, da je Gruber zidal svojo palačo med kolegijem in seminarjem. Pri tej gradnji je stavbo pomaknil nekoliko ven iz linije obeh krajnih stavb. Mestni ma- gistrat je zato ukazal ustaviti gradnjo. Iz spora, ki je temu sledil med mestnim magi- stratom in jezuiti oziroma Gruberjem, je raz- vidno, da je magistrat motil ven štrleči zid, ker je s tem ulica postala preozka »in bi bilo zato ob nevarnosti požara težko priti zraven z brizgalnami in orodjem«, sosede pa je mo- tilo, ker je ulica postala pretemna. (Razume- ti moramo, da so bile ob začetku gradnje nasproti stoječe hiše.) Pri tem ga je najbolj motil zid oziroma vogal stavbe pri kolegiju, ki je gledal iz ravnine kolegijskega zidu v temelju za 9 col (približno 47 cm),*® medtem ko ga zid pri seminarju, ki je molel ven le za 3 cole (15,5 cm), ni motil. Gruber je od- govoril, da bi moralo biti magistratu, ki je gradnjo oviral in končno ustavil, znano, da »je gradnja dovoljena od najvišje oblasti in od deželnega mesta in se je tudi polaganje 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 3. Valvasor: Sv. Jakoba cerkev in jezuitski kolegij ; ok. 1660 (po knjigi Stele, Valvasorjeva Ljubljana) j temeljnega kamna izvršilo z vsemi potreb- nimi navadnimi javnimi ceremonijami«. Prav tako je obrazložil položaj glede na širino ulice s tem, ko navaja, »da gleda temelj nove stavbe pri kolegiju res 9 col ven«, toda od tega se zasujejo 3 cole (15,6 cm), kar pomeni odstavek, ki ga ima peta temelja in ki pride pod pločnik. Pri seminarju je situacija še ugodnejša, saj gleda temelj ven le 3 cole (15,6 cm) in se od tega zasuje 1 cola (5,2 cm). Tako gleda stavba v severnem delu pri kole- giju ven samo 6 col (31,2 cm), toda še to le v višini podzidka, ki je eno in pol cole iz- bočen od ostalega zidu. Sam pravi, da pri- laga obširen načrt in navaja tudi širino ulice: pri kolegiju 3 klaftre 24 col in pri seminarju: 3 klaftre 15 col. To se popolnoma sklada s skico, ki je sicer brez naslova, in ni nobenega dvoma, da je pripadala omenjenemu proto- kolarnemu zapisniku. Skica je izrisana na 30 X 40 cm velikem formatu, črtno in dvobarvno: »črna črta je od podzidka poslopja, rdeča je od temelja, ki pride pod pločnik. Poslopje je nazaj po- tegnjeno od podzidka 2 in V2 cole«." Opis je Gruber zaključil z izjavo, »da cesta ni bila skoraj nič zožena, sicer pa bi moral v na- sprotnem primeru spremeniti načrt poslopja in mu dati zaokroženo obliko«. t Zakaj je Gruber zidal svojo stavbo izven linije kolegija in seminarja, je težko pojas- niti. Verjetno tega ni napravil iz arliitek- tonsko-kompozicijskih razlogov. Možno je, da je bil glavni razlog za to stari vrtni zid, ki se tudi omenja v zapisniku in ki je molel ven za 10 col. Ta zid magistrata ni motil, ker najbrž ni bil visok, prav tako ne sosede, ker ni zmanjševal svetlobe nasproti stoječim stavbam. Gruber je verjetno v skladu s čim I30IJŠ0 in večjo izrabo talne površine silil ven na cesto in se tako postavil v linijo prejšnjega vrtnega zidu. O spremembi na- črta po zaokroženi obliki, ki naj bi jo stavba dobila, če bi se odrekel ven štrlečim vogalom na obeh straneh, moremo sklepati, da so te- melji in zidovi že stali in da bi bila možna korektura le v tem delu. Stavba je bila ver- jetno v času spora že tako daleč zgrajena, da se ni postavila zahteva, da se v celoti po- makne bolj noter (proti vrtu) in tudi Gruber ne govori o tej zahtevi. Kljub najdbi zgoraj opisanega komisijske- ga protokola in pripadajoče črtne skice, ki tako z vso gotovostjo pojasnjujeta situacijo Gruberjeve palače, moremo priti do istega oziroma zelo podobnega zaključka tudi s pri- merjavo načrtov Pieronija, Valvasorja oz. Vrhovca, z načrti (slike št. 4, 8, 9), ki že po- dajajo Gruberjevo palačo. Vemo, da so načrti Pieronija, Stiera ali Vrhovca delani precej netočno in bi odpo- vedalo vsako preračunavanje v merilu, ker niti razmerja niti objekti niso zanesljivo po- dani. Kljub temu pa se zdi, da odnosi dolo- čenih stavbnih kompleksov niso docela na- pačno podani, zlasti če gre za orientacijo po tistih gradbenih elementih, katerih obstoj moremo ugotoviti še danes. V našem primeru gre za naključje primerjave južnega zuna- njega zidu jezuitskega samostana z obzid- jem na drugi strani Ljubljanice ležečega me- sta. Podaljšek linije obzidja čez Ljubljanico se dobro pokriva z zunanjim južnim robom SI. 6. Gruberjeva situacijska skica mehaničnega ia hidravličnega šolskega poslopja iz 1. 1773 (DAS) 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO samostana po Pieronijevem. Stierovem ali i Vrhovčevem načrtu in zdi se, da tega merilec kljub enostavnosti primerjave ni mogel za- nemariti. Pogled na sodoben načrt ali načrt iz druge četrtine XIX. stoletja, ko je poda-; Janje načrtov postalo nedvomno točno, nam j odkrije vpadanje severnega zunanjega dela S poročila deželni vladi z dne 12. junija 1773 razberemo, da je tu hotel postaviti erarično ladjedelnico, očitno pa zaradi denarnih ovir tega ni mogel uresničiti. Na pogorišču je imel spravljen les in ladje.Ob prodaji pogori- šča Hrenu je v pogodbi z dne 31. decembra 1783^* zahteval, »da ne sme kupec ali njegov, SL 7. Rekonstrukcija hiš ob Zvezdarski ulici po Fabjančiču in Valvasorju. Gruberjev vrt, nastal iz pogorišča šestih hiš (št. 66, 67, 68, 69, 70, 71). Hiša št. 67 že leta 1652 seminar. Hiša išt. 72, podrta 1. 1898, mejna hiša Gruberjevega Trta. Gruberjeve palače v to podaljšano črto mest- nega obzidja. Lahko napravimo zaključek, da je Gruber gradil tik ob jezuitskem samo- stanu. To je bilo pomembneje, ker tako za- vrača vsako misel, da je Gruberjeva palača zidana na eventualnih osnovah jezuitskega samostana glede na možnost, da bi po požaru Gruber mogel načrt nekoliko spremeniti in del tega samostana vključiti v svojo stavbo. Gruberjeva hiša je bila stavba v vrsti, v skladu z lokacijo med strnjeno obcestno zi- davo in morda tudi s poudarkom funkcio- nalne povezave objektov jezuitskega reda in s tem šol, ki so jih v času zasnove in začetka gradnje jezuiti vodili. SPREMEMBE OKOLJA PO ZGR.ADITVI GRUBERJEVE PALACE Po Že omenjenem velikem požaru 28. ju- nija 1774'" je bilo neposredno prizadeto oko- lje Gruberjeve hiše. Porušen je bil kolegij, prostor je ostal nezazidan in s tem dal osnovo današnjemu Levstikovemu trgu. Gru- ber je kupil pogorišče nasproti stoječih šestih hiš in ga spremenil v vrt. Iz Gruberjevega^ naslednik graditi, temveč sme prostor upora- biti le za vrt«. To utemeljuje s tem, da se ne bi jemal mehanični hiši razgled in prost zrak. Vprašanje, ali je pogorel tudi stari seminar, pa puščamo odprto; nanj se bomo povrnili ob pretresu gradnje Gruberjeve palače. Preokret v urbanističnem razvoju in po- novno propadanje starega »ambienta« v tem delu pomeni izgradnja lesenega mostu čez Ljubljanico (nekoliko severneje od današ- njega), ki je zahteval tudi porušitev stavbe v strnjenem, a z nastankom Gruberjevega vrta že okrnjenim kompleksom hiš ob Ljub- ljanici. Tako je nastala ozka Trubarjeva ulica kot prehod na Levstikov trg. V 40 letih XIX. stoletja^^ se je na vzhodno fasado v severnem delu Gruberjeve hiše na- slonila stavba, ki jo je zidal Virant in je bila s pročeljem obrnjena proti Levstikovemu trgu. Zaradi lažjega priključka stavbe, tako formalnega kot konstruktivnega, pa je v širini treh okenskih osi povzela isto fasadno obdelavo kakor Gruberjeva palača, tako da je danes stilno enotnih šest okenskih osi na severni fasadi. 178 /ČASOPIS ZA SLOVENSKO Kl! A J E V N O ZGODOVINO KRONIK A Načrt Blaznikove tiskarne iz leta 1850 do 1860 kaže, da je še pred tem časom nastala tudi stavba vzdolž Rožne ulice (slika št. 9). S tem se je strnil trikot, ki ga oklepajo Zvez- darska in Rožna ulica ter Levstikov trg. Situacija se ni bistveno spremenila vse do potresa 1895. leta, ko je padel ostanek hiš na južni strani Trubarjeve ulice, ki se je s tem razširila. Cez Ljubljanico je bil zgrajen nov zidan most, ki stoji na istem mestu še danes. Prav tako je ohranjen še del vrtne ograje, zgrajene leta 1900^^ g secesijsko orna- mentiranimi vogalnimi zidanimi stebri (slika št. 1). RAZVOJ STAVBE S POSEBNIM OZIROM NA FUNKCIJO PROSTOROV Ker je situacija ob začetku gradnje pojas- njena in prav tako leto začetka, lahko pre- idemo na tloris stavbe same in pregledamo vse tiste momente, ki so sestavljali program in odrejali funkcionalno zasnovo tlorisa. Stavba je bila, koit že povedano, zgrajena za mehanične in hidravlične študije. O tem namenu poroča Gruber tudi sam deželni vladi dne 4. aprila 1783.^'' V zvezi s progra- mom, ki pa je hkrati že dejanski opis obsto- ječih prostorov, nam poroča Gruber v isti listini. Odstavek navajamo v prevodu: »Da bi hiša služila tem namenom, so bili pred- lagani naslednji glavni deli: 1. učilnica, v kateri bi se hranili modeli za mehaniko in jjoljedelstvo in v kateri naj bi bil ponk mehanike in poljedelstva, 2. ]3rostorna dvorana za shranjevanje zelo dragocene obilice knjig iz mehanične in po- ljedelske stroke, 5. dvorana, v kateri bi se mogle razvrstiti rudninske in druge prirodoslovne zbirke, 4. zopet dvorana, v kateri se namesti zbir- ka ladijskih modelov, ki je v naših deželah gotovo edina, 5. fizikalna dvorana za vse fizikalne po- skuse, 6. dvorana za učilnico zidarjev, tesarjev in risarjev, da bi mogli nemoteno izvrševati svoje praktične naloge, 7. astronomska opazovalnica in velika terasa. , Da bi pa bili tudi strokovni učitelji pri roki, je nadalje predlagal: 1. stanovanje za profesorja mehanike in ravnatelja brodarstva, obsegajoče 4 prostore, 2. stanovanje profesorja risarske, zidarske in tesarske šole, obsegajoče dva prostora, 5. stanovanje profesorja poljedelstva, ob- segajoče 2 prostora. SL 8. Ljubljana, načrt iz leta 1808 (DAS) 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 4. stanovanje profesorja fizike in matema- iike, obsegajoče 2 prostora, 5. stanovanje za enega pomočnika, obse- gajoče 2 prostora.« V zvezi s tem nas predvsem zanima vpra- šanje, kateri prostori v Gruberjevi stavbi so ustrezaU zgoraj opisanim namenom. Za po- jasnitev tega vprašanja pa moramo še enkrat oljnoviti predstavo o obsegu Gruberjeve pa- lače. Ce primerjamo število prostorov, ki jili na- vaja Gruber — teh je v celoti v I. in II. nad- stropju 18 —, s številom prostorov, ki nam jih podaja načrt Gruberjeve palače (slika št. 10), lahko ugotovimo, da se njihovo število ne sklada, ker je prostorov na načrtu več, kot jih navaja Gruber. To je prva misel, ki podaja možnost, da je bila Gruberjeva stav- ba prvotno manjša. Za pojasnitev poglejmo še enkrat Gruber- jevo črtno skico (slika št. 6), ki jo podaja v merilu in nam daje možnost izmeritve. Po preračunu je Gruberjeva stavba dolga 18 dnu. klafter in 5 čevljev,^^ j^^j, jj. približno 36,70 m, to je za celih 10,40 m krajša od do- sedanjega obsega pojma Gruberjeve palače. Dolžina po Gruberjevi skici izmerjene hiše se sklada z obsegom hiše do notranjega zidu ob triramnem stopnišču v južnem delu stavbe, t. j. namesto 14-osne, le 11-osna stavba. Prva ugotovitev bi tako bila, da je bila prvotna Gruberjeva palača le U-osna. Ob- staja še možnost, da je stavba v Gruberje- vem času imela dve fazi. Slednje ni verjetno, ker se število sob po Gruberjevem opisu uje- ma le s številom sob v zmanjšanem obsegu poslopja. (Gruber navaja 18 prostorov, mi pa smo jih našteli samo 17, a smo pri tem iz- vzeli oba komunikacijska prostora ob elip- tičnem stopnišču in dve prav tako ob stop- nišču v osi glavnega vhoda ležeči sobi. Tako SI. 9. Načrt iz let 1850—1860 (DAS); tisk Blasnikove tiskarne je še vedno podana možnost, da je eden od teh štirih prostorov služil za namene, ki jih opisuje Gruber.) Ker je Gruberjevo poročilo iz leta 1783, t. j. poldrugo leto pred njegovim odhodom, je težko verjetno, da bi v tem krat- kem času do odhoda, potem ko je bil že v težkih finančnih zadregah^' in je skušal hišo celo prodati,^' še razširjal zgradbo. Ugotovitev jedra stavbe, ki je tako edino samo Gruberjevo delo, potrjuje še precej drugih razlogov. Najvažnejše je pri tem dej- stvo, da ima jedro izrazito težnjo po sime- triji, kar se kaže predvsem v formiranju vhodne veže in močno prostorsko poudarje- nem rizalitu ter v okenski razvrstitvi, ki je izrazito simetrična (si. št. 12). Y zvezi s sime- trijo naj tu še omenimo abnormaliteto, ki je v poševno izvedenem zidu v severozahodnem vogalu, ki pa je pojasnjena z naslonom na jezuitski kolegij. Ugotovitev simetrične tvor- be je toliko pomebnejša, ker je to ena izmed stilnih značilnosti baročne arhitekture in tako ponovno iziključuje vsak dvom, da je stavba racionalna tvorba, ki bi nastala na kakršnih koli obstoječih stavbnih osnovah. Pri pregledu podstrešja je bila odkrita na zunanji strani južnega zunanjega zidu prvot- nega jedra fugirano ometana stena, ki kaže popolnoma isto obdelavo kot pritlična etaža (glej sliko št. U); navedeno dejstvo potrjuje na eni strani pravilnost ugotovitve o jedru stavbe, po drugi strani pa s fugirano obdelavo kaže na to, da je bil zid b:ez odprtin in zato požarni. Pri pregledu prostorov smo ugotovili, da sobe izven jedra Gruberjeve stavbe nimajo štuka. Kaže se tudi razlika v stropni kon- strukciji, kjer je v prvem in drugem nad- stropju v sobah poleg stopnišča (št. 51, slika št. 10), raven strop, da si so vsi drugi prostori v isti etaži oWkani. Podobno razliko naredi- ta tudi prostora v priključku v skrajni južni .sobi v prizidku, ki ,sta v nasprotju z ravnimi strepevi v pv\i etaži obokana (slika ši. 10, št. 57). Podani razlogi nedvomno govore o prvot- nem jedru s simetričnim racionalno zasno- vaniin tlorisom, ki je dobil v kasnejših 30 letih (t. j. do francoske dobe) svoj južni pri- ključek s stopniščem. Edini razlog, ki govori proti dokazani gradnji v dveh etapah, so vrata v I. nad- stropju v sobi poleg kapele; ta vodijo v so- sednjo sobo, ki je že v priključku. Vratna krila so izvedena kakor v drugih Gruberje- vih prostorih in imajo nad vrati štukiran motiv s školjčno oblikovano kartušo. To si pojasnimo z možnostjo, da so bila vrata in štukaturni okvir zgrajena kasneje, to je v času povezave na prizidek. 180 ČASOPTS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko smo tako izluščili prvotno jedro, se lahiko povrnemo h Gruberjevmu opisu pro- storov in skušamo ugotoviti, kje so ti pro- stori bili, in pri tem rekonstruiramo, kakšne spremembe so nastale v stavbi posebno še glede na priključek v južnem delu. Iz Gruberjevega opisa smo razbrali, kakš- nim namenom so služili prostori v njegovi stavbi, sedaj si oglejmo še prostore v današ- nji zgradbi, da bo namenska rekonstrukcija lažja. Pritličje: V osi stavbe je vhodna veža, široka 5,15 m in dolga 15,50 m. Kot prostor poteka skozi vso širimo poslopja in tako tvoiri prehod na dvoriščno stran. Levo od vhoda leži ovalno stopnišče, dostopno po prehodu iz vhodne veže. Iz te vodijo na levi in desni strani vrata v prostore. Leva polo- vica: poleg omenjenega ovalnega stopnišča ima še dva večja prostora; eden je podolgo- vat 10 X 3,15 m in ima na daljši stranici tri okna. Dvoje oken je zazidanih, eno pa je predelano v vrata, ki tvorijo prehod v pro- stor Virantovega priključka. Drug večji pro- stor 6,15 X 7,70 leži v severozahodnem vo- galu in je očitno predelan iz dveh prostorov; ima pet oken. Poleg ovalnega stopnišča je prostor nepravilne oblike in predstavlja ne- kakšen komunikacijski hodnik. Tik ob vhod- ni veži sta še dva manjša, danes straniščna prostora. Desno od vhodne veže se nizajo ob obcestni strani trije prostori: 3,5 X 3,30, 3,10X4,82 m in 4,82 X 5,85 m — današnje hišnikovo stanovanje. Iz vhodne veže je do- stopen kletni proistor, velik približno 3 X 9 m. Ob dvoriščni strani je večji prostor 9,15 X X 3,40 an, ki je dostopen iz vhodne veže preko manjšega prostora 5,40 X 2,95 m. V teh prostorih je danes internat. Med inter- iiatom in hišnikovim stanovanjem omenimo še prostor 2,30 X 2,30 m, ki je prvotno služil za kurjenje peči. Soba ob dvorišču ima pri- ključene sanitarije. Stropovi so obokani. Ker Gruber omenja v pritličju le delavnico klju- čavničarjev in mizarjev ter skladišča za shranjevanje velike navigacijske opreme in orodja, lahko sklepamo, da so bili za te pro- store dodeljeni večji prostori, stanovanja poslov pa so bila v manjših. Ker ni navedel števila posameznih prostorov, ki služijo za te namene, rekonstrukcijo tako opuščamo. I. nadstropje. V osi stavbe poleg glavnega stopnišča je prostor 3,80 X 4 m, ki pomeni prehod v druge prostore. V osi stavbe v ri- zalitu je dvoTauski prostor 8,75 X 9,90 m. Od treh prvotnih oken sta dve predelani v vrata, ki tvorijo prehod v Virantov stavbni priključek. Ob notranjem zidu ima dve polkrožni niši. Levo od osrednje osi imamo tri sobe. Prva podolgovata ob dvoriščni stra- ni je velika 3,40 X 10 m s tremi zazidanimi okni. Vogalna soba 3,80 X 6,50 in manjša 5,10 X 2,20 ležita tik ob stopnišču. Vsi trije prostori oklepajo manjši prostor, ki je slu- žil za kurjenje peči v teh sobah. Komunika- cijski proistor ob stopnišču je nepravilne oblike in prostorsko prehaja v stopniiSčni prostor. Desno od osrednje osi je pet j)ro- storov: ob zahodni strani, t. j. ob cestni, so po vrsti nanizani trije 6,10 X 4,50 m, drugi 2,20 X 3,40 m (kapela), tretji 5,10X3,40 m. Na dvoriščni strani sta dva prostora. Prvi 5,75 X 5,40 m, drugi 3 X 4m. Ob bivšem po-' žarnem zidu so sanitarije s komunikacijskim prehodom v južni priključek stavbe, t. j. na triramno stopnišče. Teh pet prostorov oklepa podobno kot v levi stavbni polovici prostor, od koder se kurijo peči. Nadstropje zaseda v celoti Državni arhiv Slovenije. Stropovi so zrcalni in razen dveh štukirani.^^ 11. nadstropje. V tlorisu je popolnoma isto, le da je prostor nad kapelo in sosednjo sobo združen. Stropi so- obokani in štukirani ra- zen v rizalitu. Zaradi lažje orientacije bomo označevali prostore v stavbi s številkami, ki so razvidne iz načrtov (slika št. 10, št. 13). Izhodišče za primerjavo oziroma namensko rekonstrukci- jo je dvoje stvari. 1. Kapela, zaradi katere lahko sklepamo, da so štirje prostori, t. j. »stanovanje za pro- fesorja mehanike in ravnatelja brodarstva«, Gruberja bili v tem delu. Možno je, da so to bili prostori št. 54, 55 (t. j. kapela), 66 in 60. 