KS Plešivec praznuje
Cesta, vodovod,...
Sobota, 5. septembra, bo praznična za krajane krajevne skupnosti Plešivec. Praznična ne le zaradi drugega po vrsti krajevnega praznika, ampak pridobitev, ki jih bodo ob tej priložnosti predali svojemu namenu. To pa bodo posodobljena cesta do Čanča (Vanovška), vodovod Črna Gora in avtobusna postajališča.
Pridobitve bodo seveda zaznamovali na primeren način, z družabnim srečanjem in kulturnim programom, ki ga bodo pripravili učenci plešivske podružnične šole, pevke tamkajšnjega zbora, pevci iz Pake ter kosci in harmonikarji iz Plešivca. Vse se bo dogajalo na športnem igrišču pri podružnični šoli, začetek prireditev pa bo ob 14. uri.
■ tp
Jutri bo še oblačno s padavinami, v soboto in nedeljo izboljšanje prevladovalo bo sončno vreme.
V ponedeljek, 1. septembra, seje širom po Sloveniji začel prvi dan novega šolskega leta. V šolo je odšlo okoli 300.000 učencev in dijakov. Najbolj si ga bodo zapomnili tisti, ki so prvič prestopili šolski prag, prvošolci - teh pa je v državi skoraj 21.000 - med njimi v Mestni občini Velenje 332, v občini Šoštanj 109 in v Šmartnem ob Paki 32. Nekateri, tisti starejši, so že vešči poti v in iz šole, prvošolci pa se bodo na pot začeli šele privajati. Na začetku jih bodo spremljali starši, že čez čas
pa bodo morali poti ubirali sami. V prvih šolskih dneh bodo njihove korake spremljali tudi policisti, člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šolarji prometniki, člani zveze šoferjev in avtomehanikov in drugi. Ne bodo pa v šolo hodili samo v prvih septembrskih dneh, ampak skozi vse leto, zato poskrbimo, da bodo njihovi koraki varni. Vsem, ki ste v torek začeli s poukom želimo, da se v šoli dobro počutite.
■ mkp
Termoelektrarna Šoštanj
Avgusta manj kilovatov
V Termoelektrarni Šoštanj, največjem slovenskem termoenergetskem objektu sicer, kljub sprejetemu letnemu načrtu proizvodnjo prilagajajo trenutnim energetskim potrebam Slovenije. Tako so v začetku letošnjega leta, ko so hidroelektrarne zaradi zelo nizkega vodostaja pošiljale v omrežje manj energije, kot je bilo predvideno, proizvodnjo precej povečali, prejšnji mesec pa je bila ta mnogo nižja od načrtovane.
Z elektroenergetsko bilanco je bilo predvideno, da bodo prejšnji mesec proizvedli 223 GWh, dejansko pa so jih le 150. Kljub nižji avgustovski proizvodnji so načrtovani plan za obdobje od začetka leta do konca avgusta presegli za dobrih sedem odstotkov. Proizvedli so 2136 GWh.
Ker so v prvih osmih mesecih letošnjega leta proizvedli več električne energije, kot je bilo predvideno, so nižje od načrtovanih tudi zaloge premoga na deponiji, kjer imajo trenutno 620 tisoč ton, predvideno pa je bilo, da jih bo 750 tisoč ton.
Nogometaši Rudarja so se z zelo požrtvovalno igro v mol-davskem glavnem mestu uvrstili med 32 najboljših v pokalu pokalnih zmagovalcev Evropske nogometne zveze. Njihov novi nasprotnik je hrvaški prvoligaš Varteks. Na sliki: Prihod igralcev na igrišče v Kišinjevu Stran 16
Praznik občine Žalec
Zadnjič skupaj
Letošnje zadnje praznovanje občinskega praznika Občine Žalec v sedanjem obsegu bo v KS Šempeter. Šempetrani si štejejo v čast, da so zadnji gostitelji občinskega praznika in so se na praznovanje temeljito pripravili. Za praznik so pripravili pester program prireditev, ki se bodo pričele v torek, 8. septembra, na OŠ Šempeter s predstavitvijo knjige Drobci iz preteklosti našega kraja, ki so jo izdali ob 180-letnici pričetka šolanja v Šempetru. Temu bo posvečena tudi prireditev v Hmeljarskem domu 10. septembra. Na tej prireditvi bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja. Dan poprej bodo upokojenci tekmovali v streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. V petek, 11. septembra, bo v Hmeljarskem domu slavnostna seja ob 40-letnici KUD Grifon Šem-
peter, sledila bo okrogla miza na temo Kultura v kraju - naključje ali potreba?, naslednji dan bo šahovski turnir ob 50-letnici SD Savinj-čan Šempeter, teniški turnir za memorial Vlada Vebra in pokal mesečnika Savinjčan ob 20-letnici izhajanja, v Zalogu pa bodo namenu slovesno predali vodovod. Ta dan bo tudi prost ogled jame Pekel in Antičnega parka. Zadnji dan praznovanja, v nedeljo, 13. septembra, bo praznovanje 120-letnice ustanovitve PGD Šempeter in Dan gasilcev Občine Žalec, otvorili bodo prenovljeni gasilski dom (na sliki) in odkrili kip Sv. Florjana, zaščitnika gasilcev ter parada pri Blagovnici Šempeter s prevzemom novega gasilskega avtomobila, zaključili pa bodo z veselico in ansamblom Gašperji.
Uer
Odlična letina hmelja
ISSN 0350-5561
5560
MOZIRJE - Obiranje hmelja je v polnem zamahu tudi v Zgornji Savinjski dolini. Na Zadrugi Mozirje z zadovoljstvom ugotavljajo, daje letina zelo dobra. Suša na pridelek namreč ni vplivala, saj je bilo v času zorenja kobul vreme dovolj ugodno. Na 62 hektarih so obiranje začeli drugi ponedeljek v septembru, sklenili pa ga bodo predvidoma v tem tednu.
Menijo tudi, da dolgotrajno vroče vreme doslej na pridelek ni posebej kvarno vplivalo, suša se morda pozna nekoliko le pri travi-njah, posebej pa so zadovoljni z rastjo koruze.	■ jp
041 708 218 063 412 128 063 33 522

2 KASt as
Zlato, srebrno in bronasto priznanje
GORNJA RADGONA, 25. avgusta - Na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so podelili priznanja in nagrade najboljšim proizvajalcev vin v Sloveniji. Posebna komisija je ocenila 927 vzorcev in med njimi dodelila šestim naslov šampiona, 44 vzorcev je dobilo veliko zlato medaljo, 350 zlato, srebrno 405 in bronasto 96 vzorcev. Med dobitniki priznanj so bila tudi vina Ere Vino Šmartno. Z zlato medaljo se ponaša njihov sauvignon, letnik 97, s srebrno renski rizling, letnik 97 in bronasto modra frankinja, prav tako letnik 97.
■ tp
Po apnenici še žaga in kovačija
LJUBNO OB SAVINJI - Ministrstvo za kulturo je pred nedavnim sklenilo natečaj za sofinanciranje obnove in ohranitve etnološko - tehničnih spomenikov, ki bi jih s tem uredili za ogled turistov. V občini Ljubno so letos na ta način že obnovili apneni-co, v kateri lastnik še vedno žge apno na nekdanji način.
Na sedanji natečaj so prijavili še projekta obnove žage in kovačije, ki sta sicer še uporabni, za turistične namene pa ju je seveda treba urediti. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da so lastniki tudi sami pripravljeni prispevati k oživitvi obeh objektov. Malo nerodno pri vsem tem pa je, da na celotnem področju občine Ljubno ni ohranjenega nobenega mlina več, ki bi dopolnil takšno ponudbo.
Mjp
Blok za osem stanovanj
GORNJI GRAD - Po dveh letih naporov so v občini Gornji Grad naredili naslednji korak, s katerimi želijo zaustaviti odseljevanje krajanov in morda v svoj kraj privabiti nove prebivalce. Imajo namreč veliko vlog za stanovanja in morajo seveda ukrepati sami, saj so bila prejšnja stanovanja na podlagi "Jazbinškovega zakona" prodana. V ta namen bo podjetje Cigrad kmalu začelo gradnjo bloka z osmimi neprofitnimi stanovanji. Gradnjo bo s pomočjo republiškega stanovanjskega sklada omogočila stanovanjska zadruga Atrij iz Celja. Dela bodo začeli v prihodnjih dneh in jih sklenili v aprilu. V Gornjem Gradu ob tem načrtujejo izgradnjo še enega bloka z osmimi stanovanji, ki naj bi jo začeli naslednje leto.
■
Leta 1999 novo športno
m _ » V V
igrišče
GORNJI GRAD - Napori za izgradnjo novega športnega igrišča v Gornjem Gradu segajo celo v leto 1984, načrti pa vse doslej niso bili uresničeni. Lani so končno naredili nov projekt, vendar seje pri izdaji gradbenega dovoljenja zataknilo s soglasji sosedov. Projekt je občinski svet javno razgrnil in ga dal v razpravo, po vsem pa le upajo na ustrezen dogovor, ki bo omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja. Zal čas hitro beži in zima se hitro bliža, zato vse kaže, da bodo igrišče pri osnovni šoli začeli graditi prihodnjo pomlad.
mjp
Povezati slovenske splavarje
LJUBNO - Na velikem splavarskem slavju na Dravi v avstrijskem Spittalu so Slovenijo z Ljubnim ob Savinji kot pridruženo članico sprejeli v mednarodno zvezo držav, ki ohranjajo splavarsko izročilo. To potrjuje tudi podatek, da so ob zastave držav članic Evropske skupnosti prvič izobesili tudi slovensko. Kot redno članico naj bi Slovenijo sprejeli po dveh letih pridruženega članstva, v tem času pa bi bilo gotovo smotrno, da bi se za enoten nastop povezali vsi slovenski splavarski kraji.
V ta namen je županja občine Ljubno Anka Rakun že navezala stike z županoma Radeč in Ribnice - Podvelke na Pohorju, ki se bodo skupaj s turističnimi delavci teh občin že septembra
zbrali na Ljubnem in se dogovorili o skupnem delovanju.
■
Še štirje kilometri nove
3. septembra 1998
LJUBNO - V programu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi občina Ljubno sodeluje s projektom za naselje Ter. Za začetek so uspeli na razpisu za izgradnjo štirih kilometrov ceste in denar za gradnjo zagotovili s pomočjo ministrstev za ekonomske odnose in razvoj ter za kmetijstvo in prehrano ter iz sredstev za demografsko ogrožena področja. Domačini so spodnji ustroj že pripravili, torej naj bi cesta asfaltno prevleko dobila najkasneje oktobra.
Ujp
BRALCEM m BRALKAM VELENJSKE KNJIŽNICI
Knjiiniea b© ©© p©oe©eliKat l strmim m vkijučn© s©fe©te, 11, septembra, 2a©rta, Prosim© m ratumevanje in m ©bisK ©rta 1 ati p© 11 septembru, Belevni čas knjiiniee ©d 1 septembra dalje; p©ne©eijek( t©reK, sre©a, peteK e© t, ©© m ure, četrtek ©© i, ©@ s©b©ta ©© i, ©© 11, ure.
Mozirje
Septembra prvo občinsko praznovanje
Mozirski občinski svetniki so sprejeli sklep o dopolnitev i odloka o občinskem grbu in zastavi s tem, da so za datum občinskega praznovanja določili 25. september, ki ga bodo letos tudi prvič praznovali.
Posebna komisija je tako sklenila zahtevno izbire primernega datuma med številnimi pomembnimi mejniki v zgodovini Mozirja, na koncu pa so uskladili dva pomembna septembrska dogodka v zgodovini Rečice ob Sav-
inji in Mozirja. Na Rečici ob Savinji so namreč 3. septembra 1899 s pomočjo dr. Janeza Evangelista Kreka ustanovili zadružno hranilnico, ki je delovala vse do leta 1941 in odigrala izjemno pomembno vlogo v boju proti ponemčevanju.
Med pomembnejše dogodke v zgodovini Mozirja pa štejejo ustanovitev javne šole v septembru davnega leta 1787. Prvi slovenski učitelji Franc Hofbauer je na lastno pobudo pripravil dvojezični učbenik, saj so bile takrat
seveda na voljo samo knjige v nemščini, zato je z dvojezičnim učbenikom odprl povsem novo obdobje.
Tudi sicer se je v zgodovini Rečice in mozirja prav v septembru zvrstila kopica pomembnih dogodkov, zato v Mozirju poudarjajo, da datum 25. september ni odločilen, zato lahko praznovanje	prilagajajo
posameznim zgodovinskim dogodkom.
mjp
Šaleška in Zgornja Savinjska dolina
Lubadar za zdaj še miruje
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Nazarje, kamor sodi tudi krajevna enota Šoštanj, za zdaj pri delu na terenu še niso opazili takšne škode, kot jo povzroča lubadar na Gorenjskem. To pripisujejo dejstvu, da so po naravni nesreči (snegolomu) pred tremi leti dokaj dobro poskrbeli za odpravo nereda v zasebnih in družbenih gozdovih. V prvih avgustovskih dneh je nekaj škode v gozdovih Zgornje Savinjske doline
povzročil medved, ki pa so ga lovci Lovske družine Luče na področju lovišča Kozorog v začetku prejšnjega tedna našli in ga tudi ustrelili. Po besedah direktorja območne enote Nazarje Toni-ja Breznika, se predvsem na območju Šaleške doline kljub prizadevanjem odgovornih še srečujejo s posledicami prekomernega onesnaževanja zraka.
■ tp
Občina Šmartno ob Paki
Izgradnja kabelskega TV omrežja tik pred zdajci?
Šmartno ob Paki - Ce je moč verjeti besedam Janeza Godca, direktorja podjetja Signal Ljutomer - podjetja, s katerim je občina Šmartno ob Paki lani podpisala pogodbo o izgradnji kabelskega TV omrežja - je začetek izgradnje tega tik pred zdajci.
V začetku prejšnjega tedna so menda dobili še zadnje lastniško soglasje, v teh dneh naj bi se dogovorili vse potrebno še z železnico, na velenjski Upravni enoti pa so jim tudi obljubili, da izdaje gradbenega dovoljenja ne bodo zavlačevali. Dobili naj bi ga v naslednjih 10 dneh in nato takoj pristopili tudi k izgradnji omrežja. "Več kot polovico potrebnega materiala imamo že kupljenega, od vremena pa bo odvisno, koliko omrežja bomo
uspeli zgraditi letos. Mi načrtujemo, da bomo najprej "pokrili" območje poseljenih vaških skupnosti, kot so Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki in Paška vas. Če nas bo zima prej prehitela, potem bodo tu spremljali program kabelske TV že letos, sicer najkasneje spomladi, v preostalih naseljih pa nekako do konca prihodnjega leta. Delali bomo tako, kot smo obljubili: kar bomo skopali, bomo takoj položili, priključili in uredili traso v prvotno stanje."
Po besedah Godca pričakujejo, da se bo za priključek na kabelsko TV omrežje v začetni fazi odločilo 50-odstotkov vseh gospodinjstev v občini Šmartno ob Paki, kasneje še kakšnih 10-odstotkov. Ponudili pa jim ne bodo le te usluge, ampak še
druge možnosti uporabe sistema.
Godec je zavrnil govorice nekaterih o tehnološko zastareli opremi oziroma materialu. Optična oprema, kabli bodo iz uvoza (Amerike), imajo 15-letno jamstvo, omarice bodo plastične in ne kovinske, "sistem bo tako imenovana zvezda. Po pogodbi naj bi znašala njegova zmogljivost 450 MHz, sedaj ga bomo zgradili na 606 MHz. Takšne sisteme gradijo drugod po Sloveniji in bo pasivno pripravljen tudi za takšne ponudbe kot sta internet, eter-net in podobno."
Po njegovih zagotovilih ostaja cena priključna nespremenjena - nekaj več kot 93 tisoč tolarjev v tem trenutku, način plačila pa bo odvisen od dogovora z lastnikom priključka.
mtp
LJUBLJANA - Davčna
uprava Slovenije je do konca prejšnjega tedna odposlala 771.474 odločb o odmeri posebnega prispevka za Posočje v skupni vrednosti 3.487.254,835 tolarjev, posebni prispevek pa je dotlej plačalo 73.328 zavezancev v skupnem	znesku
282.931,380 tolarjev.
LJUBLJANA - V prvi polovici leta seje krvodajalskih akcij v Sloveniji udeležilo okrog 51.000 krvodajalk in krvodajalcev, ki so skupno darovali 23.000 litrov krvi, Rdeči križ pa bo skušal do konca leta pritegniti še 50.000 krvodajalcev, kar bi zadostilo potrebam slovenskega zdravstva in načelu samozadostnosti preskrbe krvjo.
CELJE - Cestno podjetje Celje je prvo slovensko cestno podjetje, ki je prejelo certifikat kakovosti ISO 9001 in je torej tudi prvo v državi, ki je vzpostavilo sistem kakovosti, kakršnega zahtevajo mednarodni stan dardi; s pa se v Celju ne bodo zadovoljili, saj se že ozirajo po certifikatu ISO 14.000, ki se nanaša na ekologijo.
GORNJA RADGONA -36. mednarodni kmetijsko-živilski sejem si je ogledalo .190.000 obiskovalcev, na strokovnem posvetu pa je minister Ciril Smrkolj povedal, da bo za reformo kmetijske politike leta 1999 potrebnih preko 85 milijard tolarjev, leta 2000 pa že 74, seveda iz državnega proračuna.
CELJE - V Splošni bolnišnici Celje bodo v prihodnjih mesecih pričeli graditi dvigalo za otroški oddelek, ki z oddelkom fizioterapije edini nima dvigala, naložba pa bo veljala okoli 50 milijonov tolaijev.
CELJE - Gradnjo nove srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju bi morali končati do konca avgusta, zaradi nepredvidene dvomesečne zamude pa se bo okoli 600 dijakov v nove prostore preselilo najkasneje v začetku novembra.


Nekatere stvari dolgo odmevajo
So stvari, ki so močno odmevne in tudi pri nas se jih občasno zgodi kar precej. Od naše lokalne do državne ravni. Tudi meddržavne. Na našem območju še vedno najbolj odmeva nedavno dogajanje v "križišču" smrti, po celjski regiji nova kategorizacija celjske bolnišnice, po državi ljubljanske sejemske zdrahe, po srednji Evropi zgodovinsko dogovarjanje med našimi in hrvaškimi predstavniki na Mokricah. Takih odmevnih stvari je še več, nekatere zadevajo tudi začetek novega šolskega leta, pa lovske izlete mogočnežev po Triglavskem narodnem parku ali še kaj podobnega. Vsaka od teh stvari ima svojo težo in po svoje zapolnjuje naše ozračje.
Zadnje dni se je izkazalo, da si nekateri probleme ustvarjajo tudi tam, kjer jih ni. Visoki predstavniki naše države in sosedi preko Sotle so se na Mokricah tako lepo pogovorili o vseh problemih, kot da so res čisto majhni in hitro rešljivi. Z nasmeškom so se poslovili. Ko so bili spet na domačem terenu, je šlo vse po starem. Spet se je pokazala naša popustljivost in dobrohotnost. Hrvati so takoj rekli odločen "ne" glede napovedane seje krške NE, mi pa smo lepo prijazno pospremili nazaj domov hrvaška policista, ki sta zašla s svojega "igrišča " in se izgubila na našem ozemlju. Ob tem smo pokazali, da smo mi že v Evropi in se po evropsko obnašamo: skupaj s policistoma smo Hrvatom vrnili tudi njuno vozilo. Ne pa kot Hrvati, ki so po balkansko naše terensko vozilo, ki je tudi povsem pomotoma zašlo k njim, lepo zadržali.
Na širši regijski ravni odmevajo spori o statusu celjske bolnišnice. Celjani, z njimi pa tudi vsi dmgi, ki so vezani na to zdravstveno us-
tanovo, pa kalimerovsko vpijejo, da se jim godi krivica. "Ljubljančani" trdijo, da je ta bolnica prepotratna, da so vanjo zadnja leta (pre)veliko vlagali. Spornih točk je še več, kot je običajno, pa bodo kratki konec spet potegnili bolniki. Po Sloveniji tudi odmevajo spori okoli Ljubljanskega sejmišča. Ljubljanski sejmarji so imeli pred časom velike apetite in so želeli pohrustati tudi nekatere sejme, ki so bili drugod po državi (tudi celjski obrtni sejem), zdaj se lahko zgodi, da bo Ljubljana (vsaj začasno) ostala brez sejmov. Seveda so tudi taki, ki v kaj takega ne verjamejo, saj je v našem zmajevskem mestu vendar tako pomembno, da se mu kaj takega ne sme zgodil Se širše po državi sežejo odmevi s Triglava. Oziroma z območja Triglavskega narodnega parka. Odmevajo streli, pod katerimi so padli kapitalci različnih vrst. Taki in tam, kjer ne bi smeli. Ob tem so nekateri pomislili, da se k nam vračajo stari časi, ko so si lahko priviligiranci privoščili vse. In zdaj je pri nas že tudi jasno, da se pri nas poraja nov tovrstni sloj ljudi; ostali bodo lahko le gonjači.
Po Sloveniji je vendarle zazvenelo tudi nekaj prijetnejšega. Skoraj 180 kilometrov državnih cest bo letos in prihodnje leto dobilo nova svečana oblačila. Z novo plastjo asfalta bodo (končno) prevlekli tudi cesto med Slovenj Gradcem in Celjem. Kje pa teče in koga povezuje pa tako vemo. In če povsem še nismo v Evropi, bomo ceste vsaj obnovili po "evropsko". S pomočjo Evropske banke za obnovo in razvoj. In taka obnova naj bi res prinesla tudi razvoj.
M (k)
3. septembra 1998
DOGODKI
NAŠ ČAS 3
SPOŠTOVANI OBČANI!
Kakšno vodo pijemo?
Ustrezno, trdijo odgovorni!
V minulih vročih dneh je bila voda, kot eden od najpomembnejših življenjskih virov, pogosta tema pogovor. Kakšno vodo pijemo, so se spraševali mnogi. Kar nekaj občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je prepričanih, da je ta slabe kakovosti, tu in tam tudi oporečna. Milan Ramšak, v.d. vodja poslovne enote Vodovod Komunalnega podjetja Velenje in tehnologinja priprave pitne vode na omenjeni enoti Bernarda Stropnik trdita, da temu ni tako. Njuno trditev je potrdila tudi dr. Simona Rus, vodja službe za higieno pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ustanove, ki je pooblaščena za preiskave vzorcev vode: "Do sedaj nismo ugotovili odstopanj od veljavne zakonodaje."
Za zdaj brez ukrepov za prepoved
Ramšak nam je povedal, da nam odgovora na vprašanje, kakšno vodo pijemo uporabniki, katerih gospodinjstva so priključena na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja velenjsko Komunalno podjetje v
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki iz vodovodnega omrežja, s katerim upravlja poslovna enota Vodovod javnega Komunalnega podjetja Velenje, oskrbuje s pitno vodo 42 tisoč občanov. 24 zajemov vode je v omrežju, napolnjujejo jih primerni vodni viri. Približno polovico jih pridobivajo iz sosednjih občin. Večina je podzemnih, eden je površinski (vodotok Ljubija), v Šmartncm ob Paki pa sta dva vodnjaka s podtalnico. 27,5 kvadratnega kilometra	obsega
vodovarstveno območje. Po besedah Milana Ramšaka, izdatnost vodnih virov zadostuje za sedanje potrebe. Ob upoštevanju zmanjšale [porabe vode za gi ispodarvtvo Ftaj bi ti zadostovali do teta 2015. Seveda, če se njihova izdatnost ne bo zmanjšala.
veliko med njimi neprimernih za oskrbo s pitno vodo. Konkreten primer je vodovod Vinska Gora, ki so ga prevzeli sredi prejšnjega meseca.
Merila za primernost pitne vode enaka ustekleničeni vodi
Po trditvah Bernarde Stropnik opravljajo stalen nadzor omrežja in preverjajo kakovost pitne vode. Mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo vode izvajajo vsak teden, občasno tudi razširjene preiskave. Primernost preverjajo že na vhodu v sistem. Voda, ki jo pijemo, ne sme vsebovati patogenih mikroorganizmov in parazitov ter njihovih razvojnih oblik, ki bi lahko predstavljale nevarnost za ljudi. Na napravah in objektih, ki kontinuirano merijo določene parametre, pomembne za kakovost vode, so ph vrednost, motnost, količina klora v vodi. "Vse te podatke vsakih 10 minut skrbno beleži čistilna naprava na Gr-movem vrhu, ki v prvi fazi povezuje približno 80-odstotkov objektov in naprav. Če v tem času pride do kakšnih sprememb, potem izvir, v katerem smo zabeležili spremembe, takoj izločimo iz sistema. Ena od pomembnih meritev, ki jo še opravljamo, je tako imenovani
Milan Ramšak: "Ne vem, kako dolgo bomo lahko zagotavljali takšno primernost pitne vode. Omrežje je marsikje dotrajano. Mi bomo samo za zaščito vodovarstvenih območij morali v bližnji prihodnosti vložiti približno 300 milijonov tolarjev (po cenah iz leta 1997). "
omenjenih občina, ne more dati. Za to so pooblaščene pristojne ustanove - Zavod za zdravstveno varstvo Celje in zdravstvena inšpekcija. "Naša glavna naloga je zagotavljanje ustrezne pitne vode in varnost vodooskrbe, ki jo predpisuje Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode iz leta 1997. Z vsemi sredstvi in močmi to tudi poskušamo. Po rezultatih analiz, kijih redno opravlja naša posebna služba, pa lahko govorim o primerni pitni vodi. Mojim trditvam govori v prid tudi dejstvo, da v vseh teh letih še nismo prejeli odločbe, s kateri bi nam kdo prepovedal uporabo določenega vodnega vira. Ob tem moram poudariti, da za mnenje o primernosti vode danes ni dovolj le odvzeti vzorec, ampak so sestavni del ocene tudi razmere na terenu. Smo v fazi pridobivanja potrebnih izjav za celotno vodooskrbo področje in ne predvidevamo kakšnih večjih težav, saj po svojih močeh obnavljamo in vzdržujemo objekte ter naprave na primerni ravni." Vsega tega pa ne more trditi za lokalne vodovode. Po njegovem mnenju je
Je bila naložba upravičena?
Zanimiv primer, ki kaže na to, kako je nekaterim malo mar, kakšno vodo pijejo sami in njihovi otroci, je vodovod v Podgori v občini Šmartno ob Paki. Zgradili so ga pred dvema letoma, v 37 gospodinjstvih, kolikor pa jih je priključenih nanj, pa danes porabijo manj kot 1,5 kubičnega metra vode na dan. Podatki kažejo, da se večina gospodinjstev še vedno oskrbuje z lastnimi vodnimi viri, kjer primernost pitne vode nihče ne preverja. Kdo bo odgovarjal za morebitne posledice, ki jih lahko povzroči neprimerna pitna voda za zdravje ljudi in živali?
Ob tem se samo po sebi vsiljuje še vprašanje, ali je bila naložba v izgradnjo vodovodnega omrežja tu pred dvema letoma upravičena ? Veljala je namreč od 40 do 50 milijonov tolarjev, ki bi jih - na primer -lahko namenili za izgradnjo čistilne naprave s kolektor-jem. Primer najbrž ni osamljen, odgovorni pa ne storijo ničesar.
biološki kontrolnik z ribicami. Te se zaradi občutljivosti takoj odzovejo na vsako povečanje sestavin v vodi. Naprave sproti pošiljajo podatke ribjega testa na čistilno napravo in ob morebitnih spremembah se takoj samodejno zapre dotok vode nanjo. Kot zanimivost naj povem, da moramo upravljavci vodovodnega omrežja zadovoljevati enakim merilom glede primernosti pitne vode, kot proizvajalci ustekleničene." Po besedah Stropnikove vsak teden v sistemu vzamejo povprečno 9 vzorcev za mikrobiološko in 5 za fizikalno-kemično analizo. Po zbranih podatkih iz letošnjega prvega polletja je bilo od skupno odvzetih 147 neprimernih 9 vzorcev, od 89 za fizikalno-kemične analize pa je bilo neprimernih 6 vzorcev. V primerjavi z ostalimi v Sloveniji je to menda zelo nizek odstotek.
Kako dolgo še?
V nadaljevanju pogovora je Milan Ramšak izrazil bojazen, kako dolgo bodo pri Komunal-
Od lani dalje veljajo glede primernosti pitne vode v Sloveniji nova določila Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Merila so precej ostrejša od prejšnjih in so že prilagojena z zahodnoevropskimi normativi in standardi. Po slednjih je voda v Šmartnem ob Paki zaradi vsebnosti atrazina, ki približno za 30-odstotkov presega maksimalne dovoljene količine, oporečna. Ker pa je bilo takih primerov menda v Sloveniji zelo veliko, se je zakonodajalec odločil za spremembo določila pravilnika, zato je voda sedaj znova primerna in naj bi bila vse do leta 2003. Največ atrazina je v škropivih za zatiranje plevela, kot so gesaprim , 50 WP, atrapin, Herrbopin KS 50, Radazin. Po navodilih republiškega Ministrstva za zdravstvo je uporaba atrazitana območju vodovarstvenih pasov že sedaj prepovedana, vendar se v votli še p< »javlja, saj se le počasi razgrajuje.
da Republike Slovenije se zelo mačehovsko obnaša do tega vprašanja. Leta 1991 si je vzela pristojnosti določanja cene vo-darine, lastnice sistemov so občine, ki so pri vplivanju na višino te nemočne. Cena je zelo nizka in ne dopušča oblikovanja predpisane višine amortizacije. Zaradi tega ne moremo sproti menjati zastarele opreme," je ob koncu pogovora poudaril Milan Ramšak.
Bernarda Stropnik: "Od letos vzetih 147 mikrobioloških vzorcev jih samo 9 ni ustrezalo pravilniku, od 89 fizikalno-kemičnih pa 6."
Zakaj klorirajo pitno vodo?
Po besedah Stropnikove zato, ker je omrežje zelo veliko ter razvejano in voda do porabnikov na koncu omrežja (nekateri so oddaljeni tudi več kot 20 km) potuje dlje časa. Zaradi tega obstaja večja možnost mikrobioloških onesnaženj, saj se v tem času lahko razvijejo bakterije, nevarne za naše zdravje. Da do takih onesnaženj nebi prišlo, torej uporabljajo dezinfekcijo s klorom. Vodi dodajajo od 0,23 do 0,3 mg/l klora, odvisno od dolžine cevovoda in vremenskih razmer.
©
NE PREZRITE, V SEPTEMBRU DOSLEJ
NAJUGODNEJŠE PONUDBE POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL!
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIŽJE OBRESTNE MERE
*	PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 3,5 % NAPREJ IN
*	PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4,0 % NAPREJ
-	DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET
-	POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
io ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106
Gorenje Trogvina
Rekordna prodaja na sejmu v Gornji Radgoni
Od leta 1992 je Gorenje TVgovina generalni zastopnik češke tovarne traktorjev Zetor za slovensko tržišče in od tedaj naprej se tudi vsako leto uspešno predstavlja na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Letošnji sejemski nastop je bil za Gorenje Trgovino izredno pomemben in uspešen. Kot smo že poročali, so dobili zlato in srebrno odličje za razstavljeno kmetijsko mehanizacijo Zetor, Class in Amazone. Med kar 26 ocenjenimi udeleženci s področja kmetijske mehanizacije in opreme je njihova skupna ocena najvišja in prva na preglednici uspešnosti ocenjevanja v Gornji Radgoni.
"Zadovoljni smo bili z obiskom poslovnih partnerjev in nasploh množico obiskovalcev. S tem smo dobili novo potrditev, da je naš program prodaje traktorjev zanimiv. Veliko zanimanje je veljalo novosti iz programa tovarne Zetor. To je Zetor 116-41 Fortera z motorjem Same 110 KM in s precej izboljšava-
mi, ki so že bile ugodno sprejete med kupci. Sicer pa smo letos dosegli tudi rekordno prodajo traktorjev v času sejma," je udeležbo na sejmu ocenil direktor programa Gorenja Trgovina Roman Melanšek.
■ Hinko Jerčič
nem podjetju Velenje še lahko zagotavljali primerno pitno vodo. Njena kakovost namreč ni odvisna le od spremljanja oziroma analiz vzorcev, upoštevanja ukrepov na območju vodovarstvenih pasov, ampak tudi od samega vodovodnega omrežja. Cevovodov je v njem več kot 400 km, so iz najrazličnejših materialov in več kot polovici je potekla življenjska doba. Zastarelost in netesnost je vplivala na to, da so v letošnji prvi polovici leta znašale izgube vode 22-odstotkov. "Če je cevovod neprimeren, lahko pride do onesnaženja v samem vodovodu. Vla-
Povezovanje trgovskih podjetij
Osnova za preživetje
Povezovanje trgovskih podjetij v združenja oziroma najrazličnejše oblike tudi v slovenskem prostoru v zadnjih letih ni nekaj novega. Gvido Om-ladič, predsednik uprave Ere d.d. iz Velenja in hkrati član upravnega odbora združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da ne gre za modno muho, ampak potrebo, ki bo tovrstnim podjetjem omogočilo preživetje. Oblike povezovanja, združevanja pa so le eden od načinov prilagajanja trgovin razmeram na trgu.
"Slovenska trgovina je zelo razdrobljena in neumno organizirana. Ravno zaradi tega so (bodo) oblike povezovanja, kapitalske ali interesne, nujno potrebne za preživetje. To bo temelj za njihov nadaljnji razvoj. Trendi v svetu namreč kažejo, da bo trgovina v 21. stoletju preživela konkurenco, če si bo pridobila, utrdila določen tržni delež. Pri tem ne gre toliko za zmanjševanje stroškov na vseh ravneh, ampak bolj za učinkovito poslovanje. Povezo-
Gvido Omladič: "Pričakujemo lahko, da bo v Srednji Evropi v letu 2010 dober ducat trgovinskih koncernov pritegnilo več kot 50-odstotkov trgovinskega prometa."
vanje daje možnosti za izkoriščanje vseh notranjih zmogljivosti (pri nabavi, prodaji, izobraževanju kadrov, mar-ketingških aktivnostih...), ki vodijo do osnovnega cilja -
povečanja tržnega deleža."
Po Omladičevih besedah lahko v Sloveniji v naslednjih letih pričakujemo to, kar se danes v svetu že dogaja: veliki trgovski sistemi bodo pritegnili večino te trgovine po celi Evropi, načini povezovanja pa bodo seveda različni. Po pričakovanjih naj bi v Srednji Evropi v letu 2010 dober ducat trgovinskih koncernov pritegnilo več kot 50-odstotkov trgovinskega prometa.
Načrtujejo tudi pri Eri vključitev v kakšno obliko združenja, povezovanja, pobudo v tej smeri? "Že nekaj let v podjetju namenjamo temu precej pozornosti. Pred dvema letoma smo se vključili v interesno povezavo ABC. To je bila prva stopnica, sedaj gremo naprej." Kam? "O tem bomo govorili takrat, ko bo čas za to. Do takrat pa bomo delali in si prizadevali za dosego osnovnega cilja," je še povedal Gvido Omladič.
mtp
4 NAŠ ČAS
GOSPODARSTVO
3- septembra 1998
Pogovor s stečajnim upraviteljem ESO Opreme Rudijem Hramcem
Najprej poplačilo hipotek
Rudi Hramec napoveduje objavo druge dražbe že v tem mesecu.
koliko bo ostalo za poplačilo delavcem.
Vedeti pa je treba, da je bil sprejet Zakon o jamstvenem skladu, in da so nekateri delavci denar iz tega naslova že prejeli, nekateri ga še bodo. Zakon določa, da je do višine izplačil delavcem, država upnik do stečajnega dolžnika. Ali drugače: ko bomo imeli denar, bomo morali najprej tisto, kar je bilo delavcem že plačanega, vrniti državi. Če še kaj ostane, se bo delilo med delavce za tiste teijatve, ki so prednostne. Tukaj je več neznank na katere se še ne da odgovoriti. Počakati bo treba, da bo jamstveni sklad opravil vsa izplačila, ki si jih je po za-
Prva dražba ni uspela
Izklicna cena za nepremičnine je bila 850.000.000 tolarjev. Ponudnika pa na prvi dražbi ni bilo. Oprema in vse ostalo je bilo ocenjeno na okoli 250.000.000 tolarjev, doslej so prodali za blizu 100.000.000 tolaijev, kar je po oceni stečajnega upravitelja lep iztržek.