2. Presoja velikosti prostorov po namenu in povezavi ali podobnim strokam namenje- nih prostoit)v. Gruber omenja kot prvo učilnico, kjer bi bil pouk inebanike in poljedelstva in kjer je hranil modele za ti dve stroki. Ker so za po- uk gotovo iiotrebovali največji prostor, bi bil to lahko le v rizalitu v 1. ali 11. nadstropju. Ker je bil Gruber profesor mehanike, domne- vamo, da so učilnice in prostori mehanične SI. 10. Gruberjova palača, tloris I. nadstropja 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLO V EN.S KO KRAJEVNO Z GODO V IN O in hidravlične stroke bili v isti etaži kot nje- govo stanovanje. Ta učilnica bi spadala po- tem v prvo nadstropje (soba št. 49). Knjižnica mehanske in poljedelske stroke je spadala seveda v isto etažo, prav tako soba za ladijske modele (Gruber je bil rav- natelj brodarstva). To bi mogli biti sobi št. 61 in 52. Ker pa je bila učilnica za mehaniko kot knjižnica namenjena tudi študiju polje- delstva, menimo, da je bilo stanovanje profe- sorja poljedelstva, obsegajoče dva prostora v isti etaži in to v sobi 53 in 52. Drugo nadstropje. Največji prostor v riza- litu naj bi bil za učilnico tesarjev, zidarjev in risarjev. Stanovanja profesorja risarske, zi- darske in tesarske šole bi moglo biti nad enako velikim stanovanjem 1. nadstropja (v sobah št. 52 in 55). Preostane nadalje fizikal- na dvorana, ki bi bila lahko soba št. 77 (enak tloris kot soba št. 51 v 1. nadstr.,) soba za rudninske in druge zbirke pa v pro- storu (isti tloris kot soba št. 61). Stanovanje profesorja fizike in matematike ter enega pomočnika pa nad enako velikim prostorom v I. nadstropju (soba št. 60, 55 in 56, 54). Preostane nam še astronomska opazoval- nica in velika terasa. Astronomska opazoval- nica ni mogla biti drugje kot kje na strehi; drugo pa je vprašanje terase, o kateri pa ni nobenega sledu. Misel, da bi mogla biti taka terasa v višini drugega nadstropja nad juž- nim priključkom, je malo verjetna zaradi številnih dokazov (fugiran zid na zunanji strani na podstrehi), ki govore o tem, da je priključek nastal po Gruberjevem odhodu. Pogost motiv na številnih baročnih in poznobaročnih arhitekturah je poudarjanje srednjega dela stavbe. Ta se pogosto zaklju- čuje s teraso ali dvignjenim nadstropjem v srednjem delu ali pa ima okrašen zatrep (Giebel). Možno je, da je tudi Gruberjeva hiša imela tak terasast zaključek nad riza- SI. 11. Gruberjeva ipalača, -podstrešje, fugiran omet na stopniščni strani južnega zidu, jugovzhodni del SI. 12. Načrt Gruberjeve palače iz francoiske dobe (1809—1S15, DAS) Mtom; to bi tudi ustrezalo Gruberjevemu opisu te terase, ki jo je označil kot »veliko«. Potem ko smo zavrnili možnost, da bi bila taka terasa na priključku, nam ostane tak velik prostor edino nad rizalitom. Tu bi bilo treba pojasniti tudi vprašanje dostopa na teraso in astronomsko opazoval- nico, oziroma na podstrešje, posebno ko ve- mo, da ovalne stopnice vodijo le do drugega nadstropja. Kje naj bi bil tak dostop, oziroma stop- nišče? Stopnice moremo iskati samo v pre- delu, ki kaže prezidave, nikakor pa ne v so- bah, ker so se te po svojem videzu ohranile do danes (štuk) in niso doživele prezidav. Že na prvi pogled nam tloris (sbka št. 10) kaže v južnem delu večje spremembe, kar je postalo zlasti očitno z napravo sanitarij in komunikacije, ki povezuje prvotno Gruber- jevo zasnovo s prizidkom. Prav v tem pre- delu opažamo v stropu in stenah vseh etaž cilindrično formo. Menimo, da bi bile lahko v tem delu okrogle stopnice, ki so skozi vse etaže vodile na podstrešje. Tako domnevo okroglega stopnišča v kotu stav"be podkrep- ljujejo še naslednji razlogi: Baročni tloris pozna kot eno od svojih zna- čilnosti okrogla stopnišča, ki so bila izključ- no samo funkoionalna, to je predvsem oskr- bovahia. V številnih primerih nastopajo take cilindrične stopnice v vogalih stavb ali ste- čiščih zidov. Naš primer v tem pogledu ni izjema, in ustreza opisanemu baročnemu stopnišču. Položaj južnega kurilnega pro- stora in hodnika pred njim kaže, da je tu moralo biti stopnišče ia s tem oskrbovalna zveza s pritličjem, ker bi v nasprotnem pri- meru imel zelo neugodno zvezo preko oval- nega stopnišča in drugih prostorov. Pomislek, ki govori proti, je to, da so stop- nice izstopale na podstrešju v najnižjem delu 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA strehe, kar pa je mogoče pojasniti s tem, da je streha imela drugo obliko kot današnja. To okroglo stop.nišče je bilo gotovo opušče- no v času južnega priključka, ki je izobliko- val lastno troramno stopnišče, povezano s podstrešjem. Ko smo tako končali obenem z namensko rekonstrukcijo tudi stavbno zgodovino I. faze, t. j. do leta 1777 (Stele: Nastanek Kremser- Schmidtovih slik v kapeli^*), lahko preidemo na umetnoistnozgodovinsko manj pomembne doziidave stavbnih priključkov. Nepojasnjena ostane v I. stavbni fazi raz- poka v severnozahodnem vogalu, ki deloma kaže na priključitev nekega zidu. Stvar je toliko' bolj zanimiva, ker obdrži stavba sime- trijo le do mesta, ki jo kaže razpoka in tudi dolžina do razpoke se ujema z Gruberjevo črtno skico. < SI. 15. Ponazaritov faz gradnje Gruberjev in VirantO'Ve stavbe Druga faza. Ze ob določitvi jedra stavbe smo spoznali južni priključek. Ugodovimo lahko še to, da je nastal med letom 1783, t. j. med časom Gruberjevega poročila, ki ga še ne obravnava, in tlorisom iz francoske dobe, ker je že spojen s stavbo. Možno je, da je na- stal v času francoske okupacije (1809 do 1813) in da je nastal načrt v zvezi z gradbe- nimi deli. To bi podkrepljeval načrt Ljub- ljane (slika št. 8) iz leta 1808, na katerem je Gruberjeva palača izrisana še kot simetrična. S tem priključkom sta se zahodna in vzhod- na fasada podaljšali za tri okenske osi, ki so se s svojim dekorjem popolnoma podredile drugim oknom. Tretja faza. Priključitev Virantove hiše. Ker za Virantov priključek v 40 letih XIX. stol. "ne poznamo arhivalnega gradiva razen letnice začetka gradnje, t. j. 1842, podajamo tu le tiste možne variante za priključek, ki jih razberemo iz tlorisa in fasadne obdelave. Prva možnost: Na vzhodno fasado obsto- ječe Gruberjeve hiše naj bi se prizidal pri- ključek v širini treh osi. Ta priključek naj bi dal z obstoječo Gruberjevo fasado današnji videz severne fasade. Na priključek bi se prizidala Virantova hiša z drugo fasadno obdelavo in regularnim tlorisom. Ta mož- nost pa popolnoma odpade, ker višine tal v Gruberjevi stavbi in priključku niso enake. Druga možnost: Faze so šle v obratnem redu. Najprej naj bi bila postavljena Viran- tova hiša, kasneje — v kratkem časovnem razmaku — naj bi bil vmesni prostor »za- plombiran«. Ta varianta je bolj sprejemljiva posebno glede na različne višine tal. Tretja možnost: Enkratna izgradnja pri- ključka (to je vsa Virantova hiša). Ločitev v fasadi in strehah bi nastala izključno iz kompozicijskih razlogov (težak videz dveh hiš, ki sta pod isto neprekinjeno streho). Ker vsi trije primeri podajajo na precej soroden način kopiranje oziroma dopolnitev Gruberjeve fasade s tremi osmi, je iz urbani- stičnih razlogov najbolj sprejemljiva zadnja, t.j. tretja možnost, da je ves priključek na- stal naenkrat, pa čeprav v različnih fasad- nih obdelavah. Ob koncu lahko dodamo še spremembe v namenu stavbe. Prvotnemu namenu, t. j. obrtni šoli, poslopje ni dolgo služilo.^" Po Gruberjevem odhodu je bilo prodano na dražbi ter ostalo v privatni posesti do leta 1880. Prostori so služili za stanovanja, 1778; leta. kot govori vir,'" pa so bili tu nastanjeni oficirji. Po 1880. letu je stavbo kupila Kranj- ska hranilnica. V času njenega lastništva je bila v Gruberjevi hiši umetna tkalnica gobe- linov,'* ki SO' se tudi razstavljali,'^ v pritlič- ju pa prodajalna in kavarna." Po I. svetovni vojni je prišla stavba v posest Poštne direk- cije, ki je sobe preuredila v poslovne pro- store. Po II. svetovni vojni je Gruberjeva hiša v državni lasti, prostore pa si delita Poštna direkcija in Državni arhiv Slovenije. Zaradi boljšega razumevanja Gruberjeve, dejavnosti dodajamo kot dopolnilo teksta j njegov življenjepis. ' 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Gabrijel Gruber S. J. je bil rojen na Duna- ju 6. maja 1740. Sorodnik Janez Gruber je bil misijonar v Mongoliji in to je verjetno privlačilo Gabrijela, da je izbral isti poklic. Kot 15-letein je vstopil v jezuitski red in bil v njem do razpusta leta 1773. leološke štu- dije je končal v Gradcu, filologijo pa je študiral na Dunaju, kjer je txidi poučeval latinščino na orientalski akademiji. Z Duna- ja je odšel v Judenburg ter od tod po enem letu v Ljubljano, kjer je bil določen za pro- fesorja mehanike na pobudo od 1. 1767 delu- joče »Kranjske družbe za poljedelstvo in ko- ristne umetnosti«.''' Gruber je prispel v Ljubljano 3. junija 1768.^5 Za svojo nalogo je nabavil potrebne knjige o hiidravlični arhitekturi, o tesarstvu, o graditvi mlinov in mostov, o urarski umet- nosti in o vodogradnjah. Kupil je razne merilne instrumente, mikrometrično sostilo, stružnico in preizkusno tehtnico. Začel je predavati 8. aprila 1769. Pouk je bil ob ne- deljah in praznikih.'' Učil je rokodelce, za- poslene v stavbarstvu, mehaniko, risanje, zemljemerstvo in hidravliko do svojega od- hoda iz Ljubljane." Poleg poučevanja je vodil gradnjo ljubljanskega kanala.'^ Spomladi 1773. leta je začel graditi stavbo za hidravlično in mehansko šolo." V ta na- men in ker je potreboval opeko za gradnjo kanala, si je 1774 zgradil opekarno na Pru- lah, ki pa je po 1777. letu prenehala z obra- tovanjem.'"' V zvezi s poukom hidravlike je najel izdelovalca ladij, »ki je napravil raz- lične vzorce ladij«.^' Po razpustu jezuitskega roda jeseni 1773 je Gruber ostal v Ljid>ljani. Ker je bil gmoitno dobro situiran — po raz- pustu reda je lahko imel lastno premoženje —, si je kupil parcelo pod Rožnikom,''^ kjer si je zgradil vilo.^' V zvezi z gradnjo prekopa je postal rav- natelj brodarstva in 1.1775 c. kr. svetnik.^^ Zaradi naraščajočih nasprotstev, ki so pred- vsem izhajala iz denarnih težav, je bil 1777. leta odstavljen od vodstva pri gradnji pre- kopa; delo je nadaljeval Vincenoij Struppi in ga leta 1782 dokončal.^' Leto njegovega odhoda iz Ljubljane ni toč- no znano. Vrhovec navaja leto 1783,^' Blei- weis in Slokar leto 1784,^' Steska »ne pred letom 1787«.^8 Verjetno pa je bilo to leta 1785, sredi januarja, kot je ugotovil V. Kopatin iz zapiskov »Historiae annuae«.'" Ta čas bi bil podkrepljen s Steskovim poročilom.*^ Po letu 1777 je vedno bolj lezel v dolgove, ki so na- stali zaradi denarnih potreb ob zidavi hiše. Po odhodu je bilo njegovo premoženje oce- njeno na 17.798 gold in prodano na dražbi.^' Iz Ljubljane je odšel v Rusijo, kjer jezuit- ski red ni bil razpuščen. To je bila zasluga škofa v Vilni, ki je bil obenem apostolski delegat za Rusijo. Ta je prepovedal v Rusiji razglasiti papežev dekret. Verjetno se je tu Gruber dalje časa zadržal ter mnogo gradil, saj se označuje Vilno kot »Gruberjevo me- sto«.^' Iz Vilna je odšel v Mohilevo, kjer je poučeval mehaniko, od 1. 1786 pa v Polocku matematiko, fiziko in arhitekturo, kjer je bil prav tako delaven kot v Ljubljani. L. 1802 je bil izvoljen za generala jezuitov, živečih v Rusiji; po 1. 1804 so mu bili podložni še jezuiti v Neapeljskem kraljestvu, Angliji, Ameriki in Irski. Umrl je v Petrogradu ob požaru 1. 1805.'^ OPOMBE DAS = Državni arliiv Slovenije MA = Mestni arhiv SBL = Slovenski biografski leksikon /. Vrhovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach, 1886, str. 55. — 3. Radios: Alte Häuser in Laibach I., 1908. — 3. Fab- jančič: Knjiga hiš I. 1940-45, str. 319, rkp MA. — 4. Glonar, SBL Gruber Gabrijel, str. 268—269. — V. Steska: Pater G. Gruber, Izvestja Muz. društva za Kranjsko, XV. zv. 1 in 2, str. 41. — V. Kopatin: S. J. G. Gruber in njegov prekop; Kronika islov. mest I. 1954, str. 8 in 9. — 5. Slokar: Zgo- dovina obrt. šolstva v Lj. do 1. 1860, rkp str. 5—7, MA. — 6. Kos, M.: Srednjeveška Ljubljana, str. 9. — 7. Fabjapnčič: Knjiga ljublj. hiš I. rkp MA, str. 515: »Jezuiti so kupili 50 hiš in jih dali podreti«. Te hiše so stale vzdolž Rožne ulice (severo-zah. stran) ter na Sv. Jakoba trgu. — 8. Fab- jancič: Knjiga Jjublj. hiš I., jeznit-ske stavbe na Sv. Jakoba trgu, str. 515, rkp MA. — 9. FabjanČič: prav tam. — 10. Fabjančič: Knjiga ljublj. hiš I, str. 526; Virantov vrt, rkp MA, III. hiša ir. 251, h. 68 — t. h. d. do 1665 2 gld. nato 4 gld) 1652—1775 novo semenišče i(Das neu erbaute semina- riiim- so Jakob Lichtenberger gewest); Op. V urbarju 1752-55: >N. Das Seminarium Soc. Jesu von 2 heysern danon in das Seminarium verbaut worden«. Str. 550 Tik Virantovega vrta: r. 2155; h. 72; 141 — t. h. d. 5, od 1676. 1599 Gregor Motz . . . Hi.šo so 1. 1898 podrli. DAS: Extract: Iz rektificiranega davčnega urbarja mesta Ljubljane. Hiše, ki jih je dal Abbé G. Gruber po požaru leta 1774 .porušiti. Navaja se višina davka za te hišo: No 66 — Seminarij S; J; od ene hi.Še — 3 gld. 52 krajcar. No 67 — Seminarij S; J; dve hiši, kate- rih ena je bila No 68 — vzidana v seminar (deren eines in das Seminarium verbaut worden) U gld 2 kr. No 69 Gregor Wcischel ena-hiša 5 gld 55 kr. No 70 Tomaž Finsterwalder ena hiša 4 gld, No 71 Joh. Felix Kapus, župnik 12 gld, skupaj 40 gld. — 11. Fabjančič: Ljubljanski sodniki in žu- pani, III. knj., str. 712. Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje 1957, str. 142, — 12. Vrhovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach 1886, str. 54. — 13. DAS: Konvolut 455. — 14. Vr- hovec: Die wohllöbl. Hauptstadt Laibach 1886, str. 54. Ra- dios; Alte Häuser in Laibaeh I. 1908, str. .14 si., Fabjančič: Knjiga ljublj. hiš I, Jezuitske stavbe na Sv. Jakobu trgu, rkp MA, str. 515). — 15. Prezidijalni spisi, konvolut 455. — 16. 1 klaftra (dunajska) 1,89648 m = 6 čevljev, 1 čevelj = 0,516081 m = 6 col, 1 cola = 5,2 cm. — 17. Origin, tekst: Die schwar- ze linie ist Ton Zokl des Gebäudes die Rothe linie ist vom Grund der unter das Pflaster komt das Gebäu selbst wird noch durchaus von Zokl um 1 Vs Zol zurückgezogen. — 18. DAS. Prezidijalni spisi, konvolut 455. ~ 19. Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje, str. ,142. — 20. MA: Fase 74, str. 146—147. Prepis ipogodbe ined Gruberjem in Hrenom. — 21. MA: prav tam. — 22. MA: Codex XX./2 Verzeichniss der Gewcrbsleute. — 23. MA: Fase. 1510, št. 15560, stavbno do- voljenje za 2,90 ni visoko ograjo v Trubarjevi ulici. — 2i. DAS: Prezidijalni spisi, konvolut 455, Gruberjevo poročilo deželni vladi z dne 4. aprilu 1785. — 25. gT. opombo 16. — 26. Slokar: Zgodovina obrt. šolstva y Ljubljani. Rkp MA, str. 7. >Juliia meseca 1779 se jc zadolžil pri Janezu Gottlie- i>en grofu Stampferju za 14.000 gld sproti 4''/o obrestovan in. Od Antona pl. Raaba si jo 20. jnl. 1785 izposodil 10.000 gld, ki se jih je obvezal vrniti s 4Vo obrestmi v 2 letih. Dne 2. jan. 1784 je dobil od Franca Zoisa posojilo v znesku 1150 gld. Dolgova! je tudi 481 gld. državni to'varni porce- lana na Dunaju in 545 gld fiskusu«. — 27. DAS Prezidialni .spisi, konvolut 455, Grub, poročilo deželni vladi z dne 4. apr. 1785; Gruber ponuja hišo za 40.000 gld. — 28. Stele: M. J. Kremser-iSchmidt v Sloveniji, -Ljubljana 1957, str. 14. >. . . Slike v Gruberjevi kapelici niso datirane, vendar je gotovo, da so nastale vsaj 1778, nikakor pa ne pred letom 1777.< — 29. Slokar: Zgodovina obrt. šolstva v Lj. Rkp MA, str. 3—7. — 30. MA: Fase 89 Registratura 1, seznam hiš 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA v Lj. z dne 10. [II. 1798. — 31. Radios: Alte Hauser in Lai- bach I. 1908, str. U si. — 72. Prav tam. — 33. Radios: Alte Häuser in Laibach I. 1908; Vrhovnik: Gosrtilne v stari Ljub- ljani 1926; Fase 32, popis prebivalstva 1890 in 1900. — 34. V. Steska: Pater Gabrijel Gruber: Izvestja muzejskejra dru- štva za Kranjsko, XV. zv. 1 in 2, str. 4.1—46. V. Kopatin: S. J. G. Gruber S. J. in njegov prekoro. Kronika slovenskih mest L 1934, str. 8 in 9. Glonar: Gruber Gabrijel, SBL I. knjiga, str. 268 in 269. — 35. Diarium eoli. S. J. labacen- sis 1651—1792 : 3. VI. 1768: P. G. Gruber mechanic exp. pri- mus profesor La-baci hodie advenit. — 36. Iv. Slokar: Zgo- dovina obrtnega šolstva v Ljubljani do 1. 1860; rkp MA, str. 3—7. — 37. Prav tam. — 3S. Glonar: Gruber Gabrijel, SBL I. knjiga, str. 268 in 269. — 39. DAS: Prczidialni spisi, konvoiut 455; Gruberjevo poročilo z dne 4. aprila 1783. — 40. Iv. Slokar: Ljubljanske opekarne, str. 14, rkp M.