Običajno se na drugi dražbi cena zniža, lahko celo do ene tretjine. Ali bo senat in upniški odbor to podprl, je danes še neznanka, posebej zato, ker je po nekaterih poslovnih prostorih veliko povpraševanje (manjša hala in upravna stavba), medtem ko po namensko zgrajeni infrastrukturi (namenjeni za rudarsko tehnologijo), ni posebnega zanimanja. Zna se zgoditi, da bodo k temu za koliko kaj znižati, pristopili "selektivno", najbrž pa bodo pripravili scenarij za prodajo po delih. Računajo, da bi že ta mesec lahko razpisali ponovno prodajo nepremičnin, v vsakem primeru pa bodo razpisali
prodajo opreme. To želijo prodati čim prej.
.....-—-------------------------------........................---------- ----------------—.........—
Že dobro leto je, odkar je velenjsko podjetje ESO Oprema zašlo v težave, ki so se stopnjevale tako dolgo, da zanj ni bilo druge možnosti kot stečaj. Okoli 300 nekdanjih delavcev je ostalo brez dela. Danes kot upniki čakajo, da se premoženje njihovega nekdanjega podjetja proda, da bodo od izkupička tudi sami kaj dobili. Stečajni upravitelj Rudi Hramec, ki je pripravljal vse potrebno za prodajo premoženja, prva dražba je bila 1. julija, pravi, da so se odločili, da nepremičnine prodajo kot celoto, medtem ko opremo, zaloge, inventar in ostalo prodajo na osnovi javnega zbiranja ponudb.
Prav to drugo, pa je v mnogih delavcih vzbudilo sum, da stvari ne tečejo čisto tako kot bi morale, in da se pod ceno in celo "pod roko", razprodaja tisto, kar so nekoč sami ustvarjali. To in neuspela prva dražba je bil razlog, da smo na pogovor povabili stečajnega upravitelja Rudija Hramca.
9 Postopek prodaje na podlagi javnega zbiranja ponudb se razlikuje od javne dražbe? RUDI HRAMEC: "Bistveno. Težko si predstavljam, da bi nekaj deset interesentov za različne stroje, naprave, omare..., prišlo na sodišče in licitiralo ponudbo. Dražbo smo pripravili za nepremičnine kot celoto (za vse poslovne zgradbe skupaj z zemljišči). Za že ocenjeno opremo pa smo šli v postopek javnega zbiranja ponudb. Ko so bile ponudbe oddane, je senat opravil izbiro, ali drugače -mi smo predlagali, senat je odločil." # Je pri tem lahko sodeloval vsak? Tudi bivši zaposleni? RUDI HRAMEC: "Absolutno, pod pogoji, ki so bili objavljeni. Treba je denimo plačati varščino in zadostiti pogojem, ki jih nalaga zakon." % Koliko opreme ste uspeli doslej prodati?
RUDI HRAMEC: "Opremo smo prodajali v dveh delih.V prvem delu smo specifično rudarsko opremo prodali neposredno Premogovniku Velenje, kije pod svoje okrilje prevzelo tudi delavce, ki so nekdaj v ESO opravljali to dejavnost. V drugem delu smo nekaj opreme prodali na podlagi že prej omenjenega zbiranja ponudb, skupaj pa smo iztržili okoli 80.000.000 tolarjev.
Ko je bil postopek zbiranja ponudb končan, smo ugotovili, da so nekateri ponudniki bodisi prezrli datum, do katerega je bilo treba ponudbe oddati, nekateri pa niso predložili vseh potrebnih dokumentov - firme denimo registracijskega lista, fizične osebe potrdila o državljanstvu. Zgodilo se je, da smo ponudbe za odkup določene opreme imeli in to po ceni, ki je bila določena na podlagi cenitve, niso pa ponudniki, kot že rečeno izpolnjevali vseh formalnih pogojev. Ker je bilo tega za skupaj 4.200.000 tolarjev in ker se nam je zdelo nesmiselno, da bi te ponudbe zavrnili in ponovno razpisovali dražbo -najbrž bi v vmesnem času marsikdo odstopil, objava in postopek pa tudi nekaj staneta - smo senatu predlagali in ta je predlog sprejel, da lahko te ponudbe, če cena ustreza razpisnim pogojem, sprejmemo. Morajo pa vsi, ki so ponudbe dali, najprej v celoti vplačati kupnino, potem pa na svoje stroške kupljeno tudi odpeljati." e Mimo ponudb pa niste prodajali ničesar? RUDI HRAMEC: "Ne, ker tudi ne moremo."
#	Bo pa ta denar tudi v stečajni masi, iz katere se bodo poplačali upniki, torej tudi delavci?
RUDI HRAMEC: "Seveda." e Čakanje, da bi vnovčili vse premoženje in šele potem začeli izplačevati upnike, najbrž ni potrebno. Boste opravili več delitev stečajne mase? RUDI HRAMEC: "Verjetno bomo že konec tega leta denar, ki se bo natekel v stečajno maso, pričeli deliti."
•	Obstojajo za to kakšna pravila? Kdo ima prednost? RUDI HRAMEC: "Kupnina,
ki se nateče iz opreme in nepremičnin, se najprej nameni "ločitvenim" upnikom. Najprej
se poplačajo tisti, ki imajo hipoteko. Kot ocenjujem, bo nekaj sredstev ostalo tudi za poplačilo drugih.
Moram povedati, da je bila pod hipoteko zastavljena tudi zelo atraktivna oprema, kar smo na sodišču spodbijali iz preprostega razloga - "zastave" so bile opravljene v zadnjih dveh, treh ali štirih mesecih pred uvedbo stečaja, ko sta tako stečajni dolžnik ESO Oprema kot upnik morala vedeti, da to počneta zaradi stečaja. Sprožili smo vse postopke, vseeno pa smo dolžni denarna sredstva, ki jih iz te opreme iztržimo, držati na "rezervaciji". Denar smo deponirali pri bankah in čakamo na razplet sodnih postopkov." e Kdaj lahko delavci kot upniki pričakujejo poplačilo?
RUDI HRAMEC: "Sele, ko izpeljemo drugi del prodaje opreme, bomo lahko ocenili,
konu namenil."
0 Še eno vprašanje. Pred nekaj meseci smo veliko govorili o možnosti nastajanja "avto-prevozniške cone" na območju ESO Opreme. Je ta projekt še aktualen ? RUDI HRAMEC: "Še. Morda je malce zatišja povzročilo obdobje dopustov. Prejšnji teden sem se o tem pogovarjal s predstavniki Mestne občine Velenje in Podjetniškega centra. Projekt je finančno velik zalogaj in terja sodelovanje številnih strokovnjakov. Dogovorili smo se, da bo Mestna občna Velenje izvedla akcijo zbiranja možnih investitorjev na tej lokaciji, kajti nekdo mora to vlogo prevzeti, potem pa bomo videli, kako naprej."
■ Milena Krstič - Planine
Dvajset let Savinjskega gaja
"Niti sanjali niso današnje podobe"
Jutri, v petek, bodo v Mozirju začeli bogat splet prireditev ob 20 - letnici Savinjskega gaja, ki jih bodo sklenili v torek, 8. septembra. "Krajani, ki so pred dvema desetletjema dali pobudo za ureditev cvetličnega parka, zanesljivo niso niti sanjali, da se bo iz skromnih začetkov v opuščeni in smetmi nasejani gmajni rodil pravi biser, ki letno privabi okrog 100.000 obiskovalcev," je med ostalim povedal predsednik Ekološko - hortikul-turnega društva Savinjski gaj Darko Bele.
Gaj danes obsega 5 hektarov izjemno lepo urejenih površin, kijih sestavlja preko 100 gredic, ki jih urejajo domači in tuji vrtnarji, podjetja in drugi, cvetličnim gredicam pa se pridružuje še drevje in posebej narodopisni del, ki prikazuje nekdanje življenje in delo Zgornje Savinjske doline. Pravi oče parka cvetja je vseh 20 let mozirs-ki vrtnar Jože Skornšek, ki so mu
v pomoč zagnani domačini, zadnjih pet let zlasti ekološko - hor-tikulturno društvo, ki gaj upravlja, seveda pa tudi člani Društva vrtnarjev Slovenije, ki so gaj vzeli za svojega. V vseh letih ni nikomur in nikoli zmanjkalo volje, zagnanosti in moči, čeprav so se soočili s težkimi trenutki. To posebej velja za prve dni novembra 1990, ko je uničujoča voda gaj povsem opustošila, niso se predali in kljub napovedim o neizbežnem koncu, je gaj zasijal že naslednjo pomlad.
Res so danes še zagate glede upravljanja, vendar župan občine Mozirje Jakob Presečnik in člani društva zagotavljajo, da bodo zadeve kmalu uredili v obojestransko zadovoljstvo, največji razlog, da stvar še ni urejena pa je močno razpršeno lastništvo prostora ob Savinji. Občina je z EHD Savinjski gaj že podpisala pogodbo, do končne razrešitve problema pa bo med drugim treba počakati tudi na sprejetje zakona
o vodah. Ni zanemarljivo dejstvo, da je mozirska občina že kupila nekaj zemljišč v okolici gaja, da ga kdo z nepremišljenimi posegi ne bi kakorkoli ogrozil. "Tudi ime gaja ni sporno. Na začetku je bil "mozirski," kasneje "savinjski," zdaj se spet nagibamo k "mozirskemu," pravilno pa je oboje," je poudaril župan.
V sodelovanju z društvom vrtnarjev za obletnico in slavje pripravljajo nekaj posebnega pod skupnim imenom "Floriada 98." Gaj sam bo seveda dodatno urejen, zaživeli bodo etnografski objekti, ob vstopu v gaj pa bo na 500 kvadratnih metrih pokritega prostora velika razstava rezanega cvetja, s katero se bodo predstavili najboljši slovenski mojstri in dva nemška. Zapolnjen bo seveda tudi sejemski prostor.
Višek slavja bo v nedeljo, 6. septembra. Drugič po otvoritvi pred dvajsetimi leti bodo poskrbeli za cvetlično povorko, ki bo
po pripravah sodeč največja v Sloveniji doslej. Slovenski vrtnarji in cvetličarji bodo svoje umetnine predstavili na preko 40 vozovih, sodelovalo bo pet pihalnim orkestrov, dva tudi z maržoretkami, nastopile bodo narodne noše iz Kamnika in železne Kaple, predstavila se bodo različna društva iz Mozirja in sosednjih krajev, pa še bi lahko naštevali. Povorka bo ob 10.00 krenila izpred osnovne šole skozi kraj in bo trajala dve uri. Vsi udeleženci, gostje in obiskovalci se bodo zbrali na nogometnem igrišču, kjer bodo ob 13.00 začeli jubilejno slovesnost, na kateri naj bi spregovoril predsednik države Milan Kučan, ki je tudi predsednik častnega organizacijskega odbora. Ob kulturnem sporedu bodo najzaslužnejšim podelili posebna priznanja, v dneh prireditve pa v Mozirju pričakujejo preko 40.000 obiskovalcev.
Mjp
Cestnemu podjetju ISO 9001
CELJE - V petek je celjski župan Jože Zrimšek na priložnostni slovesnosti v sejni dvorani asfaltne baze v Veliki Pirešici Cestnemu podjetje Celje podelil certifikat kakovosti ISO 9001. Najvišje evropsko priznanje kakovosti jeto podjetje prejelo kot prvo med cestnimi podjetji v Sloveniji in kot drugo med nizkograditelji.
Kot je povedal Aleksander Keršen, vodja ekipe kakovosti, so v 13 mesecih trdega dela uspeli vzeti pod drobnogled in temeljito prenoviti notranjo strukturo, izboljšali so izobraževanje delavcev in racionalizirali proizvodnjo. Prav tako je 14 ljudi ekipe kakovosti v sodelovanju z vsemi zaposlenimi že leta 1995 ustvarilo razvojne načrte podjetja do preloma tisočletja.
Vendar se delo podjetja ne konča tu. Njihov moto, da je potrebno proizvod narediti odlično prvič in vsakič, jih že žene proti certifikatu ISO 14001, je povedal generalni direktor Andrej Kamenšek. Certifikat ISO 14001 v nasprotju s kakovostjo, ki jo ocenjuje 9001, ocenjuje ekološko osveščenost podjetja in njihovo prilagajanje najstrožjim evropskim in svetovnim ekološkim standardom.
■ dos
V Gorenju presegli delovni načrt
VELENJE - V mesecu juliju so v Gorenju presegli delovni načrt za dva odstotka. Proizvedli so 188 329 velikih gospodinjskih aparatov. Še uspešnejša je bila prodaja. Prvič v zgodovini Gorenja so v enem mesecu prodali več kot 200 tisoč aparatov vrednih 6 milijard tolarjev.
■ mz
Proizvodna dvorana hitro raste
NAZARJE - V nazarskem podjetju mali gospodinjski aparati pospešeno gradijo novo proizvodno dvorano. Z njo bodo pridobili 4.600 kvadratnih metrov proizvodnih površin, ki jih bodo namenili proizvodnji elektromotorjev za lastne potrebe, za firmo Vorvverk in ostale strateške partnerje, z njimi pa prodirajo tudi na ameriško tržišče.
Naložba je vredna 544 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovil lastnik Bosch - Siemens, sklenjena pa mora biti najkasneje sredi oktobra, saj morajo proizvodnjo elektromotorjev novembra
že začeti. Letos bodo izdelali 550.000 elektromotorjev, prihodnje leto 1,100.000, leta 2000 pa že 4 milijone. Posebej pomembno je, da bodo ob tem zaposlili od 50 do 80 novih sodelavcev.	■ slika: jp
Ekološki sklad prispeval 140 milijonov
GORNJI GRAD - Prvi naročniki v središču Gornjega Grada se bodo na sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja biomase priključili še pred letošnjo kurilno sezono. Gradnja sistema teče skladno z dogovorjenimi roki. Po izgradnji kotlarne je sedaj na vrsti gradnja toplovodnega omrežja, za izvajalca pa je bil med šestimi ponudniki na javnem razpisu izbran velenjski Vegrad.
Omrežje bo veljalo 280 milijonov tolaijev, polovico pa bo kot nepovratna sredstva prispeval slovenski ekološki sklad. Celoten sistem bo dograjen prihodnje leto, vsak priključek bo voden računalniško, ta projekt pa je seveda spodbuda in vzor za vse ostale slovenske kraje, tudi zaradi vzornega sodelovanja s programom Phare.
Ujp
Marijanu Drnovšku zlato odličje za inovacijo
LJUBNO OB SAVINJI - Na 36. mednarodnem kmetijsko -živilskem sejmu v Gornji Radgoni je Slovenska podjetniška inovacijska mreža tudi letos podelila odličja za inovacije. Podelili so 7 zlatih, 11 srebrnih in 4 bronasta odličja, med dobitniki zlatih pa je tudi Marijan Drnovšek z Ljubnega ob Savinji.
Ujp
3. septembra 1998_
Krajani KS Letuš imajo že 15 let težave z vodo
Kdaj bo "čas" tudi zanje?
NAS MS 5
Kaj pomeni biti daleč "od korita", na repu vsega dogajanja, krajani KS Letuš pravijo, že dolgo dobro vedo. Za njihove potrebe, ne želje, skorajda vedno zmanjka denarja, sami pa so nemočni v prizadevanjih za odpravo težav. Ena takšnih je nemotena oskrba z zdravo pitno vodo. Že petnajst let je tako. Še zlasti hudo je v okolici Letuša, natančneje v zaselkih Slatine, Zgornje Gor-če in Obramlje, kjer naj ne bi imelo - po nekaterih podatkih - vodo od 40 do 50-odstotkov gospodinjstev ves teden. V prvi polovici prejšnjega meseca, v pravi poletni vročini so bili brez vode sedemkrat, umivali so se kar v reki Savinji.
Uroš Cernevšek, predsednik krajevne skupnosti Letuš nam je povedal, da so vodovod na območju Letuša zgradili pred 22 leti, dela pa opravili zelo nestrokovno. V zemljo naj bi položili nekakovostne polietilenske cevi, ki ob pritisku popokajo in veliko vode namesto v zbiralnik steče mimo. Zato se v zbiralniku ne nateče dovolj vode in pipe v gospodinjstvih ostanejo suhe. Cevi niso le zastarele in nekakovostne, ampak tudi nepravilno vgrajene. Krajani krivijo za vse to Javno komunalno podjetje Žalec, ki sedaj - po njihovem prepričanju - ne skrbi dovolj za odpravljanje napak. Cernevšek je prepričan, da je za nevzdržen položaj kriva tudi občina kot lastnica vodovoda. Javno komunalno podjetje Žaleč kot upravljalec sistema tega bremena s svojimi sredstvi samo ne zmore. Če ne gre drugače, bi naj v občini ustanovili sklad ali namenili za obnovo, zamenjavo vodovodnega sistema denar iz proračuna. Še posebej zato, ker gre denar iz prispevka za vodo v prav ta proračun. "Tudi krajani KS Letuš so dali denar za obnovo, zamenjavo dotrajanih delov vodovodnih sistemov drugje v občini, sedaj bil že čas, da še dragi nam. Ampak, bojim sem, da bomo izviseli. Tako kot pri izgradnji pločnikov in obnovi naše podružnične šole. Sedem
let so odgovorni v občini Žalec vedeli, da bo prostora v njej premalo za en razred otrok,
tor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonj-šek. Zavrnil je očitke o nestro-
Logarska dolina
Krajani Letuša trdijo, da imajo že 15 let težave z oskrbo pitne vode. Na žalskem Komunalnem podjetju pravijo, da bodo vsi skupaj lahko mirneje spali po preteku dveh, treh
let.
pa niso nič naredili. Ko smo jih poklicali medse, so pokazali interes in tudi dali nekatere obljube. Sedaj, ko je jasno, da bo občina Žalec razpadla na pet novih občin, in da krajani v Letušu ne bomo volilna baza, zlasti za župana, naenkrat ni več denarja, ne pripravljenosti za reševanje težav." Za te se bodo morali očitno sedaj dogovarjati v novi občini Braslovče, ki pa bo imela na voljo manj denarja kot sedanja občina Žalec in ga temu primerno namenila manj za odpravo težav tudi z vodo. Černevšek je na glas razmišljal še, kako so lahko postavili vodni zbiralnik kar sredi polja, na katerem kmetje intenzivno kmetujejo. Zato prebavne motnje, ki so jih imeli nekateri uporabniki pitne vode in so bile menda pri nekaterih kar hude, otroci pa so imeli bolezni, za katere jim zdravniki niso našli vzroka, povezujejo s pesticidi, ki jih kmetje uporabljajo za intenzivno rast rastlin ah uničevanje plevela.
"Pitna voda v Letušu ni bila oporečna. l\idi v minulih dneh ni bila, kar so govorili krajani. To so potrdili tudi rezultati analiz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje," nam je najprej povedal direk-
kovni izgradnji vodovoda v Letušu, kar jim pripisujejo krajani. "Pozabljajo, da so - glede na čase - zgradili omrežje predvsem z udarniškim delom. Vgradili so plastične cevi, za katere so bili prepričani, da bodo večne. Izkušenj z njimi takrat ne oni in ne mi še nismo imeli. Danes, po več kot 20 letih, so porozne in seveda ne zdržijo pritiskov. Okvar, ki so svoj čas povzročile tudi do 75-odstotno izgubo pitne vode, pa ob rednih preverjan jih nismo mogli zaznati predvsem zaradi peščenega terena."
Po izjavah Zakonjška v zadnjih treh, štirih letih zelo vneto obnavljajo vse sisteme v občini, letuški je deležen še posebne pozornosti. Približno 1500 ljudi je nanj priključenih, za obnovo omrežja pa so, na primer letos, namenili 5 milijonov tolarjev od 16 milijonov SIT, kolikor denarja zberejo z amortizacijo. Takšne ali podobne težave pa imajo še drugje v občini Žalec in ne le krajani Letuša."Zamenjujemo cele odseke in potrebni bosta še dve, tri leta, da bomo vsi skupaj lahko precej bolj mirno spali," je poudaril ob koncu pogovora Matjaž Zakonj-šek.
mtP
Mariborski projekt Nandeta Korpnika
Nov objekt velenjskega arhitekta Nandeta Korpnika kljub drugačnosti izraža osnovno idejo, kije vidna že v stavbi A Finininga v Velenju.
Objekt so začeli pred letom dni graditi ob Ptujski cesti v Mariboru, sedaj pa ga zaključujejo. Gre za prodajalno in servis avtomobilov BMW. Stavba ima okoli 4000 m2 koristne površine in je oblikovno zasnovana povsem sodobno. Z objektom eks-kluzivnega videza so zado-oljni tudi predstavniki družbe BMW, saj se sklada z njihovimi proizvodnimi trendi.
Prispevek porabijo strogo namensko
V Logarski dolini se tudi letos veselijo vnovičnega porasta števila stalnih gostov in obiskovalcev, zadovoljni pa so tudi zaradi nečesa drugega v zvezi s tem. Hitro se namreč zmanjšuje število nergačev, ki pred vstopom v dolino negodujejo zaradi plačila prispevka na vozilo, ali ga celo odklonijo. Dosežki zadnjih let so za vsaj malo pozornega in dobronamernega gosta vidni na vsakem koraku in bodo v prihodnje gotovo še večji.
Prispevek za ohranitev in ureditev krajinskega parka Logarska dolina plačujejo vozniki motornih vozil v poletni sezoni, seveda za vozilo in ne po osebi. Karta o vplačanem prispevku velja za čas bivanja v dolini in vklju-
čuje parkirnino za sedmih urejenih parkiriščih ter proste oglede vseh naravnih in kulturnih znamenitosti v krajinskem par--ku. Podjetje Logarska dolina d.o.o. drugih rednih sredstev nima, z denarjem, ki ga zberejo z omenjenim prispevkom, pa podjetje razpolaga samostojno na podlagi koncesijske pogodbe s pristojno občino. Čeprav primerjava med posameznimi leti zaradi različne vrednosti tolarja in različnih cen ni povsem umestna, lahko zapišemo, da so leta 1992 zbrali 399.000 tolarjev, lani pa za malenkost presegli številko 14 milijonov, skupaj so v vseh letih zbrali 40 milijonov, povprečno pa to pomeni 6,8 na leto.
Seveda ta sredstva trošijo izključno namensko, porabo pa nadzira občina. Denar porabijo
za plače delavcev nadzorne službe in priložnostnih delavcev, za pisno gradivo, ki ga prejmejo vsi obiskovalci ter za urejanje in vzdrževanje celotne komunalne in turistične infrastrukture v dolini skozi vse leto.
In to še ni vse. Podjetje ob tem sofinancira projekte usmerjene v zaščito, urejanje in sona-ravni razvoj krajinskega parka, kamor med drugim sodi postopna umiritev izletniškega prometa, izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo, daljinskega ogrevanja z biomaso ter spodbujanje ekološkega kmetovanja z neposredno prodajo izdelkov turistom, sem pa lahko prištejemo še odškodnine in najemnine ter zaščito in urejanje objektov naravne in kulturne dediščine.
MjP
V preteklosti smo v našem okolju postorili mnogo, a veliko začetega še moramo dokončati.
Želimo narediti še veliko več.
Zato poleg sedanjih, potrebujemo nove ideje, zamisli in kadre, ki bodo porok za še kvalitetnejše sobivanje v naši mestni občini.
Vabim Vas, da se nam pridružite.
Odprimo ta prostor za ustvarjalnost!
Srečko Meh
Predsednik
Prijavnica
Postal-a bi član-ica Združene liste
Ime in priimek
Naslov
Poštna številka Datum rojstva
Podpis	Datum
Prijavnico pošljite na naslov: ZLSD, Prešernova 1, p.p. 65, 3320 Velenje
6 NAS OS
UTRIP
-s I ______
3. septembra 1998
Predvolilni utrip v velenjski, sostanjski in smarski občini
V četrtek zvečer smo med šesto in deveto zvečer spet klicali velenjske, šoštanjske in šmarške občane. Natanko po treh mesecih smo namreč ponovno merili predvolilni utrip v treh najbližjih občinah. Želeli smo izvedeti, kakšno je predvolilno razpoloženje pred jesenskimi lokalnimi volitvami, torej, katero stranko bi anketirani volili, če bi bile lokalne volitve jutri. Vzorec je bil enak
televizijskega dnevnika zmotili 35 občanov, trinajst iz Šmartnega in 12 iz okolice. Pazili smo, da smo anketirali samo volilne upravičence, to je posameznike, starejše od 18 let Dobili smo naslednje rezultate.
Velenje
V Velenju še ni tiste prave predvolilne mrzlice. Pravzaprav prej obratno. Kar 51 odstotkov vseh anketirancev namreč še
60 50 40 30 20 10 0
VELENJE
□	LDS a ZLSD
□	SLS
□	SKD
II ZELENI
□	SDS
□	SDA
□	DESUS
II Vem-nočem
□	NE VEM
□	NE GREM
demokracija Slovenije z osmimi odstotki, oziroma šestnajstimi odstotki izmed tistih, ki so se do ene stranke opredelili. Pred tremi meseci je imela stranka odstotek več, le da je bila takrat pred njo Združena lista socialnih demokratov z enajstimi odstotki, ki je tokrat pristala na drugem mestu z šestimi. Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko je v Velenju izbralo 3 odstotke anketirancev, dva odstotka jih je podprlo Zelene in Slovenske krščanske demokrate, po en glas pa so prejele še DeSUS, SDS in SDA. Nihče izmed anketirancev se ni odločil za Republikance Slovenije, ki so maja dobili dva odstotka glasov. Slika je sicer podobna tisti izpred treh mesecev, le da je neopredeljenih bistveno več, tako daje
majskemu in januarskemu. V Mestni občini Velenje smo poklicali 100 volilnih upravičencev, od tega 65 iz mesta Velenje in 35 iz okoliških krajev. Skupaj smo tako našteli 60 predstavnic nežnejšega spola in 40 moških. V Šoštanju smo anketirali 45 ljudi, od tega 20 iz mesta in 25 iz okolice, v občini Šmartno ob Paki pa smo pri gledanju
ne ve, koga bi na volitvah izbrali. Pred tremi meseci je bila takih le dobra petina. Kljub majhnemu vzorcu je ta apatija strankam precejšnje opozorilo. Volitev se ne bi udeležila, podobno kot maja, malo več kot petina ljudi. Med strankami je tokrat največ glasov zbrala Liberalna
Q.
□	SLS
II ZELENI
□	ZLSD
□	SDS HSKD
□	LDS
□	NE VEM
□	NE GREM
ŠOŠTANJ
glasov za stranke manj, razmerje pa ostaja enako. V Velenju sta bila tudi dva anketiranca, ki sta se že odločila za eno od političnih strank, le da nam svoje želje nista hotela zaupati. V velenjski občini je bil bistveno boljši odziv ljudi iz mesta, kar pomeni, da so ti ljudje ali strankarsko bolj opredeljeni, ali pa, da so o politiki bolje informirani in so na podlagi teh informacij že oblikovali svoja stališča. Ljudje iz obrobja mesta so bolj neopredeljeni (kar 60 odstotkov), največ pa jih je glasovalo za LDS.
Šoštanj
V šoštanjski občini je prvo mesto zasedla Slovenska ljudska stranka z malo več kot 11. odstotki. Na merjenju pred tremi meseci so bili drugi, pred
13 odstotkov volilnih upravičen-cev.
Zanimiv je podatek, da se v okolici Šoštanja za Slovenske krščanske demokrate ni odločil nihče izmed anketirancev, kljub temu, da vlada prepričanje, da je ta stranka na podeželju bolj
ketiranih občanov. Na drugem mestu je končala LDS s pol odstotka manj, na tretjem pa s sedmimi glasovi (manj kot 4. odstotki) Janševa SDS.
Volilni utrip smo merili na dokaj majhnem vzorcu, a menimo, da kar točno kaže trenutno
□	SLS 38 SDS
□	LDS
□	ZLSD 13 SKD
□	NE VEM
□	NE GREM
0-M™
ŠMARTNO OB PAKI
njimi je bila le SDS, ki ji je popularnost iz 15,5 odstotka padla na le malo več kot šest in pol. Na drugem klinu so obviseli Zeleni Slovenije, ki so svoje število glasov v treh mesecih podvojili (iz 4,4 na 8,8 odstotka). Malo več kot šest odstotkov so poleg SDS dobile še tri politične opcije SKD, LDS in ZLSD. Neopredeljenih je bilo tako kot v Velenju tudi v Šoštanju več kot maja. Za "ne vem" se je v četrtek odločilo 40 odstotkov vseh vprašanih Šoštanjčanov, na volitve pa, če bi te bile v petek in seveda po naših meritvah, ne bi šlo le
priljubljena kot v mestu. V ru-ralnem okolju je največ glasov zbrala SLS, takoj za njimi pa so pristali slovenski Zeleni. V mestu Šoštanj je največ glasov zbrala Peterletova SKD.
Šmartno ob Paki
V Smartnem in njegovi okolici je podobno kot v Šoštanju največ glasov dobila Slovenska ljudska stranka. Z dvajsetimi odstotki vseh anketirancev iz občine je zbrala kar dvakrat več glasov kot Janševa SDS. Za Podobnikovo stranko je to velik skok v priljubljenosti, saj je v majskem glasovanju dosegla le malo več kot šest odstotkov glasov. Slovenski krščanski demokrati, ki so bili v prejšnji anketi skupaj z LDS in SDS na vrhu, so tokrat zbrali le 3 odstotke glasov, enako kot Združena lista socialnih demokratov. Enak kot v Šoštanju je tudi odstotek neopredeljenih anketirancev, to je 40, sedemnajst odstotkov pa se jih volitev sploh ne bi udeležilo.
Med vsemi anketiranci v vseh treh občinah jih je največ glasovalo za SLS. Dobili so osem odstotkov glasov 175 an-
razpoloženje volilcev. Na to opozarjajo tudi slovenske ankete v katerih občani politiki in politikom odmerjajo vse manj veljave. Zato bo sedajbolela glava predvsem tiste, ki skrbijo za politično propagando, saj bo predvsem od njih odvisno kam bodo dali svoj glas tako številni neopredeljeni. Verjamemo, da se v prihodnjih tednih obeta invazija lističev v nabiralnikih, velikih plakatov smehljajočih se kandidatov, prijaznih trepljanj in mogočnih obljub.
Vsakdo pa se bo moral skozi te bleščice do prave vsebine prebiti kar sam.
Mi bomo pred volitvami, na večjih vzorcih opravili še dve merjenji. Ze sedaj pa se zahvaljujemo vsem, ki ste in ki boste v njih sodelovali.
SERVIS
B I R 0 T £ H N ELEKTRONIKA BRUNO P0DVINSEK S.P. Mobil: 0609 «38 714 Tel./fax: 063 893 385
Akcija v Kovinotehni
S kartico Kovinotehna 4-5 %
gotovinski popust!
"Halo, je ro 401- 401?" "Dober dan, izvolite."
"Rad bi naročil čeke in z mojega računa nakažite na TRI3 mojega sina 15.000,00 SIT. A ja, še stanja na vseh mojih računih mi prosim povejte."
Poravnavanje obveznosti z žiro računa, plačevanje položnic, naročilo čekov, prenakazila in vse ostalo lahko uredite kar po telefonu.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
| banka celje
V varnem zavetju tradicije
KOVINOTEHNA
Nemogoče je mogoče
H
PRAZNIČNI POGOVOR
NAS vas 7
Pogovor z županom občine Žalec Milanom Dobnikom
Naj veliki premiki ne bodo zamujene priložnosti za Dolino!
Letošnji praznik občine Žalec, 6. september, bo še posebej slovesen. Ne le zaradi jubilejev kot sol30-letnica II. slovenskega tabora v tem mestu, 50-let-nice smrti skladatelja, domačina Rista Savina, še nekaterih drugih zgodovinskih dogodkov (na primer 80-letnico proglasitve države Slovencev, Srbov in Hrvatov v Ljubljani bodo zaznamovali z izdajo Savinjskega zbornika), ampak tudi nekaterih pomembnih pridobitev. Vsaj tako je moč sklepati iz odgovorov, ki smo jih ob letošnjem praznovanju občinskega praznika zastavili žalskemu županu Milanu Dobniku. O Občina Žalec med lanskim in letošnjim praznikom. Milan Dobnik: "Zelo veliko smo naredili ali še bomo do konca leta. Po zaključku izgradnje avtoceste je Dars pristopil k izpolnjevanju sklenjenih pogodb in na osnovi teh smo pridobili približno 700 milijonov tolarjev, ki jih bomo ali smo jih že namenili za preplas-titev večine cest, ureditev vodotokov, poškodovanih ob izgradnji avtoceste. Začeli smo graditi telovadnico v Šempetru, da bo tamkajšnja šola izpolnila pogoje za uvedbo devetletke. Smo pred zaključkom velike naložbe v izgradnjo vodovoda na področju šempetrskega Zaloga in Martjakov, uresničili smo vrsto investicijskih vzdrževanj na področju osnovnih šol in vrtcev, med drugim smo povečali šolo v Letušu in še bi lahko kaj omenil. Prav tako smo veliko naredili za promocijo občine (izdali smo karto Spodnje Savinjske doline) in upam, da nam bo do občinskega praznika uspelo postaviti ob avtocesti še označevalne table. Ugotavl-
jamo namreč, da gredo turisti, drugi gostje sedaj mimo lokalov, naših kulturnih in naravnih znamenitosti." O Večkrat so vam očitali, da občina Žalec ni le mesto Žalec, ampak tudi podeželje. Milan Dobnik: "Mesto Žalec je v primerjavi s celotno občino majhno, saj predstavlja manj kot 20% prebivalstva. Tu niso nikoli želeli, da bi "obvladovali" ostale kraje, jih zavirali v razvoju. Trudili smo se za razvoj celotne doline in kdor jo vsaj malo pozna ve, da te temu res tako." O Ko so vas pred štirimi leti izvolili za župana, ste si predstavljali, da bo žup-anovanje takšno kot je bilo?
Milan	Dobnik:
"Moram reči, da so me nekatere stvari presenetile. Med drugim tolikšno zmanjšanje pristojnosti občine, ustanovitev upravnih enot, odnos države do občine oziroma med občino in upravno enoto, kjer na žalost, ni bilo aktivnega sodelovanja pri reševanju težav. Tu ni krivo osebje upravne enote, ampak država, ki je z neplačevanjem najemnine za prostore in sredstva, kijih upravna enota uporablja, povzročila napetost med enimi in drugimi."
O Kaj vam je kot županu uspelo v teh letih narediti in kaj ne? Milan Dobnik: "Največji uspeh, pri katerem smo le sodelovalo, vendar ne nepomembno, je izgradnja avtoceste. To je bil največji poseg v vsej zgodovini Savinjske doline. Za našo občino je bil sorazmerno uspešen, saj je precej pridobila. Prav tako smo rešili 10 let stare težave s streho na kulturnem domu in žalski šoli, polepšali smo praktično vse šole, izboljšali oskrbo s pitno vodo. Če bi občina delala še
nekaj časa skupaj, bi zagotovo rešili tudi preostala dva zalogaja na tem področju. Tako pa bo občina Polzela rešila svojega, mi na Ponikvi svojega. Posodobili smo kar nekaj cest. Pozabiti ne
Milan Dobnik: " Ne gre mi za stolček, bolj za nadaljevanje umirjene, strpne in preudarne politike. "
smem na čistilno napravo, kjer smo naredili velik premik in na rešitev težav z odlagališčem. Praktično vse tisto, kar sem si zamislil leta 1994, smo naredili. Vprašanja, ki so bila na videz v prejšnjem mandatu nerešljiva, smo rešili v tem mandatu. Jaz sem s sabo oziroma s tem mandatom zelo zadovoljen. Bolj počasi seje razvijala le izgradnja obrtne cone, kjer šele sedaj pridobivajo dokumentacijo."
9 V lanskem pogovoru ob takšni priložnosti ste dejali, da bo z izgradnjo avtoceste rešenih več kot polovica težav, s katerimi ste se precej ukvarjali. Je temu danes tako, ali so nastopile nove. Ce, katere?
Milan Dobnik: "Ostajajo še nekatere, predvsem z
reševanjem odškodnin pri posameznikih. Mi smo jim pomagali tako, da smo jim plačali cenitve, sedaj pa je to njihov zasebni postopek. Ves čas sem poudarjal, ko bo avtocesta zgrajena, bo odpeljala iz doline koristi ali jih bo pripeljala. To je odvisno od nas. Ocenjujem, da bomo priložnosti izkoristili in z njimi Dolino obogatili. Drugih težav, vsaj velikih, ni. Delo naprej bo teklo sorazmerno umirjeno. Ko bomo rešili in tudi izboljšali oskrbo s pitno vodo prihodnje leto, se bomo lahko posvetili novemu dokaj velikemu vprašanju, ki trka na vrata in na katerega opozarjam že ves čas - reševanju čiščenja voda, izgradnji kanalizacije, čistilne naprave. Obstoječo bo potrebno dograditi še z drugačnimi gnilišči, da se bomo izognili vsem motnjam, ki so bile prisotne v preteklosti."