\. - 41. V. Steska: P. Gabrijel Gruber, Izvestja muzejsKega dru- štva za Kranjsko XV. zvezek 1 in 2, str. 41—46. — 42. Iv. Slokar: Zgodovina obrtnega šolstva, str. 3—7, rkp MA. — 43. Gloriar: Gruber Gabrijel, SBL I, str. 268 in 269. — 44. Mittheilungen des Musealvereins für Kraiu 1896, 96. — 43. Glonar: Gruber Gabrijel, .SBL I, str. 268 in 269, — 46. Vr- hovec: Die wohllöbl, landesfürstl, Hauotstadt Laibach. Lai- bach 1886, str. 55, — 47. Bleiweis: Mittheiluugen des Museal Vereines für Kraiu 1855; iSlokar: Zgod. obrt, šolstva, .str, 3—7, rkp MA, — 48. V, Steska,: Pater G. Gruber, Izvestja muz, društva za Kranjsko, letnik XV, zv. 1 in 2, str. 41—46. — 49. V. Kopatin: S. J. G. Gruber in njegov prekop; Kro- nika slovensk/ili mest I; istr. 8 in 9. — 50. Ustno prof. Mole. — 5/. SBL, str. 268^269. PREŠERNI NA VRHNIKI RAFAEL OGRIN Ko govori Fr. Kidrič v svoji razpravi »Pre- šerni od konca XV. do srede XIX. stoletja« o gospodarskih talentih med Prešerni, pravi, da sta bila najznamenitejša med njimi Jurij (1772—1847), trgovec v Trstu, in Janez (1769 do 1814), posestnik na Brezovici pri Ljub- liani. Ohranilo se je menda spoiročilo, na- daljuje, da sta bila brata in doma nekje okoli Brezi j na Gorenjskem, vendar se to po matič- nih knjigah menda ne da dokazati. To pa ne drži. Po rojstni knjigi radovljiške fare so se rodili v Zabreznioi št. 6 pri Španu, sitaršem Tomažu in Neži Prešeren otroci: 20. februarja 1765 Matija (ne Matevž), 15. maja 1767 Marija Magdalena, 8. maja 1769 Janez Nepomuk, 9. aprila 1772 Jurij. Domačija je bila podložna graščini v Be- gunjah. Najstarejši sin Matija je prevzel dom in bil oče Franceta Justa Prešerna (1808—1864), pesnikovega prijatelja in po- sestnika na Bledu. Francetova mati je bila Katarina Hafner. Drugi otroci so šli po svetu. Marija se je poročila 28. februarja 1791 na Rodinah z Janezom Kokajlem, rojenim v IjOgatcu okrog leta 1764 in posestnikom na Vrhniki št. 177 (danes Cankarjev trg št. 11). Prinesla mu je za doto 1800 gld kranjske veljave. Janez se je poročil 20. junija 1791 (ne 1790) s svojo malo sestrično Marijo Pezdir, rojeno Legat, posestnico in gostilni- čarko pri Škandru na Brezovici pri Ljub- ljani. Jurij je odšel v Trst in začel tam trgovati. Tudi oče Tomaž je preživel zadnja leta na Brezovici in tam umrl 8. maja 1803, star 73 let. Janez Kokajl je imel na Vrhniki poldrugo kmetijo in hiši št. 177 in 180. Posestvo je bilo podložno graščini na Bokalcah. Na Vrhniki se je rodila 23. novembra 1796 hčerka Marija Ana. Oče je že naslednje leto 7. aprila 1797 umrl za jetiko, hčenka mu je sledila 25.. marca 1798. Posestvo, je podedovala Marija Magdalena. V svojem testamentu z dne 26. novembra 1805 je zapustila vrhniško pose- stvo svojim trem bratom Matiji, Janezu in Juriju. Marija Kokajl je umrla 1. decembra 1805 v Ijjubljani, Gradišče št. 32. Brezovški Janez je izplačal svojemu bratu Matiji 2000 gld, brat Jurij pa je svoj delež odstopil njemu in njegovim otrokom. Tako je postal Janez leta 1808 edini posestnik vrhni- ške kmetije. V svojem testamentu z dne 16. maja 1814 je zapustil brezovško posestvo svo- jemu sinu Francu, posestvo na Vrhniki in Logti pa sinu Janezu. Janez ml. je umrl že leta 1824. Njegovo premoženje je podedovala njegova mati, ki ga je predala svojemu sinu iz prvega zakona, Antonu Pezdirju. Tako so gospodarili Prešerni na Vrhniki od leta 1797 do 1832. Bratranca, Janezov sin Franc, ki je pode- doval brezovško posestvo, in Matijev sin Franc, posestnik na Bledu, sta imela stike z Vrhniko tudi po ženah. Brezovški Franc se je poročil z Marijo Kotnik, rojeno 25. avgusta 1809 na Verdu pri Vrhniki, blejski Franc pa z njeno nečakinjo Amalijo. Marijina sestra Ana Kotnik, rojena 14. julija 1802, se je poročila s sodnikom Mertličem v Bistri. Tu se jima je rodila 16. januarja 1823 hči AmaMja. Mertlič se je pozneje preselil kot graščinisiki upravnik na Bled, kjer je blejski Franc spoznal Amalijo in se z njo 1843 poročil. Njena sestra Marija Gabrijela pa se je poročila s svojian bratran- cem, znanim mecenom Francem Kotnikom na Verdu pri Vrhniki. Blejskemu Francetu so rekli »bogati Pre- šeiren«. Vendar je bilo njegovo bogastvo le navidezno. Leta 1857 je kupil kopališče v Želečah št. 21 za 21.000 fl. Ob njegovi smrti 1864 je bila ta posest zadolžena preko kupne cene; štiri leta pozneje je bila na prostovoljni , 185 KRONIKA CA H O 1> IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dražbi prodana in na osnovi odstopne in pri- sodilne listine prepisana na Jožefa Luikniana iz Ljubljane. Zena Amalija se je, kakor pri- poveduje Prešernova Lenka, preselila nato v Ljubljano. Kidrič je v svoji razpravi Amalijo pre- ostro obsodil. Gotovo je, da njen zakon ni bil srečen. Ona mlada, mož pa 15 let stairejši in jetičen. Zato ni čudno, če se je Amalija devet mesecev po moževi smrti vnovič poročila. Ni- kakor ipani mogoče trditi, da je Amalija »iz- maknila« svojemu sinu Gabrielu 20.000 gld, ki mu jih je oče zapustil za študij. Podlaga za to trditev je Jakob Alešovec, ki pripoveduje v svojih spominih »Kako sem se jaz likal« takole: »Po koncu šolskega leta sem šel na Bled k svojemu prijatelju Gabrielu, ki je tedaj dovršil osmo šolo. Med letom mu je umrl oče, njegova mati pa se je drugič omožila. Gabriel se je nadejal bogate dediščine, pa ni bilo iz vsega nič, akoravno mu je oče rekel, ko je ležal na smrtni postelji, da ima zanj ispravljenih 20.000 gld v obligacijah. Z Gabrielom sva iskala in premetala vse kote, da bi dobila te obligacije. Dobila sva pač v biblioteki po knjigah nekaj stotakov, obligacij pa ne, čeprav je oče povedal Gabrielu, kje so. Nato sva napravila poto- vanje po Koroški, Štajerski in Kranjski, kar je trajalo čez tri tedne. Imela sva se prav dobro, ker je imel Gabriel dosti drobiža. Ko- nec septembra se napraviva v Ljubljano. Pobrala sva vse, kar je imelo zanj kako vrednost in se peljala z dvema konjema v kočiji do »Slona«. Tam je dal Gabriel koči- jažu petak za pot nazaj, konje in kočijo pa je pridržal kot edino dediščino in oboje pozneje prodal za par sto goldinarjev.« Dogodek jasno kaže, da je bil Gabriel zelo razvajen edinček, ki bi nikdar ne dokončal medicinskega študija, če bi dobil denar v svoje roke. Tako pa ga je mati s tem denaj- jem izšolala. Gabriel je služboval kot zdravnik na Tur- škem in si je 1872. leta, 28 let star, sam vzel življenje. To gotovo ni storil iz obupa nad materjo, ki je bila tedaj že osem let drugič poročena. Z njim je služboval na Turškem zdravnik dr. Jenko, oče zdravnice dr. Jenko-Groyer- jeve. Ta je pripovedoval, da je bil vzrok samoanora neka Rusinja, iki ga je zavrnila. Morda pa je bil tudi neozdravljivo bolan kot njegov oče. OPOMBE Viri: Farni arhivi Radovljice ^v Škofijskem arhivu v Ljubljani), Breznice, Brezovice in Vrhnike. — Zemljiške knjige graščine Bokalce in gospostva Bled ter graščinski arhiv 'Bokale '(vse v Državnem arhivu LRS v Ljubljani). Literatura: Fr. Kidrič, Prešerni od konca XV. do srede XIX. stoletja (CJKZ VI 1927). — Jakob Alešovec, Kako sem se jaz likal (Izbranih spisov III. del, 1910, str. 77 sL). — Tomo Zupan, Kako Lenka Prešernova sa'ojega brata, pesni- ka, popisuje. 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA PROF. FRAiNJO BAS - 60-LETNIK Letos 22. januarja je slavil Franjo Baš šest- desetletnico svojega rojstva. Tega dne 1899 se je rodil iz kmečke družine v Kameneah pri Braslovčah. Osnovno šolo je obiskoval v Bra- slovčali, gimnazijo pa v Celju iii Kranju. Leta 1917 je bil s šolskih klopi vpoklican k vojakom in je na italijanski fronti ob koncu vojne zašel v italijansko ujetništvo. Po vrnitvi v domovino se je za dva semestra vpisal na dunajski eks- portni akademiji, nato pa je na ljubljanski univerzi poslušal zendjepis in zgodovino. Po diplomi je 1925 prišel za profesorja v Maribor, kjer je poučeval na klasični gimnaziji, moškem in ženskem iioiteljiščii. I^eta li93ß je postal arhi- var novo ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru. iNi pa organiziral samo tega, tem- več je obenem posvetil vso skrb tudi maribor- skemu muzeju, ki ga je malo pred vojno pre- selil iz prejšnjili tesnih prostorov v obnovljeni grad ter na novo uredil; samo okupacija je preprečila njegovo otvoritev. Tik po vojni je postal ravnatelj Pokrajinskega muzeja, ki ga je i94iy—19(4j7 uredil, malo kasneje pa je uredil še ptujski muzej. iPo vojni je vodil do njegove likvidacije tudi Zbirni center v Mariboru. 1949 .e sodeloval v naši restitiicijski komisiji na Dunaju, 1950 pa je postal na tedanjem mini- strstvu za kulturo iLRS referent za muzeje, ob- enem pa je s širokimi organizacijskimi sposob- nostmi pripravljal ustanovitev Teliniškega mu- zeja LRS, čigar ravnatelj je po njegovi usta- novitvi postal. Baševo življenje je bilo in je še zmeraj sila plodno. Bibliografija njegovih razprav bi obse- gala kar zajetno knjigo. Svojih razprav ni pri- občeval samo v raznih znanstvenih revijali in zbornikih, pri čemer se ni omejeval samo na slovenske, temveč je zaradi popularizacije zna- nosti, še bolj pa zato, da bi široke množice seznanjal z domačo zgodovino, sodeloval pod raznimi psevdonimi tudi v dnevnem časopisju. Na univerzi ga je privlačevala predvsem geo- grafija, saj ga že tedaj najdemo med ustano- vitelji Geografskega društva (1922), nato pa njegovega glasila Geografskega vestnika (1923). Kot kmetskega sinu, ki je dodobra poznal kmetsko delo in življenje, ga je prav tako že spočetka zanimala tudi etnografdja. Po prihodu v Maribor 1925 se je vključil v Zgodovinsko društvo, kar je povzročilo, da se je poleg pre- učevanja domače geografije in etnografije po- svetil tudi zgodovinskemu raziskovanju. Pri tem pa je prenesel metodo geografskega in etnografsikega raziskovanja, ki obstaja pred- vsem iz terenskega študija, tudi na zgodovin- sko preučevanje, tako da je pri tem zmeraj združeval študij arhivov z natančnim študijem terena. Prav to pa je povzročilo, da niso nje- gove razprave suhoparne, temveč vselej široko zasnovane. iPri svojem preučevanju se je vsuj spočetka omejeval na ožja področja, ki jih je vselej prepešačil in temeljito preučil; tako se je tedaj omejil zlasti na Podravje in rodno Savinjsko dolino, podal pa nato o njiju temelj- ne razprave, preko katerih ne bo mogel nihče, ki piše o slovenski zgodovini. Basa kot geografa so po prihodu v Maribor zanimale predvsem geografske in zgodovinske silnice, ihi so delovale pri nastanku in razvoju tega mesta. Ze 1926 je v GV opisal historično- geografski razvoj Maribora, 192i7 pa njegove geomorfološke razmere. V istem časopisu je 1928 podal geografski opis Prlekije. Posebej ga je še zanimalo razmerje med obema obdrav- skima mestoma, Mariborom in Ptujem; 1931 je v Koledarju Nabavljalne zadruge drž. usluž- bencev (KNZDU) opisal njuno tekmovanje na Dravskem polju, topografski dinamiki tega po- lja pa je v KSM 1934 posvetil še poseljno raz- pravo, medtem ko je za ptujsko številko ČNZ 1955 opisali še historiično-geografski razvoj Ptuja. Ko so v 30 letih razpravljali o pridružitvi so- sednih občin Mariboru, je ta problem osvetil prav tako z geografskih in historičnih vidikov. Že t929 je v ČZN obravnaval razvoj maribor- ske mestne meje, še posebej pa je seliščnemu razvoju našega mesta posvetil razpravo v KSM 1934 (»Teritorialni razvoj Maribora«). Zanimal ga je tudi spremenjeni prometni poloižaj Mari- bora, ki je postal z nastankom Jugoslavije ob- mejno mesto i(KSM 1934), še prej pa je v Glas- niku profesorskega društva it951 obravnaval prometno gravitacijo Slovenije v sklopu Jugo- slavije. Razen tega je objavil še vrsto drobnih historično-geografskih razprav. Tako je ob otvoritvi kopališča na Mariborskem otoku ob- javil v KSM 1934 geografski in zgodovinski prikaz otoka, v KiNZDU je 1932 opisal kulture v Mariboru v začetku 19. stol., 1933 gradbeno sliko mesta v isti dobi, li956 pa opisal komu- nalno dejavnost v mestu sredi XIX. stol. V KSM je 1959 ob 20-letnici prejšnje Jugoslavije orisal gospodarski in kulturni razvoj našega mesta 1919—1939, pri čemer je zbral mnogo dragoce- nih podatkov. 1952 je izšel njegov Vodnik po Mariboru, ,ki je prvi znanstveni vodnik pri nas. Obsežna razprava »Gospodarske in kulturne slike Maribora iz zadnjih sto let« (Mariborske slike 11954) predstavlja prvo raizpravo o gospo- darskem razvoju našega mesta in služi obenem za vzorec, kako se naj piše gospodarska zgo- dovina naših mest. Vse naštete razprave so prav tako geograf- ske kakor zgodovinske. Kot zgodovinar se je Baš ukvarjal menda prav z vsemi panogami zgodovinske znanosti. Ker Maribor pred vojno ni imel arheologa, se je sam lotil arheoloških izkopavanj in s pritegnitvijo nekaterih nadar- jenih dijakov izkopal žarno grobišče pod Kal- varijo. O tem kakor o drugih izkopavanjih je poročal v ČZN, o izkopavanju v Novinah pri Šentilju pa je objavil razpravo v Festschrift für (Rudolf Eegger (Celovec 1952). Zelo važno je, da je v ZČ 1948/49 s tehtnimi dokazi ovrgel mnenje o slovenskem svetišču na platoju ptuj- 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skega gradu, a v naslednjem letniku dokazal, da predstavlja odkopani kvader del donžona. — Na podlagi urbarjev in listin nam je v »Do- neskih k zgodovini Gornjegrajskega« (CZN 1938) opisal upravo, gospodarstvo in položaj podlož- nikov na tej gospoščini na prehodu iz XVIIf. v X'lX. stol., dodal pa še zgodovinski razvoj trga Ljubna in zgodovino zadrečkih lončarjev in njihovega ceha. Položaj podložnikov ptuj- skega gradu v novem veku nam je opisal v naši Kroniki 1953. Se prej je v Celjskem zborniku (1951) objavil razpravo o »Celjskih grofih in njihovi dobi«. — Bašu moramo priznati, da je stal zmeraj sredi življenja, saj so mnoge nje- gove razprave nastale ob obravnavanju aktu- alnih mestnih ali društvenih problemov. Ob 50-letnici mariborske Posojilnice (1952) je na- pisal kar obsežno razpravo, prav tako tudi ob 65-letnici Prostovoljne gasilske čete v Mariboru (1956; oboje v posebnih publikacijah). — Baš pa je tudi politični zgodovinar. V obsežni raz- pravi »'K zgodovini narodnega življenja na Spod- njem Štajerskem« je prikazal politično življe- nje v tej pokrajini v 60-tih in 70-tih letih in bistveno izpopolnil dognanja dr. D. Lončarja in dr. Iv. Prijatelja. iPrav tako je v razpravi »Mariborsiki program« (KNZDU 1931) prikazal zgodovino ponesrečenega poskusa 1865, da bi se slovensko narodno vprašanje rešilo na temelju zgodovinskega prava z notranjeavstrijsko sku- pino. — Z biografijami ni sodeloval samo pri SBL, temveč je tudi opisal v CZN 1955 življe- nje in delo dr. P. Turnerja, zlasti obširno pa dr. F. Kovačiča (CZN 1959). Na področju etnografije so ga najprej za- nimala kmeifika stanovanjska in gospodarska joslopja. V CZN 1926 je opisal zelo natančno cobanski hram, nato pa se je ozrl v svojo rojst- no dolino in opisal vpliv hmeljske kulture na razvoj gospodarskih poslopij v Savinjski dolini (CZN 1929). Med (j;)ise kmečkih poslopij spa- daita še opisa Dravčbaharjeve dimnice nad Vu- zenico (VS) in kast na Dobrovljah (SE 1952). Prav s tolikšno pronicavostjo je obravnaval tudi razvoj nekaterih meščanskih hiš (»Pivnici na Rotoviškem trgu«, KNZDU 1954), kot ravna- telj Tehniškega muzeja pa se je iše posebej za- nimal za delavska stanovanja; tako sta nastali razpravi »Iz zgodovine hiše v Kropi« (ZC 1952/55) in »iRuderska hiša v Idriji« (SE 195?). — Se kot profesor je križem kražem jsrehodil Podravje, nato pa v razpravah opozarjal na njegove etnografske posebnosti, 1928 je objavil v Glasniku Etnografsikega muzeja v Beogradu razpravo o štajerskih mlinih na veter, 1950 pa o štajerski presi. V CZN 1930 je opozoril na vaške grbe v Prlekiji, v Kovačičevem zborniku (CZN 1957) pa je opisal izgone na Dravskem polju. Med razprave, ki obravnava v njih živ- ljenje v ožjih predelih, moramo šteti še raz- pravi o »Cehovskem tkalstvu v Dravski dolinici (SE 1951) in o ženitovanjskih običajih v vzhod- nem Zasavju (Zbornik etnografskega muzeja, Beograd, 1953). Širša področja je zajel v »Pri- spevku k zgodovini naših moških noš« tna osnovi arhivskega gradiva, SE 1949) in v »Pri- pombah k požigalništvu« (SE 1955). — Baš je postal najboljši poznavalec severovzhodne Slo- venije, njene zgodovine, zlasti pa njene ljudske materialne in tudi duhovne kulture. Zato je lahko podal na Kongresu folkloristov v Varaž- dinu 1957 sicer kratko, vendar globoko zajeto sintezo o »Ljudeh in ljudski kulturi v spodnji severovzhodni Sloveniji« (Rad kongresa, Za- greb 1959). Kot ravnatelj Tehniškega muzeja je začel preučevati razvoj različnih tehniških izdelkov in je v Likovnem svetu 193il opisal pohorsko steklo, v beograjskem Zborniku Muzeja prime- njene umetnosti (1958) pa umetniško obdelavo železa v Sloveniji. Mnogo truda ga je bržčas veljala pregledna karta motik in njihovih vrst na Slovenskem (SE 1954). Baš se je ukvarjal tudi s kaj zamudnim po- slom, z bibliografijo. V CZN 1950—1952 je ob- javljal slovensko narodojsisno bibliografijo, 1933 je prav tako v CZN objavil bibliografijo o Ptu- ju, v ZC 1947 pa okupatorsko bibliografijo v severovzhodni Sloveniji. Veliko delo je opravil tudi na področju mu- zeologije in spomeniškega varstva. Ze zgoraj smo omenili, da je uredil mariborski in ptujski muzej, razen tega pa še Lesnoindustrijski, lov- ski in ribiški muzej v Bistri, Kovaški muzej v Kropi in Delavskega na Ravnah. Muzeologijo predava tudi na ljubljanski univerzi. — V spo- meniškem varstvu je dober svetovalec, a je s tega področja napisal tudi nekaj teoretičnih razprav, med katerimi naj navedemo samo naj- važnejše, tako: »Spomeniško varstvo in pro- sveta« (VS 1951/52), v VS 1955/54 je podal zgo- dovino spomeniškega varstva v Sloveniji, v pu- blikaciji Spomeniško Pomurje (1956) je objavil svoji predavanji' »Spomeniško Pomurje« in »Tehniški spomeniki v Pomurju«, v ZUZ 1959 pa je izšla razprava »Začetek varstva tehniških spomenikov na Slovenskem« z njihovim opisom Vred. Razen tega je v publikaciji o »Slovenski peči« pri Kropi napisal zgodovinski uvod. Ogromno je tudi Baševo organizacijsko de- lo. Trojica Kovačič, Baš in Glazer je bila duš^a Zgodovinskega društva v Mariboru, zlasti važ- no pa je, da je skupno z Glazerjem urejeval CZN, ki ga je dvignil na evropsko višino. S 60-letnico se Baševo delo še ne bo kon- čalo, naša Kronika pa mu želi še mnogo plod- nih let. Bogo Teply 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ Med starejše slovenske muzeje po letu usta- novitve moremo prišteti tudi Slovenski .šolski muzej. Njegov začetek sega v zadnja leta XIX. stoletja. Slovenska učiteljska organizacija je namreč odprla 2. avgusta 1898 šolski muzej na osnovni šo i Ledini v Ljubljani. .Namen muzej- skega odbora je bil zbirati dokumentarno gra- divo in predmete iz šolskega življenja. V na- črtu za zbiranje gradiva je bilo predvideno, da bo muzej prikazoval osnovne, meščanske in srednje šole. Gradivo naj bi bilo razporejeno v 12 oddelkih. Zbirke so prva leta lepo napre- dovale, le razvoj muzeja so ovirale večkratne selitve. Dvakrat se je selil z Ledine na Graben, nato na Grad in ikončno leta 1910 v kleti Uči- teljske tiskarne. Vodstvo učiteljske organizacije Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev je zaprlo muzej 1. 