O Na območju sedanje občine Žalec bo nastalo pet
novih, kar kaže, da so ljudje spremenili mnenje glede enotnosti občine, ki so jo izkazali na prvem poizvedovalnem referendumu. Kako komentirate to in morda kakšno prihodnost jim napovedujete? Milan Dobnik: "Na referendumu, leta 1994, je bilo približno 75% občanov proti delitvi občine in na tej podlagi sem tudi sam nasprotoval temu. Vse aktivnosti, ki so tekle od takrat dalje, in državna politika, kije stimulirala nastanek novih občin oziroma novo nastalim občinam dajala prednosti pred drugimi, so seveda dajale upanje, da bi lahko z razdelitvijo občine prišlo v Dolino več denarja. Zagovorniki delitve občine so bili s tem argumentom zelo prepričljivi in uspeli. Možnosti je seveda sedaj veliko. Če bo sodelovanje med novo nastalimi občinami dovolj načrtno, preudarno, zlasti pri takšnih stvareh kot je oskrba z vodo, čiščenje odpadnih voda, skrb za razvoj turizma, potem mislim, da bi lahko občine de-
lovale sorazmerno uspešno. Po izkušnjah, ki jih imajo iz sveta, se lahko zgodi, da bo prišlo ponovno do združevanja na interesnih osnovah." 9 Pred nami so volitve. Boste ponovno kandidirali za župana in ob morebitni podpori katere stranke? Milan Dobnik: "Kandidiral bom pri stranki, katere član sem, pri SKD, v občini Žalec. Ne gre mi za stolček, ampak bolj za to, da bi politiko, ki jo ocenjujem za umirjeno, strpno, preudarno, vodil še naprej. V teh dobrih osmih letih sem si nabral tudi dovolj poznanstev in vez, tako da so mi odprta vsaka vrata v Ljubljani. Zdi se mi zelo pomembno, da ima občina človeka, ki je sposoben vzpostavljati stike. Lep primer za potrditev tega je prihod novega vodje na Direkcijo za ceste. V občino nam je kljub temu uspelo pripeljati državnih naložb skorajda za milijardo tolarjev in to niso nepomembne stvari."
■ tp
Za praznik občine Žalec želim vsem občanom predvsem zdravja, uresničitev njihovih poklicnih želja in ciljev. Tako bomo lažje ustvarili v dolini še več delovnih mest, več možnosti za vključitev v delo, predvsem mladim. Na ta način bodo ti razvijali svoje
Srečanje folkloristov štirih držav
Podelili priznanja
Stara vas, 29. avgusta - Srečanja, ki jih že nekaj let pripravljajo v krajevni skupnosti Stara vas v Mestni občini Velenje, namenjajo organizatorji druženju in sklepanju novih znanstev in prijateljstev. Prireditev "Dobimo se v Stari vasi" zagotovo sodi med tovrstna prizadevanja . Letošnjo so s svojim petjem obogatili vokalni kvartet Pevci iz Stare vasi, ženski zbor Pevke iz Stare vasi in družina Pižorn iz Andraža.
Na srečanju, potekalo je na prireditvenem prostoru pri Domu krajanov v Stari vasi, je predsednik sveta KS Marjan Lipovšek izročil 29 krajankam in 3 krajanom priznanja za sodelovanje na letošnji uspeli in odmevni razstavi "Dobrote gospodinj iz Stare vasi."
■ an
Prejemnice in prejemniki priznaj za sodelovanje na razstavi dobrot skupaj z eno najstarejših krajank Stare vasi Marto
Trampuš (v prvi vrsti v sredini)
Imeniten nastop
obiskovalci
Velenje, od 27. do 30. avgusta - Že pet let se srečujejo plesalci in plesalke folklornih skupin mestu Velenje partnerskih mest na prireditvah, kakršna je bila Eurofolk 98. Pobudniki srečanj in prvi organizatorji so bili Francozi, lani so bili gostitelji Španci. Tokrat pa sta skupine iz francoskega Vienna, italijanskega Vidma, hrvaškega Splita povabila na srečanje Šaleško folklorno društvo Ko-leda Velenje in Mestna občina Velenje.
Ljubitelji bogatega narodopisnega izročila so si lahko kulturno dediščino kraja, od koder so prihajali, ogledali na njihovih nastopih na ploščadi pred veleblagovnico Nama v Velenju, v hotelu Vesna v Topolšici, pri restavraciji Jezero v Velenju, vsi skupaj, z gostitelji Ko-ledniki vred, pa so se predstavili še na glavnem koncertu (v soboto) na Titovem trgu. Ob tej priložnosti jih je nagovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Med drugim je izrazil zadovoljstvo, da so organizatorji letošnjega srečanja folklornih skupin partnerskih mest Velenjčani. "S srečanjem ste obogatili poletno kulturno ponudbo v mestu priložnosti, hkrati pa znova potrdili smisel povezovanja in navezovanja partnerskih vezi. Letošnje srečanje je priložnost za organizacijo tradicionalnih tovrstnih prireditev."
Najbrž ni treba poudarjati, da so navdušili vsi plesalci in plesalke letošnjega Eurofolka: temperamentni in poskočni Italijani, prefinjeni in uglajeni Splitčani, svojstveni, tipični Francozi in seve-
pred vnaf
Folkloristi iz Italije
da tudi v širšem merilu znani domačini - Koledniki. Čeprav so bili organizatorji z obiskom na nastopih in tudi na glavnem koncertu kar zadovoljni, pa so nekateri menili, da je "ta reč" šla neupravičeno preveč mimo mnogih občanov.	■ tp
8 NAŠ vas
3. septembra 1998
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Lastovice
Zdaj, ko smo tudi uradno zakorakali v september smo v obeh naših redakcijah skoraj vsi že spet zbrani. Podobni smo lastovicam, ki se bodo začele zbirati, da odletijo na jug, le daje pri nas ravno obratno: radijske in časopisne "lastovice" so "priletele" z juga, s sončnih in toplih krajev, kjer so kak teden ali dva počivale, da bodo lahko zdaj zbrano nadaljevale.
In ko smo že ravno pri "letenju": zadnjič smo pisali, da Staneta Vovka sumimo, da ima strah pred letenjem. Pa smo sjjoznali, da to sploh ni res. Žreb, da bo Rudar igral zdaj z Varaždinom, ga je kar malo ra-
zočaral. In to zato, ker do tja ne bo "letel".
Naš čas bo spet obširnejši, o dogajanju tu naokoli boste lahko prebirali na dvajsetih straneh. Septembra bomo več pozornosti namenili občinskim praznovanjem, z njim začenjajo v Žalcu 6. septembra, v Nazarjah 18. septembra, Mestna občina Velenje praznuje 20-tega, Mozirje 26-tega in Šoštanj 30. septembra. Tudi v radijski program se vračajo stare in med poslušalci dobro sprejete in poslušane oddaje, ki smo jih čez poletje začasno umaknili iz programa. Skratka, vse se vrača v ustaljene tire, o vsem, kar se bo doga-
jalo okoli nas, vas bomo temeljito seznanjali in o vsem podrobno poročali. Če se vam bo kdaj zdelo, da bi o kakšni svari radi vedeli še več, nam to lahko vedno sporočite, bodisi
po telefonu, bodisi z dopisnico, razglednico ali pismom.
■ mkp, (foto: B.Z.)
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
NO MERCY
V drugi polovici septembra bo izšel nov album skupine No Mercy. Skupina, ki se je pred tremi leti pojavila v Nemčiji, je zaslovela predvsem
* fffp
s svojim drugim singlom "Where Do You Go", ki sta mu kmalu sledili še uspešnici "Please Don't Go" in "When i Die". Trio, ki ga sestavljajo Marty in dvojčka Ariel in Gabriel, deluje pod okriljem znanega nemškega producenta in prekaljenega mačka pop glasbe, Franka Fariana (Milli Vanilli, Boney M...). Naslov prihajajočega albuma je "More", pred njegovim izidom pa No Mercy svoje oboževalce dražijo s prvim singlom "Hello, How Are You", ki ga že lahko zasledimo na mnogih glasbenih lestvicah.
VANS VVARPED TOUR 98
Že konec julija smo vas obvestili, da bo Vans VVarped Tour, glasbeno športna prireditev z dvanajstimi ben-di, 12. septembra prišla tudi v Slovenijo. Zdaj vas ponovno opozarjamo, da se dogodek hitro bliža. Prizorišče slovenskega dogodka bodo (od 16. ure dalje) ljubljanske Križanke in okolica. Del prireditve se bo namreč odvijal tudi na Trgu francoske revolucije, kjer se bodo prvič v Sloveniji predstavili zvezdniki ameriškega skate boardinga in inline
skatinga. Glasbeni del prireditve bo prinesel nastope dvanajstih skupin, na čelu z Bad Religion in legendami The Specials, poleg njih pa bodo nastopili še H Blockx, Die Toten Ho-sen, Unwritten Law, The Smooths.Jn drugi.
NOVI vs. OFF ROČK 98
11. septebra se nam ponovno, kot vsako jesen, obeta tradicionalno največja slovenska ročk prireditev, ki podpira bolj ali manj neuveljavljene in predvsem ustvarjalne bende -NOVI ROČK. Letos bo to že 18. prireditev po vrsti, hkrati pa prva z novostjo, imenovano ROČK OFF. Tako bomo poleg rockovskih bendov, v Križankah lahko slišali tudi tiste skupine, ki se naslanjajo na različne modernejše bolj ali manj elektronske trende (hip hop, techno, drum & bass, breakbeat...). Ročk bendi: M.I.L.K., Very Expensi-ve Porno Movie, The Filth, Juhej in Vuhmepiš, Rodoljubac. Off bendi: Happy Generated Peo-ple, Pižama, Silence, Pure H, The Stroj. Poleg desetih bendov, ki se bodo predstavili v okviru ročk in off dogajanja, se bosta občinstvu predstavila tudi dva gosta. Kot domači gostje bodo nastopili Demolition group, kot gost iz tujine pa se bo predstavil avstralski dvojec Cosmic Psychos in The Onyas.
MONICA
18-letnica iz Atlante, Monica, postaja vse bolj uveljavljena pevska zvezda. Po odličnem debitant-skem albumu leta 1995, ki ji je prinesel kar dva hita, ki sta zasedla vrhove glasbenih lestvic ("Don't Take I Personal" in "Be-for You Walk Out Of My Life"), bo
kot kaže podoben uspeh dosegel tudi njen novi album z naslovom "The Boy Is Mine". Naslov albuma je hkrati tudi naslov prvega singla, ki je trenutno velika uspešnica. Skladbo je Monica posnela skupaj s še eno mlado ameriško zvezdo soul in R&B glasbe, pevko Brandy. Skladba je že nominirana za MTV vi-deo award in sicer kar v dveh kategorijah: za najboljši videospot in najboljši R&B videospot.
STONESI PREJELI PLATINASTO PLOŠČO
Založba Dallas Records, ki zastopa matično glasbeno hišo Rolling Sto-
nesov - Virgin, je nastop slovite skupine v Zagrebu izkoristila za podelitev platinaste plošče za prodajo njihove izjemno uspešne zadnje plošče "Bridges To Babylon" na področju Slovenije in Hrvaške. Priznanje so jim podelili neposredno pred koncertom, ki si ga je med osemdeset tisoč obiskovalci ogledalo kar 20.000 oboževalcev skupine iz Slovenije. Poleg tega so članom slovite zasedbe podarili tudi CD ploščo "Simpaty For The Devil" skupine Laibach, na kateri je slovenska skupina priredila ta klasičen komad Stonesov.
■ MiČ
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
Vljudno Vas vabimo v nedeljo 6. 9. ob 15. uri na veselo popoldne v Košarici, ki ga pripravljamo za svoje cenjene stranke in goste.
Za vašo zvestobo vas pri nakupih nagrajujemo s kuponi za hrano in pijačo, ki jih boste koristili na naši zabavi.
Da boste dobre volje in lahkih nog bo poskrbel ansambel Vagabundi, kolektiv Košarice pa da ne boste žejni in lačni. Prireditev bo v vsakem vremenu!
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!*
prof. Lidia Napotnik telefon: 063/882-616, 886-211
CELOLETNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI
ZA OTROKE IN MLADINO
NEMŠČINA	ANGLEŠČINA
-	za razredno stopnjo - za malo šolo in 1. razred
-	za predmetno stopnjo - za razredno stopnjo
-	za predmetno stopnjo
-	slovnica za dijake
PRIJAVE IN INFORMACIJE DO 18. SEPTEMBRA
fazikeona icLa Aingua
starih od 4 do 9 mesecev, vseh velikosti, s pričetkom v ponedeljek, 7. septembra, ob 17. uri na vadbišču Kinološkega društva v Pesju.
KUNIGUNDA FESTIVAL '98
Velenje, 5. september
Mladinski center Velenje organizira prvi glasbeni Kunigunda Festival Ž98. Zgodil se bo v soboto, 5. septembra, ob 20.00 na Velenjskem gradu. Vstopnine ne bo! V primeru dežja bo koncert v Mladinskem Centru Velenje in v Max Clubu.
Festival je dobil ime po legendarni grajski gospodični, ki naj bi nekoč živela na velenjskem gradu. Po pripovedovanju grajskega hišnika Vinka pa naj bi se omenjena gospodična tudi po svoji smrti še dandanes prikazovala na grajskih hodnikih in kalila nočni mir v grajskih sobanah. Tako se torej ne čudite, če vas bo nenadoma nekdo pobožal po ramenih ali hušknil mimo vas, ko pa se boste obrnili, ne boste videli nikogar. To je bila Kunigunda.
Upamo lahko samo, da nam bo naklonjena in bo omogočila izpeljati dober festival. Na svidenje torej v soboto na Velenjskem gradu. MAJKE so že legendarna skupina, ki prihaja iz Vinkovcev na Hrvaškem. Njihova glasba je čisti rock'n'roll, ki ga odlikuje preprostost in točnost in se lahko kosa z znanimi tujimi rock'n'roll bendi. Skupina je že dodobra znana tudi velenjski publiki. Njihovi koncerti so vedno odlični, člani benda poskrbijo tako za zabavo, kot tudi za veliko mero dobre in po-slušljive glasbe.
JITTERBUGS so italijanski noise bend, katerega glasba je mešanica med glasbo Jane's Addiction, The Stooges, Butthole Surfers in Joy Division. Na številnih koncertih so igrali z mnogimi znanimi bendi, kot so Girls Vs. Boys, Youth Brigade, Motorpsycho, Uzeda, Chokebore, Burning Heads. Skupina je že nastopila v Mladinskem Centru Velenje in zelo navdušila. Zato jih tudi tokrat ne velja zamuditi. VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE so bili ustanovljeni s strani basista Stanka, ki sodeluje z bobnarjem skupine Šajeta in spet aktivnih Grad. Čeprav so bolj inštrumentalisti, se na vokalu počasi prebija v ospredje nekdanji pevec skupine Regoč Medo, kitaro pa igra njegov kolega iz iste skupine Josip. S korovskim naslanjanjem na zapuščino bendov, kot so npr. NoMeansNo, so izoblikovali instrumentalno epopejo, ki presega meje hard cora in ruši stereotipe o dolgočasni in dolgovezni instrumentalni glasbi.
GLASSHOPPER prihajajo iz Reke na Hrvaškem. Trio igra glasbo, ki spominja na Jon Spencer Blues Explosion. Prevladuje instrumentalna glasba z občasnimi neartikuliranimi glasovi, ki prihajajo iz ust njihovega odličnega kitarista.
KLINIČNI TESTIRANCI so domača rock'n'roll skupina, že velikokrat slišana in videna, zato jih ni treba posebej predstavljati. KAOZ so eni izmed redkih še delujočih pravih metalskih bendov, pa še domačini so. Njihovi koncerti so vedno dobro obiskani, fantje pa zmeraj naredijo dober žur.
RIOT so celjska skupina, ki igra melodični hard core. Z njihovim nastopom bo poskrbljeno tudi za okus domačih skaterjev.
LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.281)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 30. avgusta:
1.SLAKI:	Lovski krst	9 glasov
2. CVERLE: Slovenskim družinam 8 glasov 2. KLAVŽAR: Pred mojo kajžo	8 glasov
4.	SAVINJSKIH 7: Na Štajerskem	3 glasovi
5.	KRAŠKI KVINTET:Pronto giuseppe	2 glasova Predlogi za nedeljo, 6. septembra:
1.	DOBRI ZNANCI: Šumijo gozdovi domači
2.	FW:	Val Savinje
3.	FRAJ KINCLARI: Kaj mi nuca planinca
4.	GAMSI: Sam v jeseni zlati
5.	VERDERBER: Sprehajam se v dežju
Vili Grabner
3. septembra 1998
KULTURA, ŠOLSTVO
KilS vas 9

i
iJ
CAS
1985
Začetek leta 1985 so pri Našem času označili za praznovanje svoje dvajsete obletnice. V glavo časopisa so sredi imena časopisa v črnem krogu odtisnili napis "20 let", ki je krasil vse naslovnice časopisa v letu 1985. Hkrati s praznovanjem pa so se odločili tudi za podražitev časopisa, ki je odslej veljal 25 dinarjev (mesečna naročnina je znašala 100 dinarjev, letna 1200 dinarjev in naročnina za tujino 2550 dinarjev). Obe odločitvi je uredništvo pojasnilo v dolgem uvodniku z naslovom "Naših dvajset let", ki je obsegal celotno spodnjo tretjino naslovnice prve številke Našega časa v letu 1985 (10. januar 1985). Poleg kratke zgodovinske predstavitve Našega časa in Radia Velenje (v letu 1985 je praznoval svoj deseti rojstni dan) in pojasnila glede podražitve je uredništvo k sodelovanju povabilo tudi nove dopisnike. Takole se glasi ta del uvodnika: "V dvajsetletnem izhajanju smo si vseskozi - tisti, ki so bili pred nami in sedaj mi - prizadevali, da bi bil tednik resnično bogat, da bi bili zadovoljni z njim, njegovo vsebino in če vsak četrtek resnično komaj čakate nanj, je to za nas velika nagrada ter hkrati obveza, da mora postati še boljši. Obogatimo pa ga lahko tudi z vašo pomočjo in sodelovanjem. Želimo si, da postanete naši soustvatjalci. Vaše sodelovanje z nami je lahko v obliki raznih predlogov za uvedbo novih rubrik, raznih drugih pobud in tako naprej. Sprejeli bomo tudi vaše kritike, tudi te lahko prispevajo k temu, da bo tednik resnično postal takšen, kot si oboji želimo. Ob naši želji - Naš čas v vsako družino - si tudi
želimo, da bi v vsakem okolju dobili dopisnika ali posameznika, ki bo zadolžen, da bo nek dogodek kar najhitreje prišel do nas in s tem tudi do vas, dragi bralci. Tudi v ta namen, je bilo zadnji mesec starega leta na pobudo občinske konference SZDL več delovnih sestankov v posameznih delovnih organizacijah, da bi izboljšali medsebojno obveščenost, da bi zagotovili kar najbolj celovito poročanje o vsem kar se dogaja v posameznih okoljih ali, kot je dejal eden od razpravljalcev, da bi preko občinskih medijev več izvedeli kako živijo in delajo v sosednji ali nekoliko bolj oddaljeni delovni organizaciji. Ob tem si želimo le to, da bodo vse pobude s teh sestankov uresničene. Enakega sodelovanja si želimo v prihodnje tudi s krajevnimi skupnostmi. Premalo je novinarjev, da bi bili lahko prisotni na vsakem sestanku, proslavi ali drugem dogodku skratka, vsepovsod. Zato pa smo prepričani, da je v vsakem kraju, krajevni skupnosti, okolju, nekdo, ki vendarle rad vrti tudi pero. Samo malo poguma je treba in dobili bomo novega dopisnika. Dobre volje pa imamo in moramo imeti tako vsi veliko." Stalna priloga Našega časa je ostala tudi literarna priloga Rast, ki sta jo urejala Ivo Stropnik in Stane Vovk. Ivo Stropnik, ki je bil nekaj časa stalen sodelavec kulturne rubrike Našega časa (običajno je bil pod članki podpisan z Ivo S. Stropnik) pa se kot dopisnik Našega časa prvič pojavi 21. februarja leta 1985 v sedmi številki časopisa s člankom z naslovom "OO ZSMS Ravne. Volilna konferenca uspešna šele tretjič".
■ dk
Začetek novega izobraževalnega leta na Ljudski univerzi Velenje
Rezultati dobra popotnica za naprej
Na Ljudski univerzi Velenje so lani pripravili kar 141 različnih izobraževalnih oblik, ki jih je obiskovalo več kot 1.700 udeležencev. rI\idi za novo izobraževalno leto so se potrudili in pri pripravi programov prisluhnili potrebam in pričakovanjem po izobraževanju za pridobitev poklica, izpopolnjevanju in usposabljanju, po želji znati kak nov jezik - mimogrede - letos so ob že ustaljene oblike vključili tudi španščino, pripravili in razpisali so vrsto seminarjev, tečajev in delavnic ...
Pričakujejo, da bo zanimanje med občani letos vsaj takšno kot je bilo lani.
Vpis že poteka, sklenili - za izobraževalne oblike - pa ga bodo konec septembra.
Občane treh občin - na te najbolj računajo - z možnostmi, ki jih imajo, seznanjajo že nekaj let s posebno brošuro, ki zajema programe in možnosti izobraževanja. Prejelo jo je vsaj 8.000 gospodinjstev, podrobneje
Jezikovna šola Lingua v Šoštanju
Za male in velike šolarje
Jezikovna šola Lingua Lidie Napotnik iz Šoštanja je bila prva tovrstna zasebna šola v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Od leta 1990 dalje se je v njej naučilo drugega tujega jezika (nemščine ali angleščine) približno 300 tečajnikov, otrok in mladine na leto. Znanje drugega tujega jezika so bodisi osvajali na novo ali utrjevali jezik, ki so se ga učili v šoli, v f »dobno opremljenih učilnicah in po preizkušenih programih. Številni tečajniki, osnovno in srednješolci vedo povedati, da je učenje tujega jezika v Linguei kakovostno oziroma primerljivo z znanjem, ki ga pokažejo ti na najzahtevnejših tekmovanjih iz tujega jezika.
»Z novim šolskim letom kot novost uvajamo računalniško popestritev učenja. 30 oziroma 60 urni tečaji bodo potekali od oktobra do maja. Seveda se bom potrudila, da bodo novi jezik čim bolje spoznali ali pa morebiti utrdili znanje v njem,« je še povedala profesorica angleškega in nemškega jezika Lidia Napotnik.
■ tp
Plesni studio
"N"
V petek, 4. septembra, ob 19.30, bo na Cankarjevi cesti v Velenju nastopila skupina Plesnega studia N iz Velenja, ki jo vodi Nina Mavec.
Z nastopom te zanimive skupine se bodo končale letošnje 14. poletne kulturne prireditve.
Lidia Napotnik: »Pouk drugega tujega jezika poteka v sodobno opremljenih učilnicah in po preizkušenih programih. Novost - v Linguei bomo popestrili učenje z računalniki.«
pa bodo vsebino nekaterih programov predstavili tudi na Radiu Velenje. Kot zanimivost naj povemo, da bodo tisti, ki se bodo prijavili do 25. septembra,
ko imajo končano peto stopnjo strokovne izobrazbe (ki so uspešno zaključili 4-letno srednjo šolo), ki že delajo ali pa si želijo delati na področju komerciale.
Lani so na Ljudski univerzi prvič pripravili in tudi uspešno izpeljali program komercialist, letos ga znova razpisujejo. Na sliki tečajniki s predavatelji in direktorico zavoda.
vključeni v nagradno žrebanje. Trem bodo omogočili brezplačno udeležbo v izobraževalni obliki, za katero se bodo prijavili.
Mirjam Šibanc, direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje je povedala, da so lani prvič, letos pa, ker so bili tako z izobraževanjem kot z rezultati, zelo zadovoljni, znova razpisali verificiran program za komercialiste, namenjen tistim,
Lani je bilo v ta program vključenih in ga tudi uspešno končalo 17 slušateljev. Ti so ob koncu s posebnim anketnim vprašalnikom izrazili prepričane, da je program dober in da so od od njega veliko "odnesli". Tisto, kar so lanski udeleženci predlagali, da bi lahko še izboljšali, pa bodo letos tudi poskusili.
■ mkp
Šolsko poslopje za vse krajane
BOČNA - Osnovno izobraževanje v Bočni so ukinili že pred mnogimi leti, v prostorni stavbi je ostal le otroški vrtec. Dejstvo je, da so razmere v starem poslopju zelo slabe, zato se je gornjegra-jska občina odločila za temeljito obnovo. Najprej bodo obnovili prostore otroškega vrtca in za tem še celotno prvo nadstropje, kar bo tudi prispevek k uvajanju devetletne šole na matični gornjegrajski osnovni šoli. Dela bodo začeli še v tem mesecu in naj bi bila sklenjena do konca leta.
Pomembno je, da bodo v nadaljevanju obnove uredili tudi prostore za starejše krajane, prav tako pa za delovanje društev in ostalih ustanov v Bočni.
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
Jesen na gradu
Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe iz občine Šmartno ob Paki in njene okolice se obeta jutri (v petek) zanimiva prireditev. Na letnem odru pri razvalinah gradu nad podjetjem Era Vino bo namreč živahno po zaslugi nastopajočih na že tradicionalni prireditvi Jesen na gradu.
Nanjo so organizatorji - člani šmarškega kulturnega društva - povabili znane in vse bolj priljubljene ansamble in posameznike: Vesele Štajerke, Mlade frajle, dvojčici Vesno in Vla-sto, pevko Natalijo Verboten ter svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko Denisa Novata. Manjkala seveda ne bosta tudi domačina, Strašna Jožeta. Prireditev bodo začeli ob 19. uri. Če bo deževalo, bo Jesen na gradu na odru šmarškega kulturnega doma.	■ tp
j Nepozabna pesem
| ■ Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman
I VI. Brezskrbni dnevi
J Med vožnjo z avtobusom se dolgo časa nismo menili za oko-
•	lico, saj se je vsakdo poskušal čim udobneje namestiti na svoj se-' dež in zaspati. Tudi na trajektu smo se le stežka spravili iz avto-t busa na palubo in sitna voznica je godrnjala. Čudovite narave pa
•	smo se kasneje vendarle zavedli, med potjo smo se namreč usta-, vili in si ogledali mogočen slap. Sprehod nas je zbudil in ob ob-
•	čudovanju gorske pokrajine z rekami in jezeri smo spet začeli pre-J pevati. Tako smo prispeli do gorovja Whistler, kjer smo se v tu-» rističnem naselju namestili v udobnem hotelu.
J Whistler mountain je eno najbolj znamenitih kanadskih šport-, nih središč, ki ga zaradi ledenikov smučarji obiskujejo tudi pole-
•	ti, naselje z jezerom v gorski dolini pa je precej mondeno. Na J osrednjem trgu smo pripravili kratek nastop in čeprav nismo pri-
•	čakovali, da nas bo kdo razumel, si je nekaj poslušalk pri pesmi J N'mau čez Izaro začelo brisati solzne oči. Nato smo se s sedež-
•	nico odpravili na večerjo v hotel pod ledeniki, kljub temu, da sta
•	nam plašni vodički pot odsvetovali: "Ura vožnje v eno smer in tem-, peratura okoli 0SC; vsi otroci bodo zboleli!" Izkazalo se je, da je
•	vožnje le dvajset minut, vreme pa je bilo dovolj toplo, da sploh ni-| smo uporabljali strehe na sedežih, ki bi nas sicer zaščitila pred mra-
•	zom. Gorovje je bilo res v megli in razgleda ni bilo, a potešila nas J je okusno pripravljena večerja. Ko pa smo se odpeljali v dolino,
•	so se oblaki nekoliko razmaknili, skozi luknje so se razlili snopi
•	sončne svetlobe in v skrivnostni svetlobi sem navdušen opazoval , lesketajoče se jezero v dolini in gorska pobočja, ki so se razkriva-
Kathaumixw
la pred mano, da mi je srce kar igralo od veselja.
Profesorji so nam našli prostor za večerno zabavo v lokalu Hard Ročk Caffe. Končno smo lahko z majhnim požirkom šampanjca nazdravili naši dirigentki Danici, ki je bila odlično razpoložena, saj je bila bolj naspana kot mi. Rolling Stonese, ki so se valili iz zvočnikov, smo kmalu preglasili s svojim petjem in zabavnimi domislicami. Ko so opolnoči lokal zaprli, nas v druge lokale zaradi mladoletnih oseb niso več spustili, zato smo se vrnili v naš hotel. Tam si sicer nismo mogli privoščiti hrupa, a smo z ubranim petjem nežnega repertoarja ob kitari nadaljevali čudovit večer še pozno v noč.
Zjutraj so Danico pred vrati čakale rože in čestitka - majhna potegavščina, ki je ponoči zelo prestrašila vozički. Da ne bi bilo spet kaj narobe smo morali prav vsi na zajtrk; ta naj bi bil tipično kanadski. Ko smo se najedli ocvrtih jajc s slanino, smo imeli še prosto dopoldne za nakupovanje spominkov, potem pa smo se odpeljali proti Vancouvru. Pred cerkvijo, v kateri naj bi
imeli zvečer koncert, so nas prevzeli gostitelji in nas odpeljali na ^v^vjm svoje domove na večeijo. Večerni koncert so organizatorji poime-J novali International Choral Extravaganza, oder pa smo si delili s fantovskim zborom Honolulu Boys iz Havajev in moškim zborom Bela Bartok iz Madžarske. Po uspelem nastopu sta nam čestitala dirigenta ostalih zborov in potem smo odšli vsak s svojimi gostitelji, čeprav bi si sami bolj želeli skupen večer.
Po kratki vožnji skozi mesto smo tisto jutro - bil je že torek - z avtobusom obvozili še Stanleyevpark. Ogromne cedre smo si ogledali le skozi okna in brez postanka nadaljevali vožnjo proti muzeju antropologije. Že pred stavbo sta nas pričakala velika indijanska totema, v dvoranah muzeja pa jih je bilo še precej, poleg ogromnega števila mask, nakita, orožja in vse mogoče šare starodavnih ljudstev iz vsega sveta. Na poti proti kraju Mission je neznosna vročina v avtobusu prvič nekoliko poslabšala že ves čas izjemno razpoloženje, negodovali pa smo tudi zaradi odpadle osvežitve v programu - kopanja. Nestrpnost seje nadaljevala in mnogi pevci so se pritoževali nad svojimi neurejenimi gostitelji, ki so živeli nekoliko kavbojsko - smo se pač že preveč razvadili. Koncert je vseeno lepo uspel, večerno vzdušje pa smo popravili ob tabornem ognju. Pevci smo vedno poskrbeli za dobro	_ (se nadaljuje)
zabavo.
10
NjIŠ VAS
MNENJA IN ODMEVI
3. septembra 1998
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar na j ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic In z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo kra jšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi.
■ Uredništvo
—------—
Divja odlagališča v primestnih gozdovih?
Velenjčani postajamo vse "kul-turnejši". Okolica naših domov postaja vse bolj urejena, pokošene zelenice, okrasno rastlinje in različni primerni artikli krasijo naše okolje.
Ker pa v vsakdanjem življenju nastajajo tone različnih odpadkov, ker je vsakih nekaj let potrebno zamenjati izrabljen hladilnik, pralni stroj, morda celo avto ni več vozen in zmožen nadaljnje prodaje, je vse to potrebno nekako skriti očem javnosti. Žal se marsikomu zdijo za ta namen zelo primerni gozdovi. So dovolj odprti s cestami, dovolj blizu, bujna podrast pa hitro "skrije" neželene ostanke naše civilizacije.
Če zaenkrat pozabimo na vpliv smeti na živalstvo, na gozdno mladje ter na podtalnico, so najbrž še najbolj prizadeti lastniki gozdov, ki smeti pogosto lastnoročno pobirajo po svojem gozdu ali pa se jezijo in na vse mogoče načine preganjajo nepridiprave, ki v večernih urah z avtomobilskimi prikolicami ali brez njih vozijo v tuj gozd svoje smeti.
Izgleda, da marsikdo še ne ve, da je v Velenju odprto javno odlagališče komunalnih odpadkov (do 16. ure, brezplačno), ali pa ve, pa se mu zdi predaleč.
Odlaganje smeti v naravi je protizakonito, v prvi vrsti pa odraz nizke osebne kulture in ozkega pogleda na svet ("Česar se ne vidi, tega ni.").
Primestni gozdovi Velenja, ki so večinoma v zasebni lasti, so vse bolj pomembni za rekreacijo in oddih prevladujočega mestnega prebivalstva. Odpadkov v gozdu si v današnjem času tudi zaradi tega več ne moremo privoščiti.
Ob tej priložnosti prosim lastnike gozdov in druge prizadete prebivalce Šaleške doline, da pisno posredujejo svoje predloge za postavitev nekaj zapornic, ki bi onemogoile dostop avtomobilom (in motornim kolesom) v gozd in s tem morda vplivale tudi na tiste najbolj zakrknjene onesnaževalce naših primestnih gozdov, da bodo svoje smeti odpeljali na velenjsko odlagališče komunalnih odpadkov ali pa v najbližji kontejner, ki je temu namenjen.
■ Damjan Jevšnik, dipl. ing.
gozdarstva
"Kako rešiti probleme propadajočih objektov v Starem Velenju? (2)
Spoštovane bralke, spoštovani bralci, v Našem času dne 13. avgusta je v rubriki pisma bralcev, pod naslovom "Kako rešiti probleme propadajočih objektov v Starem Velenju« g. Franc Sever pisal o stvareh, ki jih ne pozna ter predlagal rešitve, ki so neizvedljive, nerazumljive ali celo nezakonite. Na takšne sestavke je težko jedrnato in dovolj razumljivo odgovoriti.
Bralec, ki ne pozna pisca in ne problematike, o kateri piše z neverjetno lahkoto, bi namreč kaj lahko sklepal, da so problemi preprosti in lahko rešljivi, ter da zanje ni potrebno namenjati sredstev iz proračuna. Zanimivo je, da predlagatelj, ki je član Sveta mestne občine Velenje, takšnih predlogov ne predstavlja na sejah Sveta, nasprotuje pa rešitvam, ki jih za razrešitev problemov v Starem Velenju predlagata uprava in župan. Tako seje na primer "iz vseh pet" trudil preprečiti prodajo Vile Biance, (trudi se še sedaj) ki bi omogočila sanacijo objekta brez sredstev iz proračuna.
Predloge g. Scverja bom zato poizkušal komentirati in ob tem pojasniti, kaj je mogoče narediti in kako probleme razrešiti razumno.
1. Če bi pisec imel resničen čut dolžnosti za urejanje občinske problematike, bi pomagal pri sprejemanju sklepov na Svetu mestne občine Velenje. žal tam včasih deluje tudi v nasprotju z javnimi interesi. Tako na pri-
mer nasprotuje prodaji Vile Biance, sprejemu statuta in odloka o občinski upravi, sprejemu proračuna, itd. "Zasluga" opozicije, ki ji pripada pisec, je, daje Statut mestne občine Velenje v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in da odlok o organiziranosti občinske uprave ni sprejet.
2.	Zanimiva bo (pisčeva) razlaga, katera "komfortna" stanovanja je občina (stanovanjski sklad) delila, kje in koliko? V mestni občini Velenje nimamo nobenega "komfortnega" stanovanja. Stanovanja delimo na: profitna, neprofitna, kadrovska in socialna.
3.	Obnove Vile Biance smo se v upravi (v stanovanjskem skladu) lotili strokovno jn odgovorno, predvsem pa po finančnih možnostih proračuna. Predlogi, da bi v Vili Bianci zgradili magistrat (ha) in sedež krajevne skupnosti Staro Velenje z družabnimi prostori, je nemogoče finančno realizirati. župan (uprava) tega sklepa ne podpirala). Zgradili bi objekt, ki bi tro-šil proračunski denar. Tudi Svet mestne občine Velenje je sprejel sklep, (ta je tudi veljaven), da se objekt proda najugodnejšemu ponudniku. Aktivnosti za preselitev stanovalcev iz objekta je pametno pričeti vzporedno s prodajo objekta, do takrat pa bodo v Vili Bianci stanovanja.
4.	Pisanja o počitniških domovih" ne kaže posebej komentirati. Pa vendar; glavno adaptacijo in največji strošek iz proračuna za obnovo Doma v Portorožu so naredili člani sedanje opozicije (člani izvršnega sveta) v letu 1992. Zanimivo je, zakaj Doma niso prodali takrat, ko bi ga lahko. Danes sta Dom v Portorožu in apartma v Maredi v solastništvu občin Šoštanj in Šmartno ob Paki (ter mestne občine Velenje). Ni ju možno prodati brez njunih soglasij. Sam sem večkrat ponudil prodajo Doma na sejah kolegija, vendar nisem dobil podpore.
5.	Predlog o dodelitvi 15.000,00 SIT za zaposlenega v občinski upravi iz naslova kupnine, ki bi jo naj šele dobili za počitniške domove, je nezakonit in kaže, kakšna so pisčeva razmišljanja. Z enako lahkoto (in težo) bi lahko predlagal, da se zaposlenim v vojski izplača dodatek. Pisec najbrž ne ve, da so plače in dodatki ža zaposlene v državni upravi in lokalnih skupnostih določeni z zakonom.
6.	Predlogi za sanacijo objektov Stari trg 25,27, (za Mayerholdovo hišo) so posebej zanimivi. Najbolje (po)kažejo, v katerem grmu tiči zajec. Pisec, ki je član Sveta mestne občine Velenje, predsednik krajevne skupnosti Staro Velenje, predsednik "Odbora za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja" je tudi lastnik največjega stanovanja na naslovu Stari trg 27 (v hiši Mayerhold). Od tu njegov predlog, da občina (kje je skrb za javni interes?) odkupi lastninska stanovanja (tudi njegovo) in zgradi nov stanovanjski objekt. Zanimivo razmišljanje o javnih financah, ki bi se tako pretakale v privatne žepe.
7.	Kaj lahko naredijo lastniki z objektom Stari trg 27 je napisano v veljavnem zazidalnem načrtu za Staro Velenje. Upoštevati je potrebno še:
•	prvič - objekt je spomeniško zaščiten;
•	drugič - za objekt, (del, ki ni v individualni lasti) je vložen denaciona-lizacijski zahtevek;
•	tretjič - nadstropje je v individualni lastnini;
•	četrtič - objekt je v zelo slabem stanju, zaradi česar je bila izdana odločba o njegovi sanaciji;
■ petič - občina Velenje je lastnik 8 m2 površin;
•	šestič - denacionalizacijski zahtevki niso končani, ker so upravičenci na odločbe o vrnitvi premoženja pritožujejo.
Pisec članka z neverjetno lahkotnostjo predlaga (seveda predlaga nekaj, za kar ni odgovoren, je pa možno, da bo pridobil osebno korist, če se taki predlogi le izvedejo) koriščenje javnih financ za financiranje individualne lastnine, za odkup lastniških stanovanj v objektu Stari trg. 27, za adaptacijo objekta in za dodelitev drugih stanovanj lastnikom, ki sedaj stanujejo na tem naslovu. Ti lastniki stanovanj (med njimi je tudi g. Franc Sever) pa sami niso nič naredili za vzdrževanje objekta. Nasprotno, z nestrokovnimi posegi so poslabšali razmere v njem.
Zanimivo je, zakaj g. Franc Sever
ni opozoril gradbenega inšpektorja, da v objektu, kjer stanuje tudi sam, nekdo na črno, nestrokovno izvaja nedovoljeni poseg, ki je povzročil porušitev stropa.
8.	Predlog o "menzi" za socialno revnejše in za ostale občane pa je sploh zadetek »žebljice na glavico«. Zanimivo bi bilo slišati podrobnejši predlog. Objekt, za katerega pisec predlaga, da je v njem javna kuhinja, je v denacionalizacijskem postopku (in v individualni lastnini). Z enako pravico lahko vsakdo predlaga, da je tak objekt v Lipju št. (?). Tak objekt je lahko tudi na občinskih parcelah št. 3012/1 in 3012/3 KO.Velenje,kiju nezakonita uporablja g. Franc Sever.
9.	Naslednji stavek, citiram: »Sredstva, ki se namenjajo za pomoč, dodelijo bloki in s tem bodo ti občani deležni vsaj toplih obrokov...« pa nikamor ne sodi. Ni razumljiv. Da se le piše.
10.	Ni razumljivo, s katerim soinvestitorjem se naj sklene pogodba in za kateri objekt, za katera stanovanja? Katera stanovanja se lahko prodajo. Objekt (upam,da gre še vedno za Stari trg 25,27) je v denacionalizacijskem postopku in v individualni lastnini. Prvotni lastniki (ki jim stanovanja v nadstropju niso bila nacionalizirana) so ta stanovanja prodali. Seveda sem prepričan, da ima g. Franc Sever še več predlogov. Zanimivo bi bilo slišati, kakšni so njegovi predlogi za čiščenje "poslovnih površin " (smetnjaka) na parceli št. 3014 v Starem Velenju, kjer opravlja g. Franc Sever svojo proizvodno dejavnost. Zato je nerazumljivo, da daje nauke in predloge o reševanju skupnih, občinskih problemov nekdo, ki ni sposoben pospraviti lastnega dvorišča.
Obnova objekta Stari trg 25 in 27 ne bo preprosta, prej bi lahko rekli, da bo strokovno in finančno zelo zahtevna. Obstajajo ocene, da objekt ne bo kmalu obnovljen. Za realizacijo tako zahtevnega projekta, kot je obnova starih objektov v Starem Velenju, bo potrebno izjemno veliko strokovnosti, pripravljenosti za možne rešitve, predvsem pa veliko finančnih sredstev. Prepričan sem, da bodo člani UO Stanovanjskega sklada, ki je (edini) odgovoren za izvajanje stanovanjske politike in tudi za obnovo starejših stavb na področju naše občine, znali sprejemati sklepe, ki bodo omogočili njihovo obnovo in tudi novo stanovanjsko gradnjo. Uprava ( župan) bo(sta) v okviru svojih pristojnosti zagotovila potrebno strokovno pomoč.
Spoštovane bralke, spoštovani bralci. O problematiki obnove objektov v Starem Velenju je bilo že veliko napisanega in marsikaj narejenega. Odgovorili smo na večino vprašanj in komentirati neizvedljive predloge. Zaenkrat kaj novega ni povedati, zato na to temo ne bo odgovorov. Bomo pa obveščali javnost o postopkih, predlogih in sklepih, ki jih bodo sprejemali odgovorni odbori .organi, posamezniki in uprava.
■ Srečko Meh, župan
Kultura v mestu priložnosti
Po dolgih vročih in soparnih dneh je ohladitev v sobotnem dopoldnevu ob sramežljivem ponujanju dežnih kapljic zelo dobrodošla. Skoraj neprimeren čas, da se zjoče srce. Pa vendar! Tudi to je del življenja v mestu priložnosti.
Pogosto obiskujem znanko, ki se bliža 80-tim. Vesela je vsakega obiska, vsake prijazne besede. Kot kaže, pa sosedje ne prenesejo obiskov, zlasti ne tistih, ki si dovolimo parkirati na "njihovem prisvojenem" parkirišču. Z nakupom stanovanja nihče ni kupil tudi parkirnega prostora. Pogosto me pričaka pozdrav za brisalci: "Tu nije mesto za parkiranje tvog avta!" ali podoben pozdrav: "Šta tu parkiraš!". Postavljam vprašanje MO, ali smemo obiskovalci parkirati na urejenih parkiriščih pred stanovanjskimi bloki? Morda pa nimam prav, če so stanovalci kupili tudi parkirišče in dohod k stanovanjskemu bloku.
Druga, večja bolečina in sramota v mestu priložnosti pa je neurejeno pokopališče Šmartno. Škoda, da gostje s Ptuja (Poletni most) niso našli primernejše "črne točke", kot je grajski vodnjak. Smarško pokopališče bi bila prava turistična znamenitost za TV gledalce. Trava, ki dosega že 1,5 m višine, kače, ki se ovijajo okrog spomenikov, ostanki nočnih žuriranj, pa še kaj bi se našlo. "Žal si ne morem več privoščiti obiska grobov svojih sorodnikov. Zaradi kač je to prenevarno, pa tudi žalost ob pogledu na neurejenost po-
kopališča je prevelika. Le kje živimo, kam smo prišli, da nimamo niti malo spoštovanja do pokojnikov!" so besede moje znanke, s katerimi mi je razkrila srčno rano.
Že nekaj let SKD-jevci ob pomladanskem čiščenju mesta pospravimo tudi to pokopališče. Tudi letos smo pobrali dva kesona smeti. Vendar to ni dovolj. Mestna uprava bi morala poskrbeti vsaj za dve košnji med letom. Če ni denarja za ta namen, bi lahko znižali število košenj v centru mesta od sedanjih 15 na ustrezno število. PUP ima namreč koncesijo za 15 košenj letno. S tem podatkom mi je postregel vodja komunalne službe na MO, ko sem ur-girala in prosila, da bi travnate površine na Gorici (ob šoli Gorica) bile deležne vsaj ene košnje na leno.
Sprašujem, zakaj že vrsto let obljubljena ureditev šmarškega pokopališča ni uresničena. In drugo vprašanje. Sprotno čiščenje pokopališča, kamor spada tudi košnja trave, je dolžnost koga?
Naivno upam, da bom prejela odgovore, še bolj pa bi bila "prijetno presenečena", če bi se stvari ustrezno uredile.
■ Milica Kovač, Velenje
Kako dolgo še sramota sredi trga? (2)
Pod tem naslovom je v 33. številki Našega časa župan ponovno zavajal javnost. Odgovarjal bom po vrsti zaradi primerljivosti z argumenti in ne politično močjo kot župan.
Kdo bolje pozna probleme v kraju kot predsedniki KS, ni potrebno odgovarjati. Ali z javnim opozorilom koga očrniš, ko zapišeš resnico, je drugo. V zgodovini Velenja bo zapisano, da je z vstopom v politiko g. Franca Seveija leta 1990 bila dokončno preprečena želja posameznikov, da se Stari del Velenja poruši ter zgradijo bloki in je ključni krivec, da seje s pomočjo občinske oblasti g. Franja Bartolca začela potrebna obnova, ki se je leta 1993 s prevzemom oblasti Srečka Meha s sodelavci zaustavila do njegovega odhoda. V 21. številki Našega časa z dne 28. maja sem zapisal: "Osebno menim, da bi vaša politična moč in moje izkušnje ter pripravljenost lahko veliko več naredila za Velenje, ne pa za vaše pristaše, kot pa da da si dokazujeva preko časopisa, kdo ima prav. Se enkrat ponavljam, meni politika ni profesija. Staro Velenje ni moje in ne vaše, je pa najina politična dolžnost, da se obnova mora nadaljevati in končati." Župan, to so argumenti in ne vaše zavajanje, kdo je nesposoben. Res o objektu Stari trg 18 nisem napisal vse zgodovine, ker je bilo to že zapisano tudi v časopisu. Svet MOV je govoril o objektu in je bil na moj predlog sprejet sklep, a kaj, ko se še ni realiziral, kot še ne vsi ostali sprejeti sklepi, ki smo jih predlagali člani opozicije (primer ceste pri Živko-viču, investicija Glasbene šole,...). Kdo je bil upravljalec nacionaliziranega premoženja, tovariš župan? Kakšno sprenevedanje! Glede delitve stanovanj sem zapisal, da bom obelodanil povezave in ga. Čuježe-va vam lahko pokaže, kako popravljajo točkovnike, ki jih je napisala s svinčnikom ter moje trditve potrdijo člani komisije, ki nimajo osebnega ali rodnega interesa za pridobitev stanovanja, žal niso zaposleni v občinski upravi. Stanovanja bodo dobili B., K., O., K., S., P.„ itd. Kratice si je dobro zapisati in ko bom objavil povezave, bodo bralci ugotovili, da sem imel prav. Ni nujno, da se kratice nanašajo na priimek in ne trdim, da vsi niso upravičenci. Teh informacij nisem dobil od osebe, katero ste osebno protizakonito kaznovali z neizplačilom zakonitega stimulativnega dela 3 %, čeprav je po zakonu za to pristojen predstojnik (g. Brodnik). Na občini je zaposlenih veliko ljudi, ki se ne strinjajo z vami in vas zelo kritizirajo, a imajo stimulacijo prek prej omenjenega odstotka. Uslužbenci vas ne spoštujejo, ampak se vas bojijo. Ker imam veliko informacij tudi od volivcev vaše stranke, pišem vse neobremenjeno, res pa čuti posledice moja življenjska sopotnica, ki jo matretirajo in zaničujejo zaradi njene poštenosti in korektnosti, kot govorijo občani. Kdo pripravlja gradiva in sklepe za seje UO? Spomin me
ne zapušča, ampak vas. Objavite tisti del Statuta, ki je zapisan v nasprotju z odlokom, takrat bodo razsodniki bralci in ne midva. Župan, pišete o nadzornem odboru. Kakšno sprenevedanje! Nadzorni odbor je ugotovil, daje bilo izplačilo g. Mar-tinšku preko 6.000.000,00 SIT nezakonito. Predlagal sem predlog sklepa, da mora sredstva vrniti, a kaj, ko je koalicija (ZLSD, DeSUS in LDS) glasovala proti.
O obnovi Vile Biance nismo sklepali na Svetu MO Velenje. Sprejeli ste sklep, da jo prodate, s tem pa onemogočite ogrevanje Starega trga. Zato sem sprožil postopek na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Res ste se med tem časom sestali g. Brodnik, ga. Čuježeva, vi kot župan in g. Martinšek kot predsednik Sveta MO Velenje in se dogovorili, da bi oškodovali Stanovanjski sklad MO Velenje za nakup stanovanja v Vili Bianci in ga preplačali, da bi odpravili eno od nezakonitosti pri sprejetem sklepu. Namen Stanovanjskega sklada ni zapravljanje denarja za občino, ampak upoštevanje zakonov in zagotavljanje stanovanj prosilcem. Upam, da bo UO Stanovanjskega sklada upošteval zakon in ne zavajanje ga. Čuježeve in ostalih pravnikov ter bo sredstva uporabil za nakup stanovanj, ki jih potrebujejo občani. Stanovanja od lastnikov mora kupiti občina ali zagotoviti "sredstva za nakup stanovanj za zamenjavo lastnine, saj bo tudi občina prodala objekt.
G. župan trdi, da nasprotujemo prodaji Vile Biance zaradi programa ZLSD, ki ni izpolnila samo te obljube (poročna dvorana). Župan, ali boste morali zamenjati sestav-ljavce člankov, ker vem, da ste zelo zasedeni, ali pa razmisliti o izgubi spomina in posledicah. Pod deveto točko zavajanja v programu ste zapisali, da boste uredili obvoz za tovorni promet pri Elektru. Vidite, pišem samo o lažeh, ki ste jih objavljali v predvolilnem programu leta 94 na območju KS Staro Velenje. Mogoče je obvoz že narejen in boste ljudi, ki so naivni, prepričali. Mene in krajane Starega Velenja, ki živijo ob Cesti talcev, zagotovo ne. Res sem etažni lastnik v Starem Velenju, a ne objekta Stari trg 27, ampak 25. To sicer ni pomembno, vsi, ki poznajo objekt, pa so lahko ugotovili, da je del objekta v prvem nad-stropju urejen. Tega dela sem jaz lastnik in ste mi poslali leta 94 inšpektorje (g. Tekavec in ga. Bajec). Ta sta ugotovila, da imam potrebno dokumentacijo za adaptacijo, ki jo je podpisal g. Brodnik. O tem so vas seznanili naslednji dan. To so argumenti in ne vaša politična moč.
■ Franc Sever
Zakaj zastrupljanje naravnih dobrin?
Ko danes pogledam potok Flor-janščico, se prestrašeno stresem. Spominjam se tega potoka desetletje nazaj. Bil je to bister, čist potoček. Bil je ponos soteske, bil je biser. Danes je umazan potok. Gabi se mi, ko zagledam plavajoče odpadke. Pa kljub temu je še živ. Nič čudnega ni, da že ob minimalnem spuščanju strupenih odplak in odpadkov pride do zastrupitve življa v vodi.
Tako se je zgodilo tudi v petek, 14. avgusta. Ugotovljen je bil totalni pogin ribjega življa v spodnjem toku potoka in še delno v izlivu v Pako. Zastrupitev je bila ugotovljena od tolmuna pri stanovanjski hiši Pinterič. Pogin rib in zastrupitev potočne vode sije ogledala komisija. Sestavljena je bila iz članov ribiške družine Paka Šoštanj, člana vodnogospodarskega podjetja in dveh policajev. Žal se komisijskega ogleda ni udeležila vodnogospodarska inšpektorica. Komisija je preštela vse poginule ribe, katerih tok vode še ni odnesel. Zbrali so 750 potočnih postrvi velikosti od 5 do 30 cm. Zarod pa se ni dal prešteti, vendar se ga ocenjuje na nekaj tisoč kosov.
Kaj si predstavlja storilec tega pomora? Občan - krajan zagotovo ni bil osveščen svojega dejanja. Ne vem, če se zaveda, da si tudi stanovalci nizvodno od mesta onesnaženja želijo čisto vodo v potoku. Upravičeni so do enakih užitkov kakor on, ki sega po njihovem zdravem življenju. Nihče mu ne daje nobene predpravice do dobrin, da bi jih uničeval in zastrupljal. Verjetno se ne zaveda, da povzroča škodo tudi last-
nemu zdravju in življenju. Ko bo občutil posledice svojih dejanj, bo verjetno prepozno tudi za njega.
Z dejanjem, ki ga je povzročil sedaj še neznani storilec, si zasluži največje obsodbe. Nevednost za posledice ni opravičljiva. Potok ni kanalski odvodnik. Voda v naravi je skupna lastnina nas vseh. Vsi smo jo dolžni varovati, če želimo zdravo živeti. Iz dneva v dan je je manj. Brez vode pa ni nobenega življenja. Se bomo uničili sami? Iz tega sledi, da nobeden občan - krajan ni opravičen segati po zdravju in življenju sosedov.
Mogoče se bo povzročitelj zastrupitve trenutno še lahko potuhnil in izognil zasluženi odgovornosti. Vendar naj sprejme v vednost, da če ga ne bodo odkrili, bo to še večja škoda. To naj mu bo zadnji opomin, da v bodoče ne bo zastrupljal skupne okolice, nas in sebe.
■ G. Cverlin
"Adijo" telefon, hvala za poštenost!