1912, ker ni zmoglo več istroškov za njegovo vzdrževanje. V »Spo- minskem spisu«* mu je postavila skromen spo- meinik. Zbrana učila so prejele nekatere šole, medtem ko je knjižnica ostala pri vodstvu uči- teljske organizacije. Za šolski muzej takrat med Slovenci ni bilo dovolj razumevanja. Po letu 1918 se je razvilo slovensko šolstvo na ozemlju stare Jugoslavije tudi na sred.nji in najvišji stopnji. Slovensko ozemlje je bilo po sklepu mirovnih pogodb razdeljeno na več držav in zamejni Slovenci so bili prikrajšani za pouk v materinem jeziku. Razkosanost ozemlja in različnost šolske organizacije je za- htevala obnovitev muzeja, ki naj bi zbiral vso dokumentacijo o razvoju šolstva in vzgoje na etničnem slovenskem ozemlju. Za obnovitev muzeja se je zanimala sprva učiteljska organi- zacija na Primorskem. Ustanovitev muzeja jia je dosegla poskusna šola za Bežigradom v Ljub- ljani. Sedanji šolski muzej je ustanovila ban- ska uprava 27. maja leta 1938 z odlokom IV. štev. 5674/1. Novo ustanovljeni muzej je bil uradna ustanova takratnega prosvetnega oddel- ka. Začasni prostori so mu bili dodeljeni na bežigrajski osnovni šoli. Za njegovo ustanovi- tev se je največ prizadeval takratni vodja po- skusne šole prof. Rudolf Kobilica, ki je postal tudi njegov prvi ravnatelj. Cas, v katerem je bil ustanovljen sedanji muzej, ni bil najbolj ugoden za njegovo rast. Po dobrih dveh letih zbiranja je bil z drugo svetovno vojno prepre- čen nadaljnji njegov razvoj. Muzejske zbirke so dali v zaboje in sistematično zbiranje ter urejanje gradiva je bilo prekinjeno za vrsto let. Po vojni je muzej imel najprej prostore na Učiteljišču v Ljubljani in nato na Ledini. V tem času je delo muzeja obstajalo le v skromnem povečanju zbirke učbenikov. Ni imel sistemat- sko urejenega gradiva za študij, ni prirejal razstav niti izposojal knjig. Šele leta 1948, ko je bila prirejena prva razstava o razvoju šol- stva v LRS v Moderni galeriji, je bila prirejena na temelju zbranega gradiva razstavna zbirka, ki je bila še dopolnjena v letu 1949, ko je bila odprta v Zagrebu velika razstava šolstva v FLR Jugoslaviji. Po letu 1951 se je pričelo sistema- tično delo z urejanjem zbirk, zbiranjem novega gradiva in prirejanjem občasnih razstav. S pre- selitvijo v sedanje prostore na Poljanski c. 50, t. j. v vzhodni trakt Dijaškega doma Ivana Can- Hodnik v muzeju karja, je bila postavljena stalna razstava in urejene zbirke za študij. Ti novi začasni pro- stori so premajhni za ureditev večje razstave, ki bi priikazovala razvoj šolstva v posameznih obdobjih. Zaradi tesnih prostorov je kronološki del razstave o razvoju šolstva s prikazom zbra- nih dokumentov skrčen na minimum, niti ni mogoče s primernimi slikami poživiti pestrost razstavne zbirke. Del predmetov, ki so jih upo- rabljali v šolah, zaradi velikosti ne more biti razstavljen, pa tudi za makete šol ni dovolj prostora. Kljub tem oviram je muzej napredo- val pri zbiranju gradiva in je že priredil vrsto, občasnih razstav. Število obiskovalcev narašča vsako leto. Načrt za ureditev muzeja iz leta 1938 je bil izpopolnjen v letu 1951. Sedanji naslov ima mu- zej od leta 1949 dalje, ko je formalno zajel vse šolstvo. Od leta 1951 zbira gradivo za srednje, strokovne, višje in visoke šole. Muzej ima sedaj tri oddelke: razstavno zbirko, knjižnico in ar- hiv. Naloga muzeja je prikaz o razvoju šolstva na Slovenskem, vendar ima kot osrednja re- publiška ustanova te vrste tudi gradivo za šol- stvo v drugih jugoslovanskih republikah in v sosednih državah. V informacijo javnosti je muzej tudi izdal pregled o nastanku in razvoju muzeja v posebni knjižici.^ KRONIKA ČASOPIS 7, A S 1, O V E \ S K O K R A J i: \' \ O /. G O D O V I N O Razstavna zbirka ima 33 skupin. Vseh pred- metov je nad 9890. Obsežna je zbinka učil; raz- deljena je na posamezne učne predmete. Druge večje skupine so: ročna dela učencev, šolski zvezki, risbe, šolske tiskovine, žigi šol, učne enote za strnjeni pouk, šolski listi, ki so jih izdajale ali jih še izdajajo osnovne ali srednje šole. Uradne zbirike normalij, učni načrti za vse tipe šol, šolske zastave, rokopisi učbenikov, po- livale učencev, zlate in črne knjige, fotografije šol, učiteljev in učencev. 'Grafikoni ponazarjajo stanje dn organizacijo šolstva v različnih dobah. V muzejski iknjižnici, ki tvori drugi oddelek v muzeju, so šolski učbeniki, ki so jih rabili na slovenskem etničnem ozemlju. Nadalje pedago- ški periodični tisk, pedagoški učbeniki ter dru- gi pripomočki za učitelje in profesorje, šolski zakoni, mladinski tisk in revije, literarna dela šolnikov, sikratka tisk, ki obravnava šolska in vzgojna vprašanja. Zbrana so tudi strokovna glasila prosvetnih delavcev. V tej zbirki ima muzej že nad 1000 mikrofilmskih posnetkov listin, ki jih hranijo arhivi v Avstriji. Knjiž- nica šteje okoli 17.000 del v 21.000 zvezkih. Naj- starejša knjiga je iz leta 1301, in sicer izdaja Vergila, prirejena za gimnazije. Največ je iičbe- nikov za osnovne, srednje, strokovne in visoke šole. Posebej so zbrana letna izvestja (poročila) šol, ki jih je nad 3400 zvezkov. Značaj iknjižnice je specialen in njena nalo- ga je zbirati izključno knjige, ki so v zvezi s šolstvom. Knjige so istočasno tudi razstavno gradivo. Knjižnica redno posluje tudi za bralce izven Ljubljane. Arhiv je tretji oddelek muzeja. Gradivo je razdeljeno v kartoteko šolskih kronik, ki ob- sega nad 1700 map. Vsaka šola ima svojo mapo s pregledom listin. V tej zbirki so podatki o ustanovitvi šole, številu oddelkov, učnem jezi- ku, šolsiki zgradbi, šolskem okolišu, izvleček šolske kronike o ustanovitvi šole in njenem razvoju, podatki za čas narodnoosvobodilnega boja, imena učiteljev, statistike učencev, poro- čila o stanju šole in prireditvah na šoli. Za velik del osnovnih šol je zbirka skoraj kom- pletna, medtem ko je za druge šole potrebno dopolnjevanje. Za to zbirko je sestavljen tudi register šol, ki omogoča hitro orientacijo pri iskanju podatkov. Zbirka uradnih šolskih spisov, listin in tisko- vin je razdeljena na obdobje terezijanskega in Jožefinskega šolstva (1774—1804), dobo politične šolsike ustave (1803—1869), razdobje tretjega avstrijskega šolskega zakona (1869—li918) in na obdobje med obema vojnama. Najstarejše listi- ne so iz leta 1751. dopolnjene so z mikrofilm- skimi josnetki iz XVII. in XVU1. stol. V tej zbirki je nekaj originalnih šolskih kronik in jirolo- kolov šol. odlokov za posamezne nadzorovalne okoliše v lavantinski in sekovski škofiji. Ti šol- ski dokumenti so odličen vir za študij o raz- voju šolstva, pouka in vzgoje. Posebno zbirko sestavlja nekdanji arhiv Zaveze učiteljskih dru- štev v Avstriji in Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. To gradivo se prične z letom 1854. Ohranjen je tudi del arhiva učiteljev meščan- skih šol. Izredno dragocena je zbirka šolskih listin iz obdobja narodnoosvobodilnega boja, ki obsega sedaj 24 zavojev. Vseh fasciklov je v arhivu 310. Gradivo, iki ga zbira šolski muzej, drugih muzejev ni zanimalo, čeprav sta šolstvo in vzgo- ja sestavni del kulturne zgodovine. Naloga mu- zeja je dvojna. Prva je zbirati predmete in dokumente za sistematično proučevanje zgodo- vine šolstva in vzgoje, druga iz zbranega gra- diva na stalni razstavi prikazati stanje šolstva in način poučevanja, razdeljeno na posamezne časovne periode. Občasne razstave, ki jih pri- reja muzej, z različno tematiko dopolnjujejo šolski pouk na različnih stopnjah ali pa so od- prte ob proslavah in obletnicah. Upoštevati je treba, da je razvoj šolstva na Slovemskem tesno povezan z bojem množic za nacionalno in so- cialno osvoboditev. France Ostanek OPOMBE 1. Petmclvajsctletnica Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Spominski spis. Sestavil Luka Jelene. Ljubljana 1915, str. 105 — 2. France Ostanek: Slo-vcnski šolski muzej v Ljubljani. Ljubljana 1936, str. iii. 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z c: O D O V I N O KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE Brda, 25. maja 1958. Izdal odbor za postavi- tev spomenika Srečku Humarju. Petdeset strani obsegajoča brošura je po- svečena sponiinu briškega rojaka, pianista iu zborovodje Srečka Humarja. Zato obdeluje del prispevkov njegovo delo in življenje. V drugih prispevkih je priikazano v vskočili in zato seveda nepopolnih obrisih življenje Brd v preteklosti, med NOB in danes. „ , „ Branko Marusic Vogrsko, 15. septembra 1958. Izdal in založil odbor za postavitev spomenika padlim na Vo- grskem. Vogrsko, znana vas v spodnji Vijjavski dolini v okolici Gorice, je zaslovelo po svojem sodelo- vanju ^' NOB na Primorskein. V vasi so potekale jjriprave za oboroženo vstajo primorskega ljud- stva, tu je bil ustanovljen PNOO, najvišji pred- stavnik ljudske oblasti na Primorskem, tu je bil sedež fvokrajinskega komiteja KPS in drugih ustanov. Drobna knjižica, izdana v spomin jia- dlih Vogrjanov in tistih, ki so nesebično sodelo- vali v NOB, ima namen, jiokazati nekaj značil- nih dogodkov in problemov te vasi med NOB. Svoje spomine in doživetja so prispevali dr. Aleš Bebler, France Bevk, Ju ij Be tram in drugi. Knjižica je zanimiv dokument. Izdajatelji za- služijo vso pohvalo, saj dajejo z njo poleg dru- gega vzgled še drugim krajem pri izdajanju podobnih del, ki so za proučevanje krajevne zgodovine zelo pomemben donesek. Branko Marušič Studi goriziani. Rivista della Biblioteca Go- vernativa di Gorizia. Volume XI—XXIV (1948 do 1958). Prvi jKJVOJni ktnik (XI, 1948) prinaša poleg drugega dve Stucchijevi poročili, prvo o izko- pavanju rimske »vile« v Ločniku pri Gorici, drugo pa o arheoloških najdbah zadnjih let v okolici Gorice. Rokopisno kroniko Ivana Marije Marušiča (Marussiga) iz leta 1709 je objavil in primerno dokumentiral O. Fasiolo. V XII. letniku (1949) spet srečamo arheologa Stucchija, Cossar pa je jx)dal v tekstu, dolgem 50 strani, fragment iz zgodovine obrti v Gorici. V XIII. letniku (1952) je zlasti važen članek o goriški plemiški rodbini Lantieri. XIV. letnik (1953) prinaša med drugim tudi razpravo o tisku v Gorici v XVIII. stoletju, ki je bil ttidaj le italijanski. J. Pisano je prispevala v XIX. letniku (1956) članek o goriškem časopisju od leta 1800 dalje; seveda je upoštevala tudi slovensko časopisje, čigar delež ni bil majhen. Iz XX. zvezka (jul.—dec. 1956) naj omenim Cossarjev prispevek o družabnih prireditvah v Gorici v XVIII. stoletju in Spessotovega o grofu Rihardu Strassoldu (1571-^1651). XXI. zvezek (Jan.—jun. 195?) prinaša Val. Je- linčičev prispevek z naslovom Esiste il 'Cate- chismus slavonicus' del Cusani? Z objavljanjem št ne izdanih listin iz goriških arhivov se ukvar- ja A. Toscano. Objava se nadaljuje v XXII. zvez- ku (jul.—dec. 1957). Prvi zvezek XXIII. letnika (Jan.—jul. 1938) prinaša med drugim tudi razpravo Val. Jelinčiča z naslovom »Martino Bauzer, il primo storico goriziano«. Jezuit Bavčar je bil doma nekje iz Vipavske doline in ne — kot piše Slovenski bio- grafsrici, hkrati pa naj bi počastil spo- min furlanskega zgodovinarja Piera Silveria Leichta, ki je umrl v februarju 1956. Med raz- pravami so vidne: Leichtova »I Conti di Gorizia e la foirmazione del commune Goriziano«, Pe- drinijeva »Gorizia dalle origini al secolo XV« prikazuje geografski razvoj mesta do XV. sto- letja), Ferrari jeva »I codici di previlegi 'contra Comitem Goricie' nell'Archivio dei Consultori della Republica Veneta«, itd. Zaradi važnosti vs'ebine se bo knjige poslu- ževal vsakdo, ki se bo podrobneje ukvarjal s srednjeveško zgodovino Goriške. Branko Marušič Gorizia Diva. Venticinque tavole dai disegni seicenteschi di Giovanni Maria Marussig. Gorizia, dicembre 1957. Ivan Marija Marušič, goriški kronist iz XVII., oz. XVIII. stoletja je znan tudi kot slikar, saj je svoje znano delo »Relatione del Contaggio« opre- mil z risbami, ki prikazujejo dogodke iz vsak- danjega življenja v Gorici. Goriška državna knjižnica je izdala kot tretjo književno prilogo k svoji reviji »Studi Goriziani* knjigo s 25 re- produkcijami in primfcrnim besedilom. Branko Marušič Jadranski koledar 1959. Letošnji tržaški »Ja- dranski koledar« prinaša poleg drugega tudi ne- kaj važnih zgodovinskih člankov. Najpomemb- nejši med njimi je nedvomno Godinov z naslo- vom »Dokumenti iz tržaške zgodovine«, pisan na osnovi listin iz tržaškega stolnega arhiva. Nekaj latinsko pisanih originalov in regest je objavil Marsich med leti 1877—1885 v »Archoografo Trie- stino« (N. S., Volume V—XI). Godina je posku- šal s pomočjo slovanskih imen, ki nam jih listine v veliki meri posredujejo, dognati razširjenost tako slovenskega kot hrvatskega življa v mtstu med leti 1100 in 1400 (najstarejša listina je iz leta 1114). Rezultati Godinovih raziskav so se- veda zelo zanimivi: Trst je bil v navedeni dobi močno slovanski, če že ne celo pretežno, sledove slovanskih prebivalcev je najti v mestu samem vse od leta 1115 dalje. Močno italijansko prise- ljevanje se je pričelo šelt jx) letu 1400. Vzroki, 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da še do danes nimamo temeljite zgodovine Tr- sta, so prav v tem, ker bi bilo »vočno italijan- stvo« tega mesta nemogoče dokazati. Zanimiva je tudi Godinova ugotovitev, da je Marsicli v svojih italijanskih regestih mo'ciio popačil mnoga slo- venska imena. Enako pomembno ie poroičilo o del-ovauju Slavjanske čitalnice v Trstu med leti 1865—1876, ki ga je napiisal Lavo Cermelj. Član-ek temelji na podatkih, ki jih nudijo sejni zapisniki čdtal- niškega odbora. Kratek zgodovinski pregled vasi Pevma, ki se prvič omenja leta 1181, je prispeval R. Bednarik. O .§teverjanu in drugih vaseh gori- ških Brd v prvi svetovni vojni je pisal A. Rejec. Šibkejše je Vilharjevo razpravljanje »Trst v dva tisoč letih«. MaruSič Kulturni odmevi. Prosvetna revija, glasilo DPD Svoboda Ajdovščina. Leto 1/19-58, št. 1, Aj- dovščina, aprila 1958. Mia ja četrtletno. Skromna, ciklostirana revija »Kulturni odme- vi« kaže na hvale vredno vnemo Ajdovcev, da bi tudi njihov kraj sledil drugim večjim krajem na Slovenskem, ki že imajo podobna glasila. Prva številka prinaša v veliki meri literarne sestavke. Daljt se je pričela objavljati Plesničarjeva zgo- dovina Ajdovščine, nekaj zanimivih arheoloških 3odatkov vsebuje še Bizjakov članek »O varstvu kulturnih spomenikov«. B,3„;to Maruiič Kulturni odmevi, št. 2, 1958/59. Po leto dni dolgem molku je ponovno izšla v aprilu 1959 ta ajdovska revija. Zgodovinarja bosta pritegnila članek o- kulturnem življenju v Ajdovščini v preteklosti ter kratek arheološki sprehod po okolici Ajdovščine. Zanimiva je P. Plesničarjeva »Zgodovina Ajdovščine«. Plesničar je napisal to svojo zgodovino pred nekaj desetletji, vendar jt ostala v njegovi za- puščini. Za objavo v reviji jo je priredil in do- polnil Lojze Bizjak. Pri tem je napravil veliko napako: nikjer ni označil, kaj je Plesničarjevega in kaj njegovega. Svoje pripombe in dodatke bi moral strogo ločiti od originalnega teksta. V tej zgodovini se imenuje Ajdovščina »Castra ad Undecimum«, v virih pa »Castra« nima tega vzdevka. Ime »ad Undecimum« je nosila postaja na poti Aquilea—Emona, oddaljena 11 rimskih milj od Aquilefc pri današnjem Gradišču ob Soči. Napak in netočnosti je še več. Vendar je treba upoštevati, da je bil Plesničar Ijudskošol- ski učitelj in zato zgodovinar-amater. Tudi Biz- jak sam ni povsod kos svoji nalogi. K delu bi- moral pritegniti še najnovejšo slovensko in ita- lijansko literaturo; zlasti italijanski zgodovinarji so precej pisali o Castri — rimski Ajdovščini (n. pr. Sticotti, Degrassi, Stucchi). Končno naj pripomnim, da je druga številka slabše urejena in izdelana od prve. Branko Marušič Zbornik Splošne bolnišnice v Mariboru. Uredil dr. Eman Pertl. Izdala in založila Splošna bol- nišnica v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna. 1959. Cena 1500 din. Zbornik mariborske Splošne bolnišnice je prvo obširno delo iz zgodovine slovenskega zdravstva. Vsi sedanji in deloma tudi bivši predstojniki od- delkov in inštitutov so prikazali nastanek, razvoj, težave, uspehe in glavne naloge oddelkov, pri čemer so posegli globoko v probleme modernih medicinskih znanosti. V teh razpravah najde mnogo koristnega in zanimivega ne samo zdrav- nik, ampak tudi zgodovinar, izobražencu laiku v medicini pa se omogoči vpogled v njemu ne- poznano področje, ki se ze o hitro okorišča z vsemi pridobitvami in odkritji moderne znanosti. Temeljito je obdelal zgodovino mariborske bolnišnice od najstarejših časov do prve svetov- ne vojne znani zgodovinar našega lekarništva mr. ph. Franc Minafik na osnovi vseh znanih hi dostopnih virov. MinaKkovo razpravo posrečeno dopolnjujeta Martin Ceh in Vilko Hötzl s svo- jim prispevkom o zgodovinskem razvoju bolniš- nične uprave. Prof. Franjo Baš razpravlja o zdravstveno- zgodovinskih spomenikih Maribora. ProL Jan Šedivv piše o zaslugah, ki si jih je pridobil za mariborsko bolnišniico drugi ravnatelj mariborske klasične gimnazije Ivan Ringauf (t 1809). Le-ta je položil temelje dragoceni gimnazijski profe- sorski knjižnici, v oporoki pa je postavil za glavnega dediča mariborsko bolnišniico z obvezo, da imajo v njej bolni revni dijaki brezplačno zdravljenje in oskrbo. Tako je bila mariborska gimnazija prvi šolski zavod v Srednji Evropi, ki je imela za svoje revne dijake urejeno bolniško socialno zavarovanje brez kakršnih koli prispev- kov. Vrednost tega zbornika, ki je izšel na 336 straneh velikega formata, zelo povzdigne 175 slik in 26 diagramov. Zgodovinar je posebno vesel kratkih življenjepisov vseh bivših pomembnejših zd^a^•nikov in farmacevtov, ki so službovali ali še službujejo v mariborski bolnišnici v razdobju od 1827 do 1955. , , ^. Janko Sivec Loški razredi, VI, 19j9. Izdalo Muzejsko dru- štvo v Škofji Loki decembra 1959. Šest letnikov Razgledov je že za nami. Za številčno majhen, a kulturno razvit kraj je to prav lep uspeh. Tudi vsebina VI. letnika je pestra: Štiride- setletnici ustanovitve KPJ je posvečenih pet člankov, izmed katerih so štirje niemoarnega značaja, a nič manjše vrednosti ni peti o Klu- sovem Joži, čeprav je literarnozgodovinskega značaja. Med sodelavci Razgledov srečamo tudi tokrat nekaj starih znancev s kulturnega pod- ročja (Franceta Planino s bistoriatom Loškega muzeja, dr. Pavla Blaznika s podatki o pode- želski obrti, dr. E. Cevca s skico o slikarju Štefanu Dolinarju, Jožo Gašperšiča z jelov- škim oglarstvom, Jožeta Jenka s Škofje Loko sredi železniškega omrežja — itd.), nekaj pa novih imen: slavista Elo Grosovo (dramatik Anton Leskovec) in Emila Cesarja (Klusov Joža), Ado Barovo (o materialni kulturi v So- potnici) itd. Zastopane so še arheologija, geo- logija, zoologija, problematika knjižnic itd. — S področja zgodovine pogrešamo tokrat kako osrednjo, močnejšo razpravo. Jože Som Tiskano in izda-no v Ljubljani 1959. Tisk tiskarne >Toncta Tomšiča« v Ljubljani. Klišoje izdelala klišarna ^Ljudske ^ pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone MifclaTič, za izdajatelja odgovarja Jože Sora 192 SILVA LJUBLJANA Od ilaviiili časov pa do konca IL svetovne vojne je z gozdovi okrog Kamniške Bistrice in majlinim lesno-predelovalinim obratom v Staho- vici gospodarila kamniška korporacija — ali bolje rečeno — kamniški »purgarji«, katerih edini cilj je bil, izkoriščati gozd v svoje na- mene, ne oziraje se na kakršne koli posledice, ki bi jih utrpel gozd sam. V letih 194-5 do nekako 1953 so morali tudi ti gozdovi dati svoj delež za obnovo domovine in iz razumljivih razlogov niti gozd niti lesni obrat nista uspevala, ker je bil tedaj edini cilj zadovoljiti potrebe povojnega časa, medtem ko za ekonomično gospodarjenje z gozdom ni mo- glo biti razumevanja. Ko so bili gozdovi v okolišu Kamniške Bistrice že dokaj izčrpani in neurejeni, jih je dobila v svojo posest fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Gospodarjenje samo tudi v začetni dobi po ]3revzemu gozdov ni bilo na zadovoljivi višini, ker je bila samovolja delavcev precejšnja; ra- zen tega pa so bili še drugi vplivi tako močni, da ni bilo mogoče takoj vzpostaviti vzorni red in preiti na ekonomično gospodarjenje z gozdo- vi. Po letu 1953, ko je podjetje prevzel v roke delavski svet z upravnim odborom, pa se je začel položaj tako v gozdu kot na lesnem obra- tu znatno boljšati in je tudi dolina Kamniške Bistrice dobila lepše lice. Podjetje siSlLVA«, gozdno in lesno gospo- darstvo agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete v Ljubljani, poleg svojega namena, lo je urejanja, varstva, gojenja gozdov in eks- ploatacije ter predelave lesa v gotove izdelke, služi tudi namenom gozdarskega odseka fakul- tete, kjer se študentje praktično vežbajo, a profesorski zbor in Inštitut imata svoja razisko- valna področja. V zvezi s tem je tudi samo delo podjetja različno od dela podobnih podjetij v Sloveniji. Poslovati je moralo po eni strani po vseh ekonomskih načelih sodobnega gospodarjenja; spremenilo je obrtno predelavo lesa v industrij- sko, gozdarstvo je mehaniziralo in opremilo s sodobnimi spravilnimi napravami, kot so gravi- tacijske žičnice, motorni iz vlek, urejene ceste, sama eksploatacija pa se poslužuje sodobnih motornih žag. Istočasno se morajo vsi tehnični dosežki in sistem poslovanja vsklajevati s potrebami pe- dagoškega in znanstvenega dela fakultete, za kar prejema podjetje od profesorjev in posa- Cesta v Kamniško Bistrico meznih kateder razne elaborate in navodila za strokovno vodstvo podjetja. Naj omenim le nekaj takih del: Elaborat o gozdno-gojitvenih osnovah, Fito- ceinološki elaborat, Elaborat geodetske sestave tal, Navodila o varstvu gozdov — ptičje valil- nice, krmilnice, zaščita pred divjadjo itd.. Na- vodila o zaščiti pred erozijo na komunikacijah, razni elaborati za nadaljnjo izgradnjo komuni- kacijskega sistema, organizacijski predlogi za vodstvo podjetja v smeri ckonoipike, pedološke analize ter instrukcije, praktične vaje in uva- janje moderne mehanizacije v gozdarstvu. Vsa omenjena dela, elaborate, navodila itd. preverjajo profesorji na posameznih katedrah teoretično in praktično na terenu. Da se doseže čim tesnejša povezava podjetja s fakulteto in obratno, so se lotili še konkretnejšega povezo- vanja obojih s tem, da asistenti posameznih kateder direktno sodelujejo v proizvodnji. Da pa je podjetje lahko doseglo raven dokaj urejenega fakultetnega posestva, se je moralo delo graditi od spodaj navzgor. Ni dovolj, da so posamezne katedre fakultete samo izdelale določene elaborate, marveč je moralo podjetje za to pripraviti osnovni proizvodni kader, to je delavce. Bilo je več seminarjev, tečajev in preda- vanj, na katerih so se delavci spoznali z mo- dernimi metodami dela in sistemom ekonomič- nega poslovanja podjetja, poleg tega pa je pod- jetje poskrbelo, da so vsi gozdarski delavci opravili izpit za kvalificiranega delavca. Velike zasluge za dosego kvalifikacij imajo tudi posamezni profesorji fakultete, ki so s svo- jimi predavanji prispevali velik delež za ome- njeni cilj. Za boljšo storilnost in dvig proizvodnje pa je podjetje poskrbelo tudi s tem, da je uvedlo topli obrok hrane, ki se dostavlja direktno na sečišča gozdnim delavcem in ravno tako tudi v delavnice lesno-industrijskim delavcem. S postavljenimi cilji in doseženimi uspehi pa podjetje upa, da bo »SILVA« kot gospodar- ska enota in fakultetna posest lahko še nadalje prosperirala in služila svojemu namenu. LIP Lesno industrijsko podjetje LJ VBLJAIKA OB 40-LETNICI KPJ l.cisno industrijsko podjetje Ljubljana je bilo ustanovljeno v oktobru leta 1948 kot podjetje republiškega značaja s sedežem v Ljubljani. Podjetje je nastalo iz nacionaliziranih žagar- skih obratov v okolici Ljubljane. Ti obrati so bili: v Radomljah, na Vrhniki, Bregu pri Bo- rovnici, v Bistri, Polhovem Gradcu, Boštajnovi pri Polhovem Gradcu, Preserjih pod Krimom, Boštanju, Zagorici pri Litiji, Črnem potoku, Podstranjku in v Stahovici. V letu 1950 je bil podjetju pripojen še obrat na Verdu, ki je do tedaj delal v okviru Lesno industrijskega podjetja v Logatcu. Na vseh teh obratih je bila glavna proizvodnja žagan les. (Podjetje je od ustanovitve dalje poslovalo l)()d zelo neugodnimi pogoji. Stroji so bili v ce- loti zastareli in izrabljeni, stavbe stare in po- trebne nujnih popravil. Delovni pogoji so bili skrajno neprimerni, saj delavnice niso bile ogrevane niti ni bilo priprav za odvajanje ža- govine. Kljub takim pogojem pa je kolektiv v celoti izpolnjeval in ce o presegal planske naloge. V tekem obsegu je podjetje poslovalo do leta 19312. V tem času se je namreč nekaj obra- tov osamosvojilo, nekateri pa so se na osnovi republiškega perspektivnega plana ukinili. Do- končno se je podjetje izoblikovalo v letu 1958 ter so v njegovem sklopu ostali še štirje obrati in sicer v Radomljah, na Verdu ter v Borovnici lesni obrat in obrat »Bakelit«. Kljub pogojem, ki jih je imelo podjetje ob ustanovitvi in vplivom reorganizacij pa je bil v pogledu proizvodnje napravljen velik korak naprej. Delavski svet je že takoj po prevzemu podjetja v upravljanje sklenil, da je potrebno izboljšati delovne pogoje ter poskrbeti za boljši asortima proizvodnje. V letu 1952 je Delavski svet dokončno sprejel plan razvoja in rekon- strukcije obratov. Po tem planu naj bi se mo- derno preuredili obrati na Verdu in v Radom- ljah, ker imata le ta dva možnost ekonomskega razvoja, v Borovnici pa naj bi se gradila nova tovarna. K temu planu se je takoj pristopilo in sta bila obnovljena oba obrata, v Borovnici pa se je pričelo z gradnjo novega obrata v 1. 1954. Rekonstrukcija obratov je omogočila prehod na predelavo rezanega lesa. Dočim je bil pred tem glavni proizvod za prodajo rezan les, podjetje izdeluje že vse vrste drobnega pohištva, lesno moko, lamelni parket, klasični parket ter za- boje, v novem obratu v Borovnici, ki pa še ni v celoti dograjen, pa tipizirana suhomontažna lamelna vrata. Drobno pohištvo izdelujemo predvsem za izvoz, ki zaradi kvalitetne izdelave iz leta v leto raste. V letu 1954 je podjetje začelo s pripravami za proizvodnjo bakelita, ki potrebuje kot osnov- no surovino esno moko, katero je podjetje sa- mo izdelovalo. Čeprav s te strani ni bilo v državi še nikakih izkušenj, nam je uspelo, da danes izdelujemo zelo kvaliteten navaden ba- kelit za stiskanje, poleg tega pa še razne vrste drugih bakelitov, ki jih potrebuje naša indu- strija kot elektrobakelit, tekstilni bakelit, ba- kelit za brizganje in razne vrste barvnih ba- kelitov. Posc'bej je omembe vredno to. da je odpadel uvoz bakelita, ki so ga do tedaj ne- katera i)oilj('tja uvažala. S tem pa je bilo skup- nosti prihranjeno precej deviz. Zaradi uvedbe nekaterih novih strojev, pred- vsem pa zaradi izboljšanja organizacije dela je količinska proizvodnja nenehno rasla. Prav ta- ko se je spreminjala struktura proizvodnje glede na uvajanje novih artiklov. Uvajanje izdelkov drobnega pohištva je imelo za posle- dico padanje proizvodnje rezanega lesa iglav- cev, pri tem pa se je dvignila proizvodnja reza- nega lesa listavcev. Tako je podjetje še v letu 1951 narezalo 46.52? m' lesa ig avcev, v letu 1958 pa le še 8.561 m''. Proizvodnja listavcev je zna- šala leta 1951 1.629 m-', v letu 1958 pa že ?.113m-'. Ta proizvodnja je narasla predvsem zaradi tega, ker se vse drobno pohištvo, namenjno za izvoz, izdehije predvsem iz bukovega lesa. Znatno se je povečala proizvodnja, ker je podjetje začelo izdelovati nove artikle, ki jih na našem trgu sploh še ni bilo. Pri uvajanju novih izdelkov je podjetje predvsem ugotavljalo potre"be trga, pri tem pa si prizadevalo, da bodo izdelki čim cenejši in bolj dosegljivi potrošnikom. V letu 1952 smo prvi v državi začeli pro- izvajati lesno moko, katero se predvsem po- trebuje v usnjarski industriji in pri izdelavi bakelita. Tega leta smo izdelali 41 ton lesne moke, leta 1958 pa je proizvodnja narasla na 580 ton. Bakelitno moko smo pričeli izdelovati v letu 1954 in smo jo izdelali 4 tone, v letu 1958 )a že 155 ton. Kosovnega pohištva smo ob uved- Ji v letu 1950 izdelali za 2,000.000 din vred- nosti, v letu 1958 pa že za 321,000.00'0 din. La- melni parket, ki je prav tako nov proizvod v lesni industriji, pa je bil v podjetju uveden v letu 1956 z izdelano količino 36.383 m^ v letu 1958 pa smo ga že izdelali 41.653 m^. Tudi tipizirana suhomontažna vrata so nov izdelek, ki smo ga uvedli v letu 1958 in je proizvodnja v prehodu od polindustrijskega na industrijski način. Kljub temu pa smo v letu 1958 izdelali vrat za 123,903.000 din vrednosti. Furnir smo začeli izdelovati predvsem za lastno porabo pri proizvodnji vrat in smo ga v letu 1958 izdelali 864 m^. Znatno je porasla tudi proizvodnja klasič- , nega parketa. Leta 1952 smo izdelali 26.127 m- bukovega in hrastovega parketa, v letu 1958 pa že 156.284 m^. Izvoz predstavlja iz leta v leto večjo po- stavko v bilanci. V letu 1952 smo izvršili izdel- kov v vrednosti 174,727.922 din, v letu 1958 pa že za 452,li28.909 din. Povpraševanje po naših izdelkih je v inozemstvu veliko, kar dokazuje, da so kvalitetno izdelani. Največji odjemalci so ZDA ter Anglija in Zahodna Nemčija, izva- žamo pa še v Urugvaj, Belgijo, Francijo, Izrael, Italijo, Ilolandijo, Egipt, Grčijo in Sev. Afriko. Ni pa ra-sla planirana proizvodnja na račun povečanega števila delavcev, temveč je k temu v znatni meri pripomogla večja storilnost. V le- tu 1952 je na euega zaposlenega odpadlo 999.000 dinarjev vrednosti proizvodnje, v letu 1958 pa že 1,561.000 din ali 64 % več. To je vsekakor uspeh, ki ga jc pripisati dobremu gospodar- jenju. Politične organizacije v podjetju in Uprava so že takoj v začetku uvideli, da se brez do- brega organiziranega upravljanja podjetje ne bo pravilno razvijalo. To je bilo še toliko bolj potrebno, ker so obrati izven sedeža podjetja. Tai'vo zasledimo že v prvih letih delavskega samoupravljanja upravne odbore obratov, ki so reševali predvsem vprašanja svojega obrata. Delavskemu svetu pa dajali predloge v zvezi z gospodarjenjem. Kasneje so se upravni odbori ukinili, mesto teh pa so bili uvedeni obratni delavski sveti, katerim je centralni delavski svet zagotovil določene pristojnosti v pravilih jodjotja. Poleg zgolj administrativnih zadev, vi jih rešujejo obratni delavski sveti, so jim dana na razpolago ustrezna finančna sredstva, s katerimi gospodarijo. Vse boljši finančni rezultat podjetja zaradi prizadevanja delovnega kolektiva v dvigu sto- rilnosti je omogočil, da smo v zadnjih letih znatna sredstva namenili za družbeni standard. Tako smo že v letu 1936 postavili v Selcah večje število wekend hišic in njih število iz leta v leto dopolnjevali tako, da danes že razpolagamo z 80 ležišči. V Borovnici je bila ustanovljena Delavska restavracija, ki daje tople malice obratoma Borovnica in Verd, dočim ima obrat v Radomljah lasten bife. Pristopili smo tudi k reševanju stanovanj- skega vprašanja. V Borovnici je bilo adaptira- nih nekaj stanovanj, ki jih je podjetje uredilo v stavbah. last SIjP, ki so bile dodeljene pod- jetju. Za novogradnje na vseh treh obratih ima po(ljctje že pripravljene potrebne načrte in iz- dana gradbena dovoljenja. Člani kolektiva so se ne glede na to, da so v prvi vrsti vlagali svoje sile v proizvodnjo, ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi v pod- jetju. Mladinska organizacija v sodelovanju s sindikalno vsako leto organizirata medobratno tekmovanje v raznih športnih disciplinah. Sin- dikalne podružnice obratov so poskrbele tudi za skupinske izlete, na katerih so si člani ko- lektiva ogledali druge tovarne lesne stroke ter si tako prisvajali tudi izkušnje drugih. Celoten delovni kolektiv je ponosen na svoje uspehe, zaveda pa se, da ji je tak napredek omogočila socialistična ureditev, katere nosilec je Komunistična partija s tov. Titom na čelu. V. M. Lesnoindustrijski o-brat v Borovniei Ljubljana, Šmartinska cesta 10 Podjetje ;ä.Tegrad« je nastalo iz telegrafsko- telefonskih tehničnih sekcij, ki so v organiza- ciji PFr ustanov in pozneje Podjetij za ptt promet opravljale vzdrževalno službo na tt li- nijah in napravah in so istočasno tudi gradile in rekonstruirale tt linije in naprave. Po osvoboditvi lota 1943 in naprej v času obnavljanja telegrafskih in telefonskih linij in naprav se je pokazalo, da nove gradnje močno obremenjujejo vzdrževalno službo ptt sekcij iu se je pričelo misliti na to, da bi nove gradnje izvaja a posebna organizacijska enota in da bi bilo vzdrževanje ločeno od novih gradenj. Tako je nastala leta 1948 gradbena tt sekcija. Orga- nizirana je bila samo pri takratni PTT direk- ciji Ljubljana in šele leta 1949 pri PTT direk- cijah v drugi republikah. Gradbena tt sekcija v Ljubljani je torej od leta 1948 izvajala na teritoriju Slovenije nove gradnje in rekonstruk- cije na nadzemnih in kabelskih tt linijah. Po- zneje v letu 1949 se je spremenilo ime te sek- cije v »Voditelj gradbenih del« (Oddelek za nizke gradnje) s samostojnim finančnim poslo- vanjem. V taki organizaciji pod okriljem PTF je sedanji »Tegrad« posloval pod imenom »Vo- ditelj gradbenih del« vse do leta 1934, ko so bila v Podjetjih za ptt promet ustanovljena posebna samostojna podjetja za gradnjo nad- zemnih in kabelskih tt linij. Podjetje »Tegrad« je bilo kot gospodarska organizacija registri- rano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani dne 3. novembra 1954 z osnovno de- javnostjo: postavljanje novih, rekonstrukcija in investicijsko vzdrževanje tt naprav ter s stran- sko dejavnostjo: projektiranje nadzemnih tt linij in kablov in izdelava betonskih blokov za vlečenje kablov. S to protokolirano dejavnostjo je »Tegrad« izvajal vsa gradbena dela na teritoriju Slove- nije z osebjem, ki ga je imel kot prejšnji grad- beni oddelek in v poslovnih prostorih podjetja za ptt promet v Ljubljani, Cigaletova 6. Kadri in osnovna sredstva, ki jih je »Tegrad« pre- vzel, ko je postal samostojno podjetje, kmalu niso več zadoščali, ker so se gradbena dela kopičila v vedno večjem obsegu in ker so se poleg osnovnega investitorja, t. j. Podjetja za ptt promet, pojavljali tudi drugi investitorji za gradnjo tt linij, kakor n. pr. Direkcija jugoslo- vanskih železnic. Jugoslovanska ljudska arma- da. Tajništvo za notranje zadeve. Elektrogospo- darska skupnost Slovenije in pa še občine ter zadruge. »Tegrad« je bil zato prisiljen dobiti in izobraževati kadre sam, in sicer v prvi vrsti delavce, ki so se s tečaji in vežbanjem pri že priučenih delavcih izpopolnili v delovodje, ne- kateri pa tudi v vodje gradb. V letu 1957 so bili po sklepu ObLO Ljub- ljana-Center dodeljeni podjetju »Tegrad« po- slovni prostori obrtnega podjetja »Lesna galan- terija« na Smartinski c. 10. Podjetje »Tegrad« je takrat zaposlovalo okrog 150 delavcev in ni imelo svojih poslovnih prostorov. Pri dodelitvi teh prostorov pa se je »Tegrad« pismeno obve- zal, da bo razširil svojo dejavnost in ustanovil delavnico za popravilo vseh vrst električnih gospodinjskili aparatov. Tako razširjeno dejav- nost je »Tegrad« dal registrirati pri Okrožnem gospodarskem sodišču dne 5. okt. 1937. Osnovni dejavnosti se je dodalo še postavljanje, rekon- strukcija in vzdrževanje naprav za jaki tok. pri stranski dejavnosti pa servis za šibki in jaki tok ter izdelovanje elektrotehničnih na- prav (proizvodnja). Za to razširjeno dejavnost pa jc bilo treba dobiti nove kadre in tudi dodatne prostore, .še istega leta jc »Tegrad < odkupil od KZ Vič večje gos])odarsk() poslopje s j)riniernim zomljiščeni, kjer se je počasi organiziralo skladišče tt ma- teriala, elektrodelavnica in parkirni prostor za avtomobile. Gornji del tega gospodarskega po- slopja se jc začel preurejati za .stanovanja de- lavcev in njihovo preskrbo. V spodnjih prosto- rih zunanjega trakta pa je provizorno urejena bctonarna za proizvodnjo betonskih blokov. Perspektivno bo na odkupljenem zemljišču po- stavljena avtomobilska garaža, samski dom za delavce in uslužbence, lopa za kabelske bobne in v končni fazi tudi novo upravno poslopje. V jeseni letošnjega leta je »Tegrad« odprl nove prostore za servisno delavnico za popra- vila električnih gospodinjskih aparatov in bo pozneje v njih poslovala tudi trgovina za ser- visno službo. V njej bodo potrošniki lahko dobili vse vrste nadomestnih delov za gospo- dinjske aparate in stroje. Podjetje opravlja garancijska popravila za naše tovarne »Tobi«, Bistrica pri Mariboru, in »Georgij Naumov«, Bitola^ in za inozemske apa- rate, uvožene preko podjetja »Elektrotehna« v Ljubljani, Poleg garancijskih popravil oprav- lja delavnica tudi popravila na vseh električnih gosix)dinjskih aparatih na račun koristnika. Da je obstoj servisa upravičen, dokazuje že dejstvo, da je bilo do sedaj izvršenih preko 1500 garancijskih in preko 600 izvengarancij- skih popravil. V letošnji jeseni je »Tegrad« odprl tudi po- dnržnice za servisne delavnice in to v Postojni in Piranu. Perspektivno pa bo odpiral podruž- nice v vseh večjih mestih, če bo potreba na- stala in če bodo za to ustvarjeni pogoji. Prizadevanje podjetja pri izpolnjevanju na- log, ki jih postavljajo investitorji, se kaže tudi v finančnem rezultatu. Dosežena realizacija je vsako leto večja in bo v letošnjem letu zrasla že preko 500 milijonov dinarjev. Delavr/ki svet in upravni odbor podjetja stalno spremljata poslovanje in odločujeta pri vseh večjih problemih, predvsem pri porabi skladov. Sindikalna podružnica ima v sodelo- vanju z upravo podjetja in organi samouprav- ljanja stalno skrb za delovnega človeka. Pre- vzela je v upravljanje počitniški dom v Pira- nu, kjer lahko člani kolektiva preživijo poceni svoj letni oddih. Nadalje je nabavila za de- lavske skupine radijske aparate in organizirala potujočo knjižnico. Podjetje »Tegrad« si prizadeva, da z delom v opisanih dejavnostih koristi naši socialistični skupnosti in našemu delovnemu človeku. LEK tovarna kemičnih in farmacevtskih proizvodov Ljubljana Farmacevtska industrija je v Sloveniji prav- zaprav zelo mlada panoga naše dejavnosti. Stop- njo, na kateri je danes, pa je dosegla šele v povojnem času, ker prej razen nekaj manjših obratov večje industrije te vrste sploh nismo imeli. Ze takoj po • osvoboditvi leta 1945 je bilo ustanovljeno novo podjetje z imenom »Lek«, tovarna zdravil, s sedežem v Ljubljani, ki je združilo vse po vojni preostale obrate te vrste in jih preneslo v Mengeš, kjer je v prostorih bivše tovarne »Salus« nastala nova tovarna. Vse to pa je bilo seveda treba tudi urediti ustrezno novemu namenu. Zgrajeni so bili novi obrati za izdelavo anorganskih soli in sredstev za narkozo, etkstraktivno alkaloidni oddelek, moderna kotlovnica, skladišče in ustrezne de- lavnice. V Ljubljani pa je bil ustanovljen obrat za oblikovanje zdravil, konfekcioniranje, kjer izvlečke in druga zdravila ustrezno oblikujejo. Obenem z razvojem tovarne je rastla seveda tudi izbira izdelkov, zdravil. Medtem ko je za prva povojna leta značilno le konfekcioniranje in (še to predvsem uvoženih surovin, se v poz- nejšem času vedno bolj in bolj izraža težnja, da se čim več izdela iz domačih surovin. To pa ni bilo tako lahko delo, saj spada izdelava " zdravil v izredno zahtevno panogo, kjer je čistost surovin, ki jih uporabljamo za zdravila, zelo važna, povzroča pa pri proizvodnji nešteto težav. Človeški organizem je namreč izredno občutljiv za tuje snovi, ki prihajajo po naj- različnejših poteh v obliki zdravil v telo. Naj- manjša nepazljivost bi se tu lahko maščevala. Svojo osnovno nalogo pa je podjetje zado- voljivo opravilo. Za to se imamo predvsem za- hvaliti izredno delavnemu kolektivu, ki se je ves čas zavedal svojih nalog in jih tudi v redu opravljal. V novo organiziranih obratih je ob- seg proizvodnje vedno bolj naraščal in vse bolj se je širil Sortiment preparatov, upoštevajoč pri tem predvsem domačo surovinsko osnovo. Tovarna izdeluje vse vrste tekočTli, na pol tekočih in suhih ekstraktov, ki jih potrebuje za svoja zdravila. Uporablja pa predvsem dro- ge, ki jih imamo doma. Pomembni so izvlečki digitalisa, sekaleja in beladone, iz katerih je narejena vrsta zdravil: Belladin, Bellalumal, Bellasecal, Digitalin »Lek«, Ergoffen, Ergomc- trin, Ergotamin, Neo-Bellasecal itd. Od anorganskih surovin uporabljamo doma- či bizmut, živo srebro, aluminij, magnezij in svinec. Iz teh izdelujejo v tovarni vrsto izdel- kov, ki so namenjeni predvsem izvozu. Med take izdelke spadajo: barijev sulfat, bizmutov subkarbonat, subgalat, siibnitrat, subsalicilat, živosrebrni aminoklorid, oksid in Mertiosal, magnezijev subkarbonat in stearati bizmuta, kalcija, aluminija, magnezija in cinka, ki jih dosti uporabljajo predvsem v tehniki. Omeniti je treba tudi proizvodnjo etra, ki ga uporabljajo za narkozo v zdravstvu in v tehniki. Poleg zdravil, ki jih dobijo bolniki samo na recepte, pa izdeluje naša tovarna tudi vrsto zdravil za vsakodnevno rabo za glavobol, okre- pitev itd., ki jih je moč dobiti v vsaki lekarni. Po so naša znana zdravila: Goff algol in Phe- nalgol za lajšanje glavobola in bolečin, Men- thosan za razkuževanje ustne votline, Ulter za težave v želodcu, Ipecan proti kašlju. Kina vino in Tonicum za okrepitev, Navisan za laj- šanje težav pri potovanju, Vitergin, ki ga jem- ljemo za okrepitev in v obrambo pred infek- cijskimi boleznimi, itd. Na koncu moramo omeniti še naša zaščitna sredstva, ki naj ohranjajo delovno sposobnost in skrbe za zaščito. Sem bi spadala zaščitna krema za roke, ki ščiti kožo pred škodljivimi vplivi raznih kemikalij, prahu in podobnega, Fluor calcium »Lek«, ki ohranja zdravo Color« doživel kaj hitro razvojno pot, saj so iz prvih začetkov, ki jih je označevala določena neorientiranost, delav- ski sveti izšli v prave uprav- Ijalce, ki so vsak čas s polno resnostjo načenjali probleme, postavljajoče se pred kolektiv. Podjetje se je naslonilo na or- ganizacijsko shemo ekonomskih enot ter v zadnjem času po do- kaj kompliciranem postopku prehaja na plačevanje po enoti proizvoda. Omeniti je namreč treba, da ima opraviti z nad 600 proizvodi, ki prihajajo iz proizvodnje na bazi različnih normativov ter ima statistika opraviti z nenehnim gibanjem, ki ga je težko okalupiti. Pod- jetje se trudi, da tudi na tem )olju določi normative za kva- iteto in zajame vse mogoče to- lerance, da bi na ta način tudi iz takšne statistike črpalo gra- divo za nagrajevanje. Velika pozornost je posveče- na delavčevenm izobraževanju, njegovi vzgoji. Vrsta seminar- jev, tečajev in delavska uni- verza izpopolnjuje ta program, pri čemer stremljenja podjetja žele ostvariti čim realnejše po- goje za dvig življenjske ravni. Prav v tem prizadevanju pa podjetje v živi potrebi za občo koristnostjo prerašča domači okvir ter skuša v največji me- ri odigrati vlogo pomembnega komunalnega in splošno druž- benega faktorja. Ob jubilejni obletnici KPJ in SKOJ je podjetje izdalo spominski almanah ter se tako uvrstilo med številna podjetja, ki so v čim izrazitejši obliki skušala poudariti pomen jubi- lejnega leta, ko Zveza komuni- stov beleži 40 let trdega boja za delavčeve pravice in pa za razvoj in napredek naših ljudi. Perspektive obstajajo, le-te so svetle in mnogo obetajoče. Načrtov je mnogo in mnogo jih je, ki jim hočejo biti kos. In če povzamemo besede, s kate- rimi zaključuje »Colorjeva« spominska publikacija, bi rekli nekako takole: ;>Sto petindvaj- set let je dolga doba. Jalova bi bila namera, da bi v tem orisu zajeli in povedali vse. Iz ugaslih dni se belijo v naš čas le posamezni mejniki, ki koli- čijo vso razvojno pot. Govore nam o začetkih, o prvih teža- vah, o nebogljenosti in dora- ščanju, o zrelosti in o velikih načrtih, ki so naš program. Ne zadovoljujemo se s tem, kar je. Radi bi še več, hočemo šc več in potrebujemo še več: nove stroje, nove obrate, nove in nove proizvode, večje in večje količine, še boljšo kvali- teto, višjo življenjsko raven. Ce sto petinsedemdeset ljudi to hoče, je bitka pravzaprav že dobljena.« Obe reki, Sava in Sora, ki nenehno valita svoje vode sko- ""^ Ob glavnem vhodu zi naš kraj, sta hkrati simbol življenja in gibanja. Kakor sa- mi, tako je tudi razgiban svet okoli njiju, tako si tudi »Co- lorievi« ljudje, ljudje nove so- cialistične dežele neprestano in vztrajno prizadevajo naprej. RAZVOJ IN POMEN KOMUNALNEGA PODJETJA Ljubljanske mlekarne Nenavadno hitra sprememba v strukturi prebival- stva v prid mesta mora imeti za posledico sporeden razvoj vseh vrst komunalnih služb. Posebnost vsake proizvodnje pa tudi kmetijske postaja v tej fazi raz- voja specializacija. Posestva, prav tako tudi zadruge, morajo vedno več časa in znanja posvetiti sami proiz- vodnji; prodajo, predvsem pa predelavo in obdelavo svojih proizvodov pa morajo prepuščati za to specia- liziranim gospodarskim organizacijam, v tem proiz- vodnem krogu opravljajo posebno važno funkcijo konsumne mlekarne, saj imajo poleg čisto gospodar- skega značaja še važno vlogo pri zdravi in ceneni prehrani mestnega prebivalstva in njegovi preventivni zaščiti. To je in ostane osnovno načelo vseh konsum- nih mlekarn. Pred 50 in več leti ni bil problem oskrbeti Ljub- ljano z mlekom. Relativno majhno mesto so nepo- sredno oskrbovali z mlekom okoliški kmetje. Manjše zadružne in privatne mlekarne so v kasnejših letih, ko so se potrebe povečale, dovažale v Ljubljano manj- kajočo količino mleka. Glavno količino so dobavljale gorenjske mlekarske zadruge, predvsem najmočnejša — Mlekarska zadruga Naklo. Prav področje Gorenjske se je v začetku tega stoletja z usmeritvijo prodaje v največji potrošni center Ljubljano pričelo razvi- jati v rajon za proizvodnjo mleka. Za boljše funkcio- niranje preskrbe z mlekom so dobavljači organizirali v Ljubljani centralni depo mleka v Maistrovi ulici, ki je bil adaptiran iz bivše pivovarne, ni pa bil pri- merno opremljen s stroji za predelavo ali obdelavo mleka. Takoj po prvi vojni je ta obrat služil za zbi- ranje in odpošiljanje mleka v Trst in Avstrijo. Praktično torej Ljubljana do druge vojne ni imela svoje konsumne mlekarne, čeprav je že takrat bila potreba po takem obratu vedno večja. Predvsem za- radi politično-konjukturnih razlogov so tik pre<3 vojno pričeli graditi takrat moderno konsumno mlekarno za Ljubljano v Kranju. Ce je lokacija s proizvodnega stališča vsaj deloma ustrezala, je bila s potresnega stališča absolutno zgrešena. Dovršena je bila leta 1941. Prav takrat pa je Gorenjska kot dobavitelj mleka za Ljubljano odpadla zaradi okupacije tega predela po Nemcih. Med vojno so za silo opremili s stroji depo v Maistrovi ulici, ki je bil po eksploziji leta 1945 gene- ralno obnovljen. Zaradi zasilnih in premajhnih pro- storov ter hitrega razvoja mesta po drugi vojni obrat ni ustrezal niti gradbeno-lokacijsko, niti hlgiensko- tehnično in tudi ne življenjskemu standardu mestnega prebivalstva primerno. Graditev nove mlekarne je postala gospodarska nujnost, saj je tudi mlekarna v Kranju postala pre- majhna zaradi vse večjih potreb industrijskih središč na Gorenjskem. Priprave za graditev nove mlekarne ob Vodovodni cesti so se pričele leta 1951, z obratova- njem pa je mlekarna začela'avgusta leta 1956. Gradnja je bila opravljena malo pozno s stališča potrebnosti tega obrata, predvsem pa zaradi ukinitve investiranja s planskimi sredstvi. Glede na stare ali takoj po vojni zgrajene nove mlekarne je podjetje v znatno slabši gospodarski situaciji, saj mora letno odvajati preko 50 milijonov anuitet. S preselitvijo v nove prostore je podjetje dobilo vse možnosti za normalno opravljanje svojih funkcij in za svoj nadaljnji razvoj. Količine mleka so se v nekaj letih povečale za 200 "/« in so na leto narastle na preko 12 milijonov litrov. S količinami mleka se je znatno povečala tudi druga proizvodnja: jogurt, sme- tana, maslo, vse vrste sirov, predvsem pa smo seveda znatno pridobili na količinah pa tudi na kvaliteti kon- sumnega mleka. V letu 1958 je podjetje pričelo s pro- izvodnjo mlečnega sladoleda, naslednje leto s proiz- vodnjo brezalkoholnih pijač, v teku pa so priprave za proizvodnjo sadnih kašastih sokov. Medtem se je pod- jetje tudi organizacijsko utrjevalo, združilo se je z vsemi prodajalnami mleka na področju Ljubljane, s tem pa so se ustvarili osnovni pogoji za redno in nemoteno oskrbo mleka in mlečnih proizvodov v me- stu Ljubljani. Res je, da so zaradi relativno nizke kmetijske pro- izvodnje tudi v zadnjih letih nastajale pri oskrbi določene težave. Brez dvoma so znatno vplivale tudi na gospodarski efekt poslovanja, saj je bilo potrebno ne glede na ceno in druge stroške dobavljati mleko skoraj iz cele Slovenije. Pomembnost podjetja se pa prav v tem času še stopnjuje, saj se že kažejo prvi rezultati povečane kmetijske, predvsem pa živinorejske proizvodnje. Le- tošnje leto je prvo, ko nam tudi v spomladanskih mesecih ni treba dobavljati mleka od drugod, ampak ga dovolj proizvaja neposredno proizvodno področje Ljubljane. Da se preprečijo eventualne težave pri od- kupu mleka, se je podjetje organizacijsko povezalo s petimi manjšimi mlekarnami v ljubljanskem okraju (Nova vas. Stična, Prevoje, Velike Lašče in Brežice). Vse te mlekarne se adaptirajo, povečujejo se njihove kapacitete, gradijo se nove, tako da bo na eni strani zagotovljen reden odkup povečanih količin mleka, obenem pa zagotovljena tudi oskrba Ljubljane z mle- kom in mlečnimi proizvodi iz neposredne okolice. Novi Ofhrajt >LJTibIjanslkiii lulckaini« Uprava cest OLO Ljubljana (KRATEK PRhX.LED RAZVOJA) I'akoj po osvoboditvi lota 1045 je bila iisla- riovljena v Ljubljani i)ri Mestnem ljudskem odboru Uprava cest MIX). Naloge, ki jih je tedaj opravljala Uprava cest, so bile ne h' moderni- zacija mestnih idic ter vzdriževanje cest in cest- nih objektov, temveč tndi vzdrževanje snage v mestu ter gradnja in vzdrževanje mestnega kanalizacijskega omrežja. Zaposlenih delavcev in uslužbencev je bilo tedaj (»koli 150. Uprava cest je z minimalno mehanizacijo in skorajda brez strokovnega kadra z velikimi težavami izvrševala zaupane ji naloge. Kljub temu je v tem obdobju dosegla zelo lepe rezultate zlasti pri modernizaciji mestnih ulic. Leta 1946 se je Uprava cest MLO reorgani- zirala v Podjetje za nizke gradnje. To podjetje nadaljnje dejavnost prejšnje Uprave cest, pred- vsem pa v smeri modernizacije mestnih ulic, zlasti v centru mesta. Zaradi povečane komimalue dejavnosti v okviru mesta in zaradi razširitve mestnega ob- niočja so narekovale potrebe v letu 1948, da se je Podjtitje za nizke gradnje razdelilo na pod- jetje za ceste, podjetje za vzdrževanje snage in podjetje za kanalizacijo. Z razdelitvijo je l)revzelo Podjetje za ceste gradnje novih cest okoli na novo nastajajočih naselij ter rekon- strukcije in vzdrževanja obstoječih na območju mesta, medtem ko sta nove gradnje, vzdrževa- nje kanalizacijskega omrežja in vzdrževanje snage v mestu prevzeli novo ustanovljeni pod- jetji. Ze tako borna osnovna sredstva so se tedaj razdelila na tri podjetja, tako da se je v tem letu obseg dejavnosti Podjetja za ceste neko- liko zmanjšal. Število zaposlenih je padlo na 62. Toda novo podjetje se je kmalu zatem ponovno okrepilo, obnovilo prejšnji obseg dela in ga še naprej povečuje. Leta 1949 se preimenuje Podjetje za ceste v podjetje »Cestogradnja«. Zaradi množičnega prostovoljnega dela, ki se v tem obdobju oprav- lja na cestah v okviru tega podjetja, se je pri prebivalstvu Ljubljane še dolga leta ohranil spomin na firmo »Cestogradnje«. Začetek leta 1951 je dobila »Cestogradnja« ime y>UpraDa. cest MLO Ljubljana^, ki se je leta 1952 razglasila za gospodarsko ustanovo s samo- stojnim finansiranjem. Po spremembi predpisov konec leta 1953 postane Uprava cest MLO Ljub- ljana v letu 1954 finančno samostojen zavod. Leto dni kasneje po novi teritorialni razdelitvi okrajev v LRS sta se združili Uprava cest MLO Ljid)ljana iu Uprava cest (Mi) Ljubljana- okolica in se ustanovila l^prava Cest OLO Ljubljana. Z odpravo okraja Kočevje je pre- vzela Uprava cest OLO Ljubljana v letu 195? cestno omrežje in delavnost Uprave za cesto OLO Kočevje, z odpravo okraja Trbovlje v letu 1958 pa tudi ctistno omrežje iu delavnost Okrajne uprave za ceste OLO Trbovlje. Tako se je raztegnila dejavnost Uprave cest OLO Ljubljana na vse območje sedanjega okraja Ljitbljane. l)(!lavnost Uprave cest OLO Ljubljana se je v vsem tem času iz leta v leto večala. S pove- čanjem dela je raslo tndi število zaposlenih delavcev in uslužbencev, izpopolnjevala se je mehanizacija in povečala so se osnovna sred- stva na sploh. Četudi je bila osnovna naloga Uprave cest OLO Ljubljana že od leta 1955 le vzdrževanje cest ITI. reda, rekonstrtiiranje le- teli in gradnja novih izven mestnega območja, so se nadaljevale tudi rekonstrukcije mestnih ulic v Ljubljani sami v nezmanjšanem obsegu. Povprečno število zaposlenih delavcev iu uslužbencev, vrednost osnovnih sredstev in vrednost izvršenih del v obdobju od leta 1948 do leta 1958, prikazan v spodnji tabeli, številč- no prikazuje pot Uprave cest OLO Ljubljana v zadnjih 10 letih. V. Erjavec j i Križišče Villiarjeve in Šmartinske ceste, zgrajeno v letili 1955 in 1956 življenjski in delovni jubileji uspehi kolektiva »ILIRITE« v letu 1908 se je pričelo. Spreten slovenski obrtnik se ni ustrašil nemškega kapitala, ki je v tistem času gospodarsko in politično gospodo- val na naši zemlji. S preprostimi sredstvi je šel v boj za osvojitev tržišča. Štedilnik in nekaj kotličkov na njem, to je bila začetna oprema, s katero so se izdelali prvi izdelki z znamko »ILIRIJA«; ti so danes v milijonih in milijonih primerkov razširjeni po vsej državi. Preti kratkim — leta t938 — je tovarna »ILI- RIJA« proslavljala 50-letnico svojega obstoja. Lep je tak življenjski jubilej, lep posebno še zato, ker je kolektiv z veseljem mogel gledati na uspehe svojega dela. Zlasti v zadnjih desetih letih, ko je sam prevzel vodstvo tovarne, so krividje na grafikonih vidno rasle vedno više in više. Temu življenjskemu jubileju je leta 1959 sledil nov, še pomembnejši mejnik v poslova- nju »ILIRIJE«, prelomnica, ko je podjetje pre- seglo za milijardo dinarjev proizvodnje. S tem se je »ILIRIJA« uvrstila med večje tovarne v državi, ki proizvajajo kemijske izdelke za ši- roko potrošnjo in gospodinjstva. Še dalje jc ostala vodilna v proizvodnji raznih loščil, kreni za čevlje, parketnega loščila in pod. Cez polo- vico vseh potreb po teh izdelkih v državi kri- jejo izdelki »ILIRIJA«. V letu 1959 je izdelala preko 800 ton loščil. 15.000.000 škatlic kreme za čevlje bi predstav- ljalo progo, dolgo 852 km, če bi položili eno škatlico poleg druge, ali pa skoraj 50 vagonov, do \rha napolnjenih s samimi drobnimi škatli- cami >ILIRIJA« kreme. Količino 560 ton parket- nega loščila si najlaže predstavljamo kot hišo s stranicami po 6 m, visoko 10 m, polno parket- nega loščila. Če tem nazornim številkam doda- mo še devetnajst vagonov, kar bi.bilo okrog 5,000.000 kosov sveč, pa še cplo vrsto drugih kemotehhičnih izdelkov za naša gospodinjstva, šele vidimo uspeh kolektiva »ILIRIJA«. Zato lahko mirno trdimo, da v državi ni hiše in ne gospodinjstva, v katerem ne bi bilo vsaj enega izdelka »ILIRIJE«. Kaj pa drugi oddelki tovarne »ILIRIJA«? V njenem sklopu so namreč kar štiri tovarne. Proizvodnja že omenjenih kemo-tehničnih iz- delkov, kozmetika »NARTA«, oddelek glavni- kov »HARDY-extra« ter proizvodnja »IPOL« polirnih past kot reprodukcijski material za kovinsko industrijo. Po zadnjih statističnih podatkih je po ko- ličini proizvodnja »NARTA« kozmetičnih izdel- kov na drugem mestu v državi, kar je gotovo lep uspeh, če upoštevamo komaj enajstletno tradicijo tega oddelka. »NARTA« se je specia- lizirala v zadnjih letih med prvimi podjetji v državi predvsem na proizvodnjo frizerskih pre- paratov, ki so se do sedaj uvažali. Samo en podatek o tej proizvodnji, in sicer o preparatu za hladno trajno ondulacijo. Koli- čina, ki je bila izdelana v letu 1959, je zado- stovala za preko pol milijona hladnih trajnili ondulacij. Kar lepo število, ali Jie? Glavniki »Hardy-extra« so po svojem zuna- njem videzu podobni svetovno znanim znam- kam: Sägemann, Matador ipd. Izdelani so po specialnem postopku iz vulkanizirane gume. Praktično skoraj neuničljivi, a pri tem vendar prožni in prijetni za lase. Se nekaj besed o »IPOL« polirnih pastah. Polovica vseh kovinskih predmetov, ki so po- lirani, se obdela s temi pastami. Na deset in deset različnih vrst polirnih past ima »ILIRIJA« V svojem programu, saj sc je treba pri tem ozirati na svojstva materiala, ki ga kovinska industrija obdeluje, na specifične pogoje v teh tovarnah in še ina druge lastnosti, ki bi mogle vjilivati na končno lice in sijaj izdelka. Tudi za bodoče ima kolektiv >ILTRIJA« še lepe načrte in na podlagi dosedanjih pokazanih uspehov ne dvomi, da jih bo tudi v celoti re- aliziral. * 'tobačna tovarna Ljubljana Novi stroji priliajujo Tobačna tovarna je začela obratovati 1. 1871. Za Ljubljano, ki je takrat štela 22.770 prebivalcev, je bila velikega gospodarskega pomena, saj je v kratkem zaposlila 5.000 delavcev. Do prve svetovne vojne je prevladovala ročna izdelava predvsem cigar, pipnega in žvečilnega tobaka ter nosljanca. Proizvodnja cigaret se je uveljavila med vojno, posebno pa med dvema vojnama. Po drugi vojni je tovarna nasledila kaj borno zapuščino. Ko je kolektiv prevzel gospodarje- nje, si je postavil kot prvo nalogo: modernizi- rati celoten tehnološki potek. Po neštetih teža- vah so bila tovarni končno odobrena devizna sredstva za nakup večjega števila strojev iz inozemstva. S tem se je začel izvajati obšireu program rekonstrukcije. Namen rekonstrukcije je, da tovarna s svojimi izdelki ugodi potrošniku, ki upravičeno zahteva ne le kakovost tobačne mešanice, ampak tudi sodobno izdelavo in pakiranje. Res pa je, da je TTL že pred formalnim začetkom izvajanja re- konstrukcijskega programa delno obnovila svoj strojni park. Samo v zadnjih dveh letih je bilo kupljenih šest najsodobnejših strojev za izde- lavo in pakiranje cigaret. Ti napori so omogo- čili izdelavo cele vrste novih izdelkov, ki jih potrošniki sprejemajo z zadovoljstvom. ; To je bila prva filter cigareta. Te dmi pride na trg nova s popularno ceno 65 din TTL edina proizvaja cigare, različen tobak za pipo in žvečilni tobak TTL opozarja na svoje kakovostne cigarete BLED, LJUBLJANA, FILTER 57, VARDAR, MORAVA, PLANICA, ŠPORT, ZETA, VELEBIT, IB AR IN DRAVA Poskusite NOVE izdelke BLEND V. O., SUPER DRAVO, FILTER 65 Tobačna tovarna v LjubijaJii 1. 1877. ODPAD PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI NA DEBELO LJUBLJANA Gospodarski j^omeii podjetja Ko je delovni kolektiv podjetja leta 1953 skromno proslavil desetletnico svojega dela, je mogel brez pretiravanja ugotoviti, da se je |M)djetje v desetih letih iz šibke gospodarske enote razvilo v najmočnejšo gospodarsko orga- nizacijo svoje stroke v državi. Od takrat je jxljetje stalno napredovalo, kakor to dokazuje od leta do leta naraščajoči obseg opravljenega prometa. Vzpon ni niti strm niti sunkovit, kar je spričo gospodarske dejavnosti podjetja ra- zumljivo. Obseg prometa je objektivno pogojeii od količine porabnili odpadkov v deželi in od sposobnosti industrije, da porabne odpadke pre- dela. Naloga podjetja za promet z odpadki je, da s smotrnim delom prispeva k intenzivnemu zajemu in k ustrezni pripravi razpoložljivih odpadkov. Za uspešno zajemanje in izkoriščanje od- padkov je potrebno sodelovanje najširšega kroga gospodarskih organizacij, ustanov in po- sameznikov, pri katerih se odpadki kopičijo ali ki lahko odpadke trosijo v proizvodnji. V iz- koriščanju odpadkov odseva gospodarska raz- vitost dežele, zlasti razvitost njene industrije. Kolikor -bolj je dežela industrijsko razvita, toliko več odpadkov zajema in trosi. Zato so količina in kakovost odpadkov po eni strani in obseg in način njihove porabe po drugi strani zanesljivi pokazatelji stopnje industrializacije in strukture proizvodnje. O tem priča zgovorno naš lastni gospodarski razvoj. V predaprilski Jugoslaviji s šibko razvito industrijo je bil promet z odpadki dokaj ne- pomembna gospodarska dejavnost. Podjetja, ki so se s tem poslom ukvarjala, so bila povezana s tujimi koncerni. Velik del zajetih odpadkov je odtekal v tujino. Nekaj izvoženih odpadkov je naša takratna industrija zopet uvozila kot surovino. Zaslužek od sortiranja in priprave s pribitkom na ceno je ostal v tujini. Po vojni smo se od vsega začetka zavedali, eia so odpadki izredno pomembna surovinska baza. Za propagando o zaj(;manjn in izkorišča- njn odpadkov smo storili mnogo, toda naleteli smo na težave, ko je šlo za to, da porabne od- padke dejansko zajamemo in da jih kar naj- koriistneje porabimo. Podjetja za promet z od- padki zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev niso bila sposobna, da bi odpadke zajela in ustrezno pripravila, industrija pa niti vseh za- jetih odpadkov ni mogla porabiti v svojih ta- kratnih obratih. Za naš gospodarski razvoj je značilno, da smo v prvih povojnih letih poglavitno skrb posvetili zbiranju demobilizacijskega blaga in odpadnega blaga iz ruševin. Ko so bila obno- vitvena dela končana in je začela naraščati industrijska proizvodnja, se je sporedno dvigal dotok odpadkov iz industrije. Pomanjkljivosti takratne industrijske proizvodnje in admini- strativnega vodenja gospodarstva so se kazale v znatnih količinah izmečka in nekurantncga 1 blaga. (Nezadostna zmogljivost industrije nas je silila, da smo izvažali dragocene odpadne , surovine, ki jih doma ni bilo mogoče predelati. Z neprijetnim občutkom zaostalosti smo opazo- vali, kako tuji kupci komaj skrivajo svoje za- dovoljstvo, da dobe pri nas odpadno blago. Izredni uspehi v industrializaciji naše dežele so povsem spremenili strukturo odpadkov in obseg njih potrošnje v domači proizvodnji. Do- tok odpadkov iz industrije in iz obrti nepre- stano narašča, vendar se med odpadki le še redkokdaj najde pokvarjeno blago. Mnoga in- dustrijska podjetja se trudijo, da odpadke že suma sortirajo v procesu redne proizvodnje, druga zopet širijo proizvodnjo z boljšim izko- riščanjem odpadkov. Sporedno s krepitvijo skladov potrošnega blaga narašča dotok od- ])adkov iz široke potrošnje. Izvažamo samo še neznatne količine najslabših vrst odpadkov, ki jih imamo doma preveč ali ki jih lahko pre- deluje le najrazvitejša industrija. Prizadevanje podjetja, da bi kolikor mo- goče pravilno izjolnjevalo svojo gospodarsko nalogo, je šlo z asti v dveh smereh. Po eni strani je podjetje gradilo svojo organizacijo, po drugi strani je od leta do leta izpopolnjevalo sortiranje in pripravo odpadkov. Organizacijski sestav podjetja je dokaj raz- sežen, čeprav je omejen skoraj izključno na LR Slovenijo. Odkupna mreža obsega 54 regi- striranih odkupnih postaj in vsaj še enkrat to- liko bolj ali manj stalnih odkupnih mest, ki omogočajo reden zajem odpadkov tudi v pro- metno manj dostopnih krajih. V važnejših go- spodarskih središčih ima podjetje večja skla- dišča s sortirnicami in delavnicami, kjer se odpadki sortirajo in pripravljajo za odpremo potrošnikom odpadnih surovin. Za prevoz od- padkov ima podjetje obsežen park motornih vozil, ki vzlic obsežnosti sicer ne zadošča po- trebam, ki pa vendar zagotavlja hiter prevoz, kadar je to nujno potrebno. Sortiranje in priprava odpadkov sta tako napredovala, da dobivata včasih že značaj pro- izvodnje ali vsaj proizvodnji slične dejavnosti. Posamezne vrste odpadkov je treba čistiti, )rati, rezati, stiskati, trgati ali drugače obde- ovati, da se spremene v kakovostne surovine, ki so neposredno porabne v predelovalni in- dustriji. Za ta namen je podjetje nabavilo večje število strojev in druge tehnične opre- me, ki omogoča mehanizirano in s tem ekono- mičnejše delo. Seveda je treba pri tem poudariti, da pod- jetje še zdaleč n[ opremljeno tako. kakor to terja nagli razvoj naše industrije. Eden izmed najbolj perečih problemov podjetja je sodobna ureditev velikih centralnih skladišč in nadalj- nja izpopolnitev mehanizacije. V prometu z odpadnimi surovinami, katerih nominalna vred- nost je nizka, je cenena manipulacija odločil- nega pomena. Cenena manipulacija z odpad- nimi surovinami ni le v gospodarskem interesu posameznega podjetja za promet z odpadki, marveč v interesu proizvodnje in gospodarstva kot celote. Razvoj prometa z odpadki vzlic vid- nemu napredku zaostaja za razvojem industri- je. Zato bo treba nujno poskrbeti, da se odstra- nijo ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj te gospodarske panoge. Ko delovni kolektiv pod- jetja zaključuje h^tošnje leto z novim rekord- nim prtmictom približno 45.000 ton, se nadeja, da mu bodo gospodarski instrumenti v prihod- njih letih omogočili uresničenje načrtov, ki bo- do zagotovili nadaljnje uspešno delo v prid celotnega gospodarstva. qj. ^ ^ . o zaslugi našega po- litičnega vodstva zavzema blagovna izmenjava s tu- jino po osvoboditvi vedno večji obseg, kajti industri- alizacija dežele in meha- nizacija kmetijstva zahte- vata poživitev mednarodne blagovne izmenjave. Da bi se pa zajelo čim več raz- položljivih tržnih viškov, se je izvršila decentraliza- cija izvoza in ustanovila vrsta specializiranih pod- jetij za zunanjo trgovino. Tako je bilo leta 1930 ustanovljeno tudi speciali- zirano podjetje za izvoz živine in živalskih proizvo- dov Slovenija - Zivinopro- met v Ljubljani, ki se je kot prvo podjetje te vrste v Sloveniji loti o poveča- nega izvoza živine, mesa in mesnih izdelkov. Od 1950. leta dalje je podjetje navezalo tesne stike z domačimi proizva- jalci, to je, s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi ter si je z letnimi pogodbami zagotovilo po- trehne količine blaga za izvoz. Taka kooperacija pa se ni razvila samo pri na- bavi živega blaga, ampak tudi pri nabavi mesa in mesnih izdelkov. Podjetje ima vrsto pogodb z razni- mi tovarnami v Sloveniji, ki pripravljajo za izvoz potrebne količine mesa, mesnih izdelkov in konserv. S Tovarno mesnih iz- delkov v Murski Soboti je sklenjen dogovor o pri- ])ravi .specialnega artikla »bekona«, ki se izvaža v Anglijo, ter dogovor o pri- pravi mesa za izvoz v raz- ne države. Prav tako do- bavljajo meso in mesne izdelke »Tovarna mesnih izdelkov«, Maribor, pod- jetje »Rog«, Maribor, »Me- sarija«, Skofja Loka, >To- varna konserv« Ljubljana- Vič in drugi. V kooperaciji s »Crevarno« v Ljubljani pa se izvažajo presežki raznih črev v več držav. V letošnjem letu bo podjetje izvozilo za ca. 600 milijonov deviznih dinarjev blaga in bo s tem doseglo največji izvoz od svojega obstoja. S svojo organizacijo odkupa, z lastnim pitanjem živine in v kooperaciji s kmetijskimi za- drugami in posestvi ter s tovarnami mesnih izdelkov bo delovni kolektiv podjetja tudi v bodoče z vsemi silami stremel za zajetjem razpoložljivih tržnih viškov in njih plasmanom v tujino. Tako želimo prispevati k izravnanju naše zunanjetrgovinske bilance, ki bo utrdila naš nadalj- nji razvoj socialističnega gospodarstva pri nas in zboljšala življenje naših delovnih ljudi. PODJETJE ZA IZVOZ ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV Slovenija - Zii/inopromet Ljubljana Novo Velenje Sloveni] a - proj ekt V LJUBLJANI Nikoli še ni bila naša dežela gradbeno tako razgibana, kakor je prav danes. Takoj potem, ko se je umiril vihar druge svetovne vojne in se je začela dvigati iz razvalin nova država, je bila potreba po obnavljanju zelo velika, pri- družila se ji je pa še zahteva po novih, pred- vsem industrijskih in stanovanjskih objektih, ki naj bi socialistični državi omogočili samosto- jen razvoj. Vse te naloge so projektivno reše- vali projektivni biroji, med njimi posebno »Slovenija-projekt«, ki je v skoraj 15-letnem obstoju s projektivnimi deli prispeval k izgrad- nji precejšen delež. Takoj po osvoboditvi in utrditvi oblasti se je pri tedanjem ministrstvu za gradnje osnoval prepotrebni projektivni biro, ki je tedaj edini v Sloveniji izdeloval najnujnejše načrte za ob- novo po vsej Sloveniji. Kmalu nato se je te- danji biro še razširil in tudi že deloval kot samostojen Projektivni zavod Slovenije, v ka- terem jc bilo združenih več oddelkov, tako za visoke in nizke gradnje, strojni, geodetski, ur- banistični oddelek in oddelek za hidrogradnje. Že po nekaj letih je postal obseg delavnosti v tem zavodu tako širok — nalog je bilo vedno več —, da so se pričeli posamezni oddelki po- stopoma osamosvajati. Matični del zavoda se je preimenoval v »Slovenija-projekt« — republi- ško podjetje za projektiranje. Istočasno se je za projektiranje hidrocentral osnovalo iz od- delka za hidrogradnje novo podjetje »Elektro- projekt«, pozneje so se odcepili od »Slovenija- projekta« še oddelek za nizke gradnje, strojni oddelek in se osamosvojila podružnica v Mari- boru. »Slovenija-projekt« je osredotočil svojo df-javnost na projektiranje visokih gradenj. Naloge s tega področja opravljajo v pod- jetju številni arhitekti, inženirji in tehniki, ki projektirajo vse vrste industrijskih zgradb in objekte družbenega standarda. Pri tem rešujejo urbanistične zasnove celotnih naselij in zazi- dalne načrte za posamezne investicijske objek- te. Za vse te izdelujejo kompletno dokumenta- cijo od programske zasnove z ekonomskimi analizami do glavnih projektov z arhitektonsko in konstruktivno rešitvijo, statičnim proraču- nom, predračuni in vsemi načrti notranjih in zunanjih instalacij. Pomagajo pa tudi investi- torjem s tehničnimi nasveti in nadzorovanjem gradbenih del. O nekem enotnem arhitekturnem oblikov- nem izrazu pri večjem projektivnem podjetju skoraj ni mogoče govoriti, vendar pa je pri projektantih »Slovenija-projekta« mogoče opa- ziti več skupnih potez, s katerimi težijo k na- črtovanju smotrnili, funkcionalno ustreznih in estetsko oblikovanih objektov. Seveda pa bodo tu, kot povsod, kjer so prizadevanja po na- predku dovolj resna, prihodnje naloge doseda- nja stremljenja še povečale in poglobile, našo deželo pa obogatile s koristnimi in lepotno do- vršenimi objekti. Tnvar-iui 'Tomo;« — Koper Tovarna Karoserija v LJUBLJANI Ifairmišla 2a sc je razvila iz majlino obrtne delavnice, v kateri so se v letih 19'i4 do 19>7 pričeli sestavljati osebni avtomobili znam- ke DK.W - >Triglav«. Po letu 1957 pa so se takratni lastniki >Avtoniontaže«, koit se je podjetje imenovalo, lotili izdelave avtobusnih karoserij, konstruiranih na lesenih konstrukcijah. Letna proizvodnja je biJa majhna in je svoj višek dosegla v letu 1940, ko so za mestni promet izdelali 28 avtobusnih karoserij. Med drugo svetovno vojno je proizvodnja avtobusnih karoserij popolnoma prenehala. Izvrševala so se samo re- montna in uslužnostna dela. Po osvoboditvi se je jAvtomontaža^ preimenovala v pod- jetje »Karoserija« - Ljubljana. Pred delovni kolektiv pa so se postavile težke in odgovorno naloge. Vojna vihra jc do popolnosti uničila že tako neznaten avtobusni park pred- vojne Jugoslavije. Osemdesetčlanski delovni kolektiv je pod težkimi pogoji obnovil proizvodnjo avtobusnih karoserij in v letih 194^ in 1947 dosegel letno proizvodnjo 60 karoserij. Ako pri tem upoštevamo, da so se pri izdelkih uporabljale , domače surovine in polizdelki za razliko od predvojnega časa, ko je bilo uvoženo vse, razen lesa, je bil to lep uspeh. iNajvažacJša pridobitev pa jc vsekakor bila osvojitev jeklene konstrukcije. Kapacitete so postajale premajhne, da bi zadovoljile po- trebam, ki so naraščale iz dneva v dan. Majhni prostori, zastarela in obrabljena oprema so onemogočili nadaljnji razvoj podjetja. Zato so se leta 1948 z majhnimi sredstvi in prostovoljnim delom lotili izgradnje novih objektov in nabave sodobnejše opreme. Proizvodnja je naraščala iz leta v leto. Tako je leta 1952 dosegla 145, leta 1956 180 in leta ¦ 1958 291 karoserij. ¦ V letih razvoja se jc menjala tudi vrsta izdelkov. Od j različnih tipov avtobusnih karoserij so začeli izdelovati ka- \ roserije za specialna vozila, kot so: trolejbusi, sanitetna..*^' poštna in požarna vozila, hladilniki itd. Poleg tega pa danes \ tovarna izdeluje tudi jeklene profile vseh vrst za domače potrebe in potrebe drugih podjeti'j po Jugoslaviji. i Z delom in napredkom se je oblikoval tudi delavec- \ revolucionar. V ipredvojinem podijetju »Avtomontaža^i; je bil j delavski razred strnjen v močno organizirano celoto, ki so ; jo vodili člani Komunistične partije. Vrstili so se štrajki, 1 propagandne akcije. Širila sc je partijska literatura, pobi- i rala se je Rdeča pomoč itd. V tovarni je bila tudi pisarna ' Pokrajinskega komiteja KPS. Delavski razred je bil tako | pripravljen na leto 1941, ko jc stopil v boj proti okupa- i toriju. V tem svojem boju so si delavci priborili svobodo in poistali graditelji nove socialističiu' družbe. ; Na tradicijah 14 revolucionarjev, žrtvah fašizma, gradi delovni kolektiv ^Karoserije? tudi danos nove uspehe in s : svojimi solidnimi izdelki pridobiva mnogo priznanj na do- ! mačem in v zadnjem času tudi na tujih tržiščih, saj izdelki \ prav nič ne zaostajajo za podobnimi izdelki na svetovnem ] tržišču, čeprav imajo v tujini nekatera sorodna podjetja I daljšo avtokaroserijsko tradicijo. j Podjetje »Karoserija« je ves ta razvoj gradilo na lastnih - izkušnjah in se je končno uvrstilo med močne industrijske i proizvajalce. Kolektiv pripravlja novo graditev objekta, ki { bo omogočil boljše delovne pogoje in tudi večjo storilnost. \ GEOLOŠKI ZAVOD V LJUBLJANI Geološki zavod je bil ustanovljen za reševa- nje praktičnih problemov našega gospodarstva, predvsem rudarstva in gradbeništva. V kratkem moremo opisati njegovo področje dela takole: ugotavljanje rudnih zalog ter raziskave geo- tchničnih in hidrogeoloških pogojev za projek- tiranje in gradnjo. Naloge posebno v začetku niso bile lahke in jih je mogel zavod reševati le v tesnem sode- lovanju z rudniki ter projektantskimi in grad- benimi podjetji. Da bi vnesel v geološko delo čim več eksaktnosti. je moral razviti celo vrsto pomožnili dejavnosti, kar je zahtevalo veliko materialnih sredstev in časa. Gre zlasti za la- boratorijsko opremo in vrtalne naprave, ki so omogočile, da so geologi prešli od površinskih ogledov k poglobljenemu raziskovalnemu delu, v katerem so strnili znanstveno in operativno dejavnost. Šele ta združitev je omogočila uspeš- ne raziskave, katerih rezultat je do danes 6300 poročil in elaboratov, od tega >000 s področja raziskav mineralnih surovin, 2000 za fundiranje gradheiiili objektov, za zajetja pitne in indu- strijske \(){le ter termalnih in mineralnih vrel- cev, 1500 pa v zvezi z izdelavo geoloških in geo- fizikalnih kart ter za različne druge namene geološke dejavnosti. Samo za projektiranje in gradnjo hidroelektrarn jc raziskal geološke in hidrogeološke pogoje za 45 objektov na območ- ju LR Slovenije in LR Črne gore. V zvezi s tem je osvojil tudi dostikrat zelo zahtevno dejav- nost konsolidacije terena, kar jc posebno v kra- ških pogojih komplicirano delo. Rešil je tudi problem globinskega zajetja termalnih in mi- neralnih vrelcev. S posebno raziskovalno sku- pino pa že štiri leta zelo uspešno sodeluje pri vrtanju vodnjakov v Siriji. Za vsa ta dela je bil zavod glede opreme večidel navezan na uvoz, kar je povzročalo ve- like težave zaradi deviznih sredstev. Zato se je zavodov inženir lotil tudi tega problema in ga rešil tako, da je izdelal kot prvo konstrukcijo vrtalnega stroja za globino do 600 m, ki ustreza l>otrebam za vrtanje v naših geoloških razme- rah. Prvi stroj po teh načrtih je letos že iz- delala lastna mehanična delavnica po skrbni izbiri ter mehanični in tehnični obdelavi do- mačih materialov. Stroj omogoča štiri brzine vrtanja, in sicer po 98. tl60, 280 in 590 obratov na minuto, moč motorja Torpedo je 20/50 KM, gib hidravlične vrtalne glave znaša 600 mm, skupna teža pa 1800 kg. Stroj ima velik j>omen zato. ker zavod glede vzdrževanja, zlasti glede rezervnih delov ne bo več vezan na tujino, poleg tega je za polovico cenejši kot podoben uvožen stroj. Pomanjkanje rezervnih delov za razn(! tipe uvoženih .strojev je povzročalo v preteklih letih pogostne zastoje. Konstrukcijski oddelek zavoda ima v načrtu, da bo postopno osvajal izdelavo nadaljnje opreme iz domačega materiala. Letos mineva 10 let, odkar se zavod ukvarja med drugim tudi z vrtanjem. Ob tej obletnici se pridružuje s svojim delom številnim prosla- vam ob štiridesetletnici Komunistične partije Jugoslavije. loga in značaj geodetskih del pri izgradnji našega gospodarstva Siprememfce v našem družbenem razvoju, v izgradnji našega gospodar- stva, komunalnega sistema, izredni gospodarski pogoji, ki so se ustvarili v zadnjih detih za socialistično preusmeritev v razvoju kmetijstva spre- minjajo in hitro menjajo podobo naše zemlje. Izgradnja industrije, umetnih naprav in objektov, pregrad za hidro- centrale, za katerimi nastajajo nova jezera, izgradnja melioracijskih siste- mo \', regulacija potokov, rek iu hudournikov, nove avto-ceste, železnice, novi nasadi na področju kmetijsitva, arondacije im komasacije zemljišč, vse večji razvoj kooperacije, obsežna agrarna reforma, nacionalizacija zgradb iu gradbenih zemlji.šč v gradbeirih okoliših in urbanistična ureditev naselij v obsežni meri .siprenrimjajo topoigrafsko obliko in strukturo naše zemlje. Poleg drugih tehničnih strok in delovnih ljudi, ki sodelujejo nepo- sredno pri izgradnji novih objekitov, je geodetska operativna, upravna in znanstvenoraziskovalna služba prva, ki mora pripraviti potrebne geodetske osnovne — načrte in karte — ter potrebne nieritvene podatke za izdela^•o projektov in gradnje, po končani gradnji i)a registrirati na obstoječih kata- strskih načrtih in kartah vse imstale spremembe alii pa izdelati nove načrte in karte. Uporaba sodobne geodetske tehnike \ delu, uvajajije novih metod dela in uporaba aerofotogrametrije omogočajo, da so geodetska operativa Geo- det-skih zavodov, znanstveuorazisikovailna služba Inšitituta za geodezijo in fotogrametrijo iin fotogrametrično podjetje »AFOS« bili kos najbolj težkim tehničnim problemom in obsežnim nalogam pri izgradnji objektov za razmo- vräine potrebe našega gospodarsitva. S svojim delom je geodetska služba omogočila pravilno in pravočasno delo drugim tehničnim strokam, katerim je predhodno geodetsko delo asno\a za razna projektiranja in izgradnje bodočih giradbenih objektov. Čeprav je geodetska stroka v široki javnosti manj zuana, lahko trdimo, da so geodeti pogumno reševali vse najbolj težike probleme, ki pogosto niso vidni iu Olipljiivi za iširoke sloje imših ljudi, ki pa Objektivno obstajajo. Mislimo, da je dolžnost naše generacije, da o svojih delih pusti poleg pisanih strani pestre in bogate zgodovine naše socialistične izgradnje tudi potrebno dokumentacijo z izdelavo geodetskih načrtov in gospodarsikih kart kot dokaz boidočim generacijam o izrednih uspehih, 'ki so jih dosegli naši delovni ljudje v tako kratkem razdobju. Antan Košir SAP-TURIST ob 15-letnici obnovitve cestnega prometa v Sloveniji Ob osvoboditvi je bila ena poglavitnih nalog orga- nizirati promet na vsem področju države. Zapuščina vojne dobe je bila vrsta uničeniti cestnili in železni- šlcih mostov, razritih železnlšldlr prog in razbitili železniških in cestnih vozil. Baza vsakega gospodar- skega življenja pa je promet in prav zato je že prva slovenska vlada imela v svojem sestavu tudi ministr- stvo za lokalni promet. To upravno telo je imelo v začetku upravno in operativno funkcijo. 2e v septembru 1945 je štelo 66 mehanikov, 95 šoferjev in 61 nameščencev; skupno 222 oseb. 27. junija 1945 je bila odprta prva redna avtobusna proga Ljubljana—Črnomelj. V juliju istega leta je bilo v Sloveniji že vzpostavljenih 8 avtobusnih prog, v avgustu 18, v septembru 29 in oktobru istega leta pa že 32 rfednih avtobusnih prog. Julija 1945 so bile v Beogradu osnovane tri cen- tralne organizacije, ki naj bi samostojno obnovile pro- met po posameznih republikah, vendar je razvoj cest- nega prometa v Sloveniji šel po poti, ki jo je začrtalo ministrstvo za lokalni promet Slovenije. Tovorni pro- met je bil organiziran tudi po okrajih avtoprometnih podjetij OKAP, medtem ko je organizacija potniškega prometa v prvi polovici marca 1946 prešla na republi- ško »Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slo- venije« — DAPPS, ki je poleg potniškega prometa imelo tudi tovorne prevoze in prevoze kosovnih po- šiljk, v začetku 1948. leta se razvijejo iz okrožnih uprav DAPPS avtobusna podjetja SAP (Slovenlja-avto- promet). Z aprilom 1949 preide tovorni promet na okrajna prevozniška podjetja In SAP postane čisto cestno-prometno podjetje za osebni prevoz. Področje dela SAP v Ljubljani je bilo izredno široko, saj je vse do leta 1953 imelo 7 zunanjih poslovalnic, ki so v letu 1953 bile Oddane okrajnim in občinskim ljudskim odborom; ti so iz njih ustanovili lokalna avtobusna podjetja. Ob tej oddaji poslovalnic je podjetje pre- pustilo novo ustanovljenim podjetjem tudi 20 avtobu- sov, tako da je bil vozni park ljubljanskega SAP zreduciran na 30 vozil. Nadaljnja širitev podjetja je bila usmerjena na vzdrževanje prog, ki so se Iztekale v Ljubljano. Od leta 1953 do 1957 je podjetje vzposta- vilo 15 novih avtobusnih prog, do konca leta 1959 pa še druge, tako da jih je imelo v letu ISS'9 že 46. S tem pa se je tudi število avtobusov iz leta v leto večalo, tako da je 31. decembra 1959 podjetje imelo že 64 last- nih avtobusov. Sporedno s stalnim naraščanjem potreb po novih vozilih pa se je kazala tudi potreba po povečanju lastnih servisnih in po možnosti tudi karoserij skih delavnic. Dobave novih vozil so bile vezane na nespre- jemljivo dolge dobavne roke. Zaradi tega je podjetje v letu 1953 že samo Izdelalo 2 avtobusni karoseriji, pri čemer je zaposlilo 8 delavcev. V prvem polletju 1958 pa je s 121 zaposlenimi delavci in 51 vajenci v karo- serij skem obratu izdelalo že po 5 velikih avtobusnih karoserij mesečno. Danes so v zaključni fazi dela na 226. karoseriji v SAP delavnicah. Proizvodnja se je toliko razširila, da podjetje Izdeluje karoserije še za razna druga avtopodjetja v državi in prevzema na- ročila domačih avtomobilskih tovarn za serijsko pro- izvodnjo karoserij. . V letu 1956 je podjetje prevzelo tudi takratni Turist biro in tako razširilo svojo dejavnost na turistično pod- ročje. Iz te razširitve izvira tudi sedanji znani naslov SAP-Turist. Iz prvotne Turistične poslovalnice, ome- jene le na delo v domačem turizmu in to v prvi vrsti na receptivnem delu, pa je danes podjetje razširilo tudi Iniciativno dejavnost domačega turizma, prav tako pa doseglo tudi lepe uspehe na področju ino- zemskega turizma. Podjetje ima danes vrsto pogodb z evropskimi in nekaterimi Izven-evropskimi potoval- nimi agencijami. Razširitev te dejavnosti in stalna krepitev transportnega omrežja pa sta narekovali otvo-' rltev več lastnih poslovalnic, od katerih sta bili prvi leta 1959 odprti v Kopru in Piranu. Leta 1957 je podjetje prevzelo v Tržiču takratno »Mestno mehanično delavnico« in razširilo njeno de- javnost. Dne 1. avgusta 1958 je kot rezultat turističnih in transportnih prizadevanj SAP-Turlst stekla tudi žica na Krvavec. Kolikega pomena je ta naprava, nam dokazuje dejstvo, da je žičnica prepeljala do konca lanskega leta skoraj 2M.0OO potnikov in s prevoženim materialom omogočila nastanek novega alpskega re- kreativnega centra v naposredni bližini Ljubljane. Širitev dejavnosti je imela za posledico tudi stalen porast delovne sile v podjetju in se je od 123 delavcev in uslužbencev v letu 1956 to število povzpelo že na 670 v letu 1959. Tako je današnji SAP-Turlst torej rezultat 15-letne graditve in obnove našega avtobusnega prometa in eno največjih avtobusnih podjetij v državi. 40 let dela in napredka kolektiva »KOT« tovarne kovinskega okovja TACEN 38, LJUBLJANA Tovarna kovinskega okovja v Tacnu je bila usta- novljena leta 1920 pod naslovom »SETA«. Njena prva proizvodnja je zajemala Izdelovanje leseniii klincev za obutev. Spričo velike potrebe po tem artiklu se je obrat povečal in s svojo proizvodnjo osikrboval domači kakor tudi tuji trg. Kmalu se je poleg lesnega obrata začelo še s proizvodnjo ščitnikov, žebljev in sekancev. V zvezi s tem se je močno povečal strojni park za proizvodnjo in izdelavo orodja, s čimer so bili dani pogoji, da so se lahko pričela izdelovati kompli- cirana orodja, ki jih je zahtevala proizvodnja special- nega okovja za smučarje in planinstvo. Bila Je mož- nost za pridobivanje dobrega strokovnega kadra, ki je pozneje služil podjetju pri osvajanju izdelave novih artiklov. Del tega kadra je pomagal v izgradnji sosed- nje nove industrije. Okupacija je prizadejala podjetju veliko škodo; od- peljala nekaj najboljših strojev in leta 1944 ustavila obratovanje. Kolektiv tovarne je dal več aktivnih čla- nov v NOV. Delavsko gibanje v tem podjetju je poživil Alojz Kebe, ki je Imel tesne stike z vodilnimi funk- cionarji že več let pred vojno. Zaradi svojega aktiv- nega dela je moral že v prvih dneh okupacije v ilegalo oziroma v partizane, kjer je v funkciji komisarja I. grupe odredov Gorenjske padel v letu 1942. Po osvoboditvi je podjetje poslovalo samostojno do 1948. leta, nato je bilo združeno s Tovarno kovinske galanterije v Ljubljani in imelo uspehe v poslovanju. Poseben napredek pa kaže podjetje po osamosvojitvi, ki je bila izvedena na zahtevo kolektiva dne 1. maja 1958. Z velikim elanom v osamosvojenem podjetju je kolektivu uspelo dvigniti storilnost dela in celotno pro- izvodnjo, ne da bi pri tem povečal delovno silo. Z uvedbo oddelka za galvaniziranje je bil dolgo let naj- večji problem ureditev kanalizacije, kar pod prejšnjo upravo ni bilo moč doseči. Danes pa se že dela po odobrenem projektu celotna kanalizacija z modernimi čistilnimi napravami, ki bo zgrajena že v tem letu. Za boljše delovne pogoje delavcev v polirnem oddelku smo namestili nove ustrezne naprave za čiščenje in zračenje prostora. Z manjšo adaptacijo prostorov smo uredili prijetno jedilnico in kuhinjo za topli obrok hrane in tako ugodili dolgoletni želji kolektiva. V proizvodnem programu je zajetih že nad 150 različnih proizvodov, med katerimi so najvažnejše klju- čavnice za aktovke in kovčke, razno okovje za dam- ske torbice, ščitniki, podkvice, teksi, žebljički In se- kanci za obutev in drugo okovje za kožno predelovalno in pohištveno industrijo. Te Izdelke plasiramo poleg doma tudi na tuja tržišča. Vse zastarele in iztrošene stroje bo treba nujno zamenjati z novimi, da bomo kos proizvodnji, ki se iz leta v leto veča. Slovesno odkritje spominske plošče sodelavcu, narod- i nemu heroju Alojzu Kebetu-Štefanu 25. oktobra 1959 ' IZDELUJE: tapetniško žimo vseh kvalitet, vse vrste kvalitetnih ščetk in žice in žime, posebne ščetke za kovinsko, tekstilno in drugo in- dustrijo, standardne in druge čopiče (zidar- ske in pleskarske). Izdeluje sortirano ščetino vseh vrst in dimenzij, predeluje vse vrste živalskih dlak in umetnih vlaken. Prevzema tudi večja naročila za izdelavo po posebni specifikaciji koristnika. tovarna ščetkarskih limarskih izdelkov Ljubljana - <^užine Tovarna ima lastne pomožne delavnice in se razvija v organiziran industrijski obrat, ki bo izdeloval vse v to stroko spadajoče artikle za široko potrošnjo in industrijo. Tovarna zalaga s svojimi izdelki domače tržišče in delno tudi izvaža. Tovarna »ŽIMA« se je razvila iz male obrtne delavnice ter se je njena zmoglji- vost nasproti letu 1947 štirikrat povečala. Izboljšala se je kvaliteta izdelkov in po- večala izbira artiklov. Danes zaposluje tovarna 195 ljudi, pred- vsem žensko delovno silo. Delo v tovarni se vrši še delno ročno, prehaja pa na strojno. Za modernizacijo obrata bo podjetje v letošnjem letu vložilo mnogo več sredstev, predvsem za nabavo strojev. Veliko pozornost se bo posvetilo higiensko tehnični ureditvi. Kolektiv je prepričan, da bo z organiziranim delom, z novimi strojnimi napravami napravil velik kvali- tetni skok, ki se bo odražal že v letu 1961 v povečanem btto produktu in delovni sto- rilnosti. Nagrajevanje po učinku, h katere- mu pristopamo, pa naj bo tista potrebna stimulacija za delovnega človeka, da naši delavci v občinskem merilu ne bodo imeli najnižje ntto prejemke. Tudi politično življenje in morala se dviga- ta v podjetju, spričo aktivnega dela sindi- kalne podružnice in marljivega mladinske- ga aktiva. Glede na vse te pozitivne činitelje, je ko- lektiv prepričan, da se obetajo tudi tovarni »2IMA« boljši časi. Ijabod KEMIČNA CISTll.N'CA, \ PRALNICA IN BARVAI^MA ' LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 6 Impregniramo vetrne jopiče, dežne plašče, šotore ipd. Kemično čistimo in barvamo vse vrste olii k in tkanin Plisiramo svileno in volneno blago Peremo, nungamo in likamo perilo Poslovalnice : POLJANSKI NASIP 4 PRAZAKOVA ULICA 12 TITOVA CESTA 3 CELOVŠKA CESTA 53 Tovarna otroških vozičkov in kovinsice opreme lokalov TRIBUNA LJUBLJANA, KARLOVŠKA 4 Telefon 21-734 priporoča svoje izdelke Elektro Maribor - okofica MARIBOR, ULICA HEROJA TOMŠIČA 2 s svojimi obrati: Maribor-olcolica, Slovenska Bistrica, Ptuj, Gornja Radgona, Murska Sobota in Remontna delavnica Radvanfe oskrbuje svoje omrežje z električno energijo; projektira, gradi in vzdržuje prenosne in razdelilne naprave, transformatorske postaje in krajevna omrežja; montira hišne priključke; izvrSuje instalacije; popravlja stroje in gospodinjske aparate; umerja merilne aparate in števce Trgovsko podjetje KOVINA LJUBLJANA, STRITARJEVA 2 Telefon št.; 23-374, 20-138 nudi vsakovrsino železnino, tehnično ; in kovinsko blago, kuhinjsko posodo, : sanitarne predmete, gradbeni \ in ins'alacijski material v svojih 1 specializiranih trgovinah : \ Kladivar, Ljubljana, Zaloška 21 ! Ideal, Ljubljana, Wolfova 8 i Pri kosi, Ljubljana, ] Miklošičeva 15 '• Veriga, Ljubljana, i Celovška 59 ! Okovje, Šentvid 91 ! lad Ljubljano i JHizdvade. Proizvajamo vse vrste nebeljene sulfitne celuloze in strojilne ekstrakte, pinotan in kemotan PODJETJE Udarnik LJUBLJANA Vilharjeva 45/a Telefon 32-711 izdeluje po lastnili in predloženih načrtih: montažne okenslte elemente, lesena montažna okna, okna z jeklenimi podboji, balkonska vrata in okna, kombinirana z aluminijem za vse načine odpiranja ter vse vrste stavbenega pohiatva za stanovanjsko, upravno in industrijsko gradnjo Oglejte si naše izdelke v SKC — Stanovanjsko komunalnem centru ! Za naročila se priporočamo Proizvajamo: razne lanene tkanine surove in beljene, lanene damast garniture, brisače, kullinjske krpe (karo), laneno in poUaneno platno za rjuhe, laneno in pollaneno salonsko jadrovino, krojaški kanafas, platno za ležalne stole laneno in bombažno z bordurami # Bombažni (jacquard) gradel za žimnice, impregnirano tkanino za vetrne jopiče in nalarbtnike, lalike impregnirane tkanine za Šotore in piatite, impregnirane tkanine za sončne plahte (progaste in enobarvne) 0 Tehnična (filter) platna vseh vrst, tako bombažna kakor tudi lanena, razna slamarična platna konopljena in lanena ter tkanine za embalažo 0 Težke impregnirane tkanine za vagonska in kamionska INDUSTRIJA PLATNENIH IZD ELKOVJARŠE pokrivala, konopljene gasilske cevi, gurte itd. 0 Izde- lujemo tudi tkanine po posebnih naročilih preko količi- ne 500 metrov • Predilnica lanu in konoplje, lastna banrarna, impregnacija in belilnica Študentom nudimo 10°/o popusta vam nudi.iirok asortiment laboratorijskih kemikalij, steklovine, porcelana in aparatov domače proizvodnje In uvoza po najnižjih dnevnih cenah Ljubljana, Titova 19/VIII Telefon: 23-301, 23-302, 23-303 Poštni predal 83 Telex: Ljubljana 03179 Trgovska predstavništva v Mariboru, Beogradu in SIcoplu. Sl