Se pač zgodi, da človek kaj izgubi. In če je to mobilni telefon, je to še posebej slabo. Visoko pod Sm-rekovcem, nekje v travi, je torej ostal prenosni telefon in iskanje je bilo neuspešno. Še zadnja možnost... vprašanje pri oskrbniku na planinskem domu pod Sm-rekovcem, če je kdo slučajno našel...
Našel ga je Brano Majsen iz Florjana 278 pri Šoštanju in ga dal v varstvo gospodu Viktorju iz Črne na Koroškem, oskrbniku koče. On pa kmalu zatem lastniku. Hvala obema in sporočilo bralcem Našega časa - še je veliko poštenih ljudi, največ najbrž med planinci.
■ J. M.
Festival folklore
Zahvaljujemo se vsem, ki ste podprli to prireditev: Mestna občina Velenje, Svet mestne občine Velenje, Veplas Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Premogovnik Velenje, Mesarstvo SUSEC, Termoelektrarna Šoštanj, ESOTECH, PUP Velenje, AN-DREJC nizke gradnje, Ključavničarstvo Sovič, CIGRAD Brane Vrtačnik, BANKA CELJE d.d.,TrendNET d.o.o., SPEES - Sindikat Premogovnika, DAN NA DAN trgovina, NAŠ ČAS, TEHNOHLAD Marjan Verdev s.p, NAMA Velenje, GOST d.o.o, Picerija VELUN, Pekarna TRATNIK, Cvetličarstvo LONČEK, MINS NI d.o.o., TST Mlinar s.p., Banka Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleške doline, Hotel Vesna Topolšica, NORMA SOFT d.o.o., ZE ER d.o.o., ERI-CO Velenje, Sindikat Gorenje GA, STRIP d.o.o., VLS Computers d.o.o, RION Matjaž Movh s.p.. Mladinski servis, Kulturni center Ivan Napotnik - grad muzej, ŠAMU TURS, VTV Velenje, Studio TIN TAN, Grafit Group Černak, Energokontakt.
Za srečelov prispevali: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žaiec, Mesna predelava ČAS, CAFFE TROPIC d.o.o. Žalec, SOMIT d.o.o. Griže, FOTO ZOOM KODAK EX-PRES, FUN ŠPORT, Gostišče LIPA, INTEREUROPA d.d. KOPER poslovalnica Velenje, INVEL d.o.o, IRENA trgovina z barvami in laki, KOMPAS Velenje, Prenočišča MRAZ ZLATKO, Prodajalna ELAN, ŠRZ RDEČA DVORANA - zimski bazen, TREND d.o.o., Pražarna kave MIBI, Študentski servis Maribor, Kemična čistilnica in pralnica ROK d.o.o., PICADILLY, Okrepčevalnica MLADOST,	Zavarovalnica
TRIGLAV, FIGARO, d.o.o., INTI-MA, Turistična agencija in bistro MANAGER, "	Optika
PODGORŠEK, Video SONČEK, DIRENDAJ, Parfumerija GRAZIA, MALČEK, TOP MUSIC, Hotel PAKA, Trgovina PENTLJA, Salon za moške LAS, CIKLO ŠPORT, MIX M ARKET, Optika ABA, Fitnes center GRIČ, GORENJE POINT d.o.o. Trgovina SOVA, SILK d.o.o. Ljubljana, WEISS ANDREJA Rečica ob Savinji, KULTURNICA. ■ Šaleška folklorna skupina Koleda
Popravek
V prejšnji številki Našega časa sem v sestavku Komu poljubljajo roke v Skornem? zapisal zgornjem Skornem. Prav je Zgornjem... Za napako se prizadetim opravičujem.
■ V/če
3. septembra 1998
HOROSKOP
OVEN OD 21. 3. DO 21.4.
Prihodnji dnevi vam bodo prinašali nove in nove priložnosti za popestritev in izboljšanje svojega življenja. Ce jih boste prepoznali • zvezde so na vaši strani - jih boste lahko prijetno izkoristili. Se posebej pa bodite pozorni na priložnost s strani osebe, od katere je ne bi nikoli pričakovali. Pazite, da ne boste
napačno odreagirali.
BIK OD 22. 4. DO 20. 5.
Ste na nekakšni prelomnici, ko se bo treba odločiti, katero pot ubrati in kako hoditi po njej. Obeta se vam nekaj pomembnih življenjskih situacij, v katerih se boste bolj ali manj pravilno odločili. Ko pa se boste odločali, mislite poleg sebe tudi na svoje najbližje, li so tisti, ki vam bodo vedno stali ob strani, zato ohranjajte dobre odnose.
DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6.
Ne bodite tako skrivnostni. Stvari niso tako zakomplicirane, kot jih vidite vi. Stvari so pravzaprav zelo jasne in enostavne, samo vi ste jih naredili težje. Poskusite biti realnejši. Zaupal se vam bo dober prijatelj, vi pa mu boste želeli pomagati. Ce pomoči ne bo želel sprejeti, ne trmoglavite naprej. lo, da ste poskušali, naj
vam bo dovolj.
RAK OD 22. 6. DO 22. 7.
Čas je trenutno na vaši strani in on vam bo pokazal, ali je bila energija pravilno vložena. Spoznali boste tudi, kdo vam je pravi prijatelj, kdo pa vas želi samo izkoristiti. Poslušajte svoje srce in intuicijo, četudi to ne bo v skladu z vašim načinom življenja in mišljenjem. Ce boste reševali stare prepire, pazite, kaj govorite.
Ostanite mirni in hladni.
LEVOD 23. 7. DO 23. 8.
Neka neizpolnjena želja vas že dlje časa muči. Ne veste pravzaprav, kaj bi naredili in kako reagirali. Predajte se užitkom in ne razmišljajte preveč. Razmislite pa, če je bilo vse, kar ste naredili, prav oziroma če so vas drugi razumeli. Morda ste jim vsadili popolnoma drugačen občutek. Ne podajajte se v prevelike poslovne podvige. Čas zanje šele prihaja.
/
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Nekaj več previdnosti v odnosih do svojih najbližjih vam ne bo škodila, pravzaprav je priporočljiva. Ne mešajte svojih in drugih čustev, da vam ne bo prekipelo. Slabo bi se lahko končalo. Čeprav ste izjemno potrpežljivi, imate tudi tu svojo mero. Samo kapljica bo dovolj in že se vam lahko pripeti kaj, kar bo za vedno spremenilo vaše življenje.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Če še niste zaljubljeni, se vam lahko to v prihodnjih dneh kaj hitro zgodi. Ker pa imate težave z odpiranjem svoje duše -čustev ne znate preveč pokazati - se lahko zgodi, da vam bo ljubljena oseba ušla s kom drugim. Če si želite sprememb v svojem življenju in lepšo prihodnost, se potrudite in pokažite,
kaj mislite in čutite.
ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22. 11.
Na ljubezenskem področju se vam obetajo spremembe. Priča ste lahko nezvestobi, ki pa vas ne bo toliko prizadela kot laž. Na delovnem mestu se boste sprenevedali in izmikali, na koncu pa vendarle pogledali resnici v oči. Spoznali boste, da ste se zmotili, ker pa se boste znali postaviti na reolna tla, vam dogodek ne bo pustil prevelikih posledic.
STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12.
Življenje vam v prihodnjih dneh prinaša nekaj neprijetnih resnic, ki jim boste morali pogledati v oči. Prijatelj vas bo nagovarjal k nekemu dejanju, vendar ga ne boste poslušali, temveč se ravnali po svojem instinktu. Želeli si boste sprememb, vendar čas zanje še ni primeren. Potrpite, tudi vam se obetajo srečnejše zvezde.
KOZOROG OD 23.12. DO 20. 1.
tako kot vi imajo tudi drugi svoje meje. Ne bodite tako zaverovani vase, to vam lahko samo škoduje. Potem vam bo pa žal, ker se boste zavedali, da bi se lahko vse skupaj drugače in predvsem za vas lepše končalo. Zvezde vam no finančnem področju obetajo večji priliv. Ne zapravite ga takoj. Jutri je še en dan.
VODNAROI^^
Ko se vaši prijatelji znajdejo v težavah, jim znate vedno pomagati in reševati stiske. Ko pa se v njih znajdete vi, je reševanje težje. Problem je tudi v tem, ker ne želite slišati napotkov svojih najbližjih, ampak raje poslušate svojo glavo. Ni pa to, kar pravi, vedno dobra odločitev. Več glav več ve. Mislite na to in vse se bo uredilo.
RIBI OD 20. 2. DO 20. 3.
Nastala situacija vas precej mori in vam ne da spati. Potrebnih bo veliko naporov, da se bo vse uredilo. Prisluhnite tudi svojim najbližjim in upoštevajte njihove nasvete. Ker ste zelo občutljivi, vam to lahko pusti posledice. Ne razmišljajte preveč o njih, prepustite se toku življenja. Poleg dobrih so potrebne tudi slabe izkušnje. Iz njih namreč prihaja pravo učenje.
ZA RAZVEDRILO


nas i as 11
NAGRADNA KRIŽANKA ANDREJEV DOM NA SLEMENU
Sveti Vid nad Zavodnjami 6, Šoštanj, Tel.: 063 / 895 - 154 70 ležišč, 100 sedežev, hrana po predhodnem naročilu, VEDNO enolončnice, prijazna visokogorska postrežba, primerno za zaključene družbe Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom ANDREJEV DOM NA SLEMENU, najkasneje do 14. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: kosilo za dve osebe
2.	nagrada: salama iz divjačine
3.	nagrada:
1 1 borovničevega žganja
AVTOR KRIŽANCE R. NOC
0MI.ACE-NA ŽITNA STEBLA
SREDSTVO ZA STROJE NJE, ČRE-SLOVINA
PROSTOR ZA ZNANSTVENE POSKUSE
SKUPEK IZROJENIH
MALIGNIH PIGMENTNIH CELIC
IT.MESTO NA JUŽNEM TIROLSKEM
VOLOV-SKA ANTILOPA
ALBERT PAPLER
SR.VESKI GRAD PRI SENJU
MAKEDONSKO KOLO
MADŽAR. PISATELJ JOKAI
VIKTOR EMIN ».ZIMSKO
GR.OTOK V KIKLADIH
RIMSKI PESNIK
GRŠKI BOG VETROV
NADALJ. GESLA RUDOLF AHCAN
ANTON LAJOVIC
AVT.OPERE -KSENIJA.
HRV.SKLADA TEUIKRSTO!
NEKD. KOZAŠKI POVELJNIK
GRM Z BELIMI CVETI IN ČRNIMI PLODOVI
KAMNIT SPOMENIK V OBLIKI STEBRA
IME TREH
PER-GAMSKIH KRALJEV
ZVITEK
ZMERNO VISOKA TEMPER.
TKANINA Z ZLATIMI ALI SREBR. NITKAMI
DANSKI OTOK
SVICJ^-TOVISCE
NAJV.MOR. SESALEC
SL.PISEC (VITAN)
VODITELJ LUTK, KI NE GOVORI
RUDI KOSMAČ
LOJZE ERMAN
MILAN ISTENIČ
RUDNINE
PESNIK IN DRAMATIK DEKLEVA
SOPRA-NISTKA PUSAR-JERIČ
SL.PESNIK (JOZE,»AR-60NAVTI''
GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI INUMETN.
Babicini recepti Čaj zoper bronhitis
Potrebujemo: 7 domačih svežih jajc, 1,5 kg limon, 1 kg domačega meda
Priprava: Jajca dobro opere-
mo in damo cela v steklen kozarec. Iz limon stisnemo sok in ga polijemo po jajcih. Nato kozarec pokrijemo in postavimo na hladno v hladilnik. Pustimo ga stati 7 dni. Potem posodo vzamemo iz hladilnika. Limonin sok bo med tem
razkrojil jajčne lupine, zato moramo zmes najprej precediti. Dobljeno maso pomešamo v 1 kg domačega cvetličnega medu. Pri težavah z bronhitisom jemljemo sirup 3xdnevno po 1 jedilno žličko. Sirup lahko uživajo tudi zdravi, saj je dobra preventiva zoper prehlade, gripo in podobna prehladna obolenja.
Caj, ki preganja prehlad
Potrebujemo: kamilico, bez-gov cvet, pelin, lipov cvet.
Priprava: vzamemo po 1 čajno žličko na 3 del vrele vode. Zelišča poparimo, odstavimo in pokrijemo. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2-3 krat dnevno pred jedjo po eno skodelico.
'ooblasceni prodajalec ii
CITROEN
7, Velenje, tel.s 063/ 8

srviser
49 7G 690
CITROEN

;

Pri nakupu novega
avtomobila Citroen ^ 'd d 1
AX ali SAXO ZAVAROVALNICA
boste dobili še MARIBOR
brezplačno kasko zavarovanje
Zavarovalnice Maribor.
Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor.
Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov.
CITROEN
Citroen priporoča TOTAL

X

Avto, ki vam zleze pod kožo
www.citroen.si
12 NAŠ ČAS
__
3. septembra 1998
REZANJE ŠOŠTANJA
Organizatorji različnih prireditev v Šoštanju se pogosto pritožujejo, da jim nikakor ne uspe animirati dovolj dovolj Šoštanjčanov, da bi se jim pridružili. Takšne "skrbi" organizatorjem ne povzroča zgolj želja po čim večjem zaslužka, ampak tudi kanček ljubosumnosti. V sosednjih vaseh in krajih namreč še vedno uspejo ob tej ali oni priložnosti združiti vse vaščane in krajane. Naj "bodo to Kravje dirke v Gaberkah, gasilska veselica v Lokovici, ah veselje ob Toplici. Gre za to, da krajani teh naselij čutijo potrebo po sodelovanju tako pri organizaciji veselic, kot tudi veseliti se na njih.
V mestu je to nekoliko drugače. Težko je, na primer, vse Šoštanjčane prepričati, da bi šli na veselico ob Žunkovičevem memorialu. Ali pa na srečanje motoristov. Pa s tem nočem reči, da ti dve prireditvi nista uspeh. Nasprotno. Uspeh stavceloti, saj seje zbralo natančno toliko ljudi, kolikor jih te stvari zanimajo. Meščani se pač delimo po različnih interesih in prav je, da se tem streže z raaUčnimi prireditvami. Tu gre za eno temeljnih razlik med, pa naj bo še tako majhnim mestom, kot je Šoštanj, in naj bo še tako veliko vasjo, kot je na primer Topolšica. Razlika med mestom in vasjo obstaja in to bi morah imeti organizatorji prireditev v mestu vedno v mislih, ne da se skušajo primerjati z uspešnimi okoliškimi veselicami. Zgled bi jim moral biti Maribor s svojim nadvse uspešnim festivalom Lent, ki pa ne privabi množice meščanov na eno prireditev zato, ker je v Mariboru veliko ljudi, ampak je Lent množično obiskan zato, ker v množici prireditev skoraj vsakdo najde kaj po svojem okusu.
Ima pa vsako mesto svoje specifičnosti In Šoštanj ni v tem nobena izjema. Do teh ima večina meščanov poseben odnos in iz teh se lahko rodi občutek pripadnosti kraju. Če bi v Šoštanju brskali za njimi, bi se nujno srečali s polpreteklo zgodovino "odpisanega mesta," ki se danes manifestira predvsem v demografski sliki prebivalstva. Ker bo to očitno ena bolj izkoriščanih tem na bližajočih se volitvah, ne bi tega pogreval na spektakularen način. Vseeno pa ne moremo prezreti dejstva, daje Turistično - olepševalnemu društvu iz Šoštanja uspelo uspelo to posebnost izkoristiti bolj toplo, umetniško in če hočete tudi romantično, kot pa to lahko rečemo za, včasih že patetično in demagoško terjanje odškodnine za stvari, ki se z denarjem ne dajo več popraviti. Praznik luči, katerega idejni oče je Valentin Heindl, je bil po poetičnem scenariju Petra Radoje, minulo soboto dogodek, ki ga ne moremo uvrstiti v "paket" navadnih vrtnih veselic ah drugih aktivnosti društva. In ta prireditev je uprta na specifičnost, ki loči Šoštanj od vseh drugih mest v Sloveniji.
Praznik luči je sicer res "kopiran" po sličnem dogodku na Bohinjskem jezeru, vendar je ideja šoštanjskega praznika luči tesno navezana na posledice odkopavanja premoga. Letos je sedem tisoč lučk ob mističnih zvokih glasbe, romantično zaplavalo po jezeru, ki se razprostira nad kotanjo, v katero se je potopila družmirska rodovitna prst, vas in življenje. Lučke so obudile spomin na, recimo simbolično, sedem tisoč Šoštanjčanov, ki so odšli zaradi tega, ker v mestu niso videli prave bodočnosti. Igra vode in ognja, v kateri hladni valovi vedno pogasijo toplo luč, je simbolično sporočilo, ki bi človeka lahko navdalo s pesimizmom. Toda vztrajnost prižiganja luči tistih, ki se spommjajo(mo), bo pomembnejše, kot denar, s katerim ni mogoče poplačati minulih napak.
Sam sem praznik luči doživel s pogrezajoče ceste na Goricah in moram reči, da mi je zbudila precej nostalgije. Trepetajoče lučke na vodni gladini so me živo spomnile na nekdanje pokopališče in za hip sem v mraku ujel silhueto Doma svobode s kinom ter znamenito trgovino "pri cerkvi." Nad njim pa se je v mraku ostrila konica zvonika šmihelske cerkve.
■ Perorez
Deske
Nekaterim manjka kakšna deska ali kolešček v glavi. Krajani Cankaijeve v Velenju imajo desk in koleščkov polno glavo. Desk in deskarjev in rolka-tjev.
Nov list
V odnosih s Hrvaško smo odprli nov list. Vprašanje je, če ga bomo znali kmalu tudi prav popisati.
Za tujce
Nekaterim pri nas, tudi v Šaleški dolini (?), bi bilo bolj povšeči, če bi v šoštanjski termoelektrarni gorel indonezijski premog. To, da bi s tem
"zgoreli" domači knapi, jim je figo mar.
Čudno
Kmetijstvo vene, naš kmetijski sejem cveti!
Proti
Korun je s svojim 23. decembrom proti Evropi. Župan z gladovno stavko proti domači vladi. Večini navadnih ljudi ostane le občinski vrh.
V šolo
Spet se je začelo novo šolsko leto. Osnovno šolanje je še
jezeru. Tiste, ki so nastale, ko so iz njega potegnili velikanske some.
Nižje
Medtem ko ponekod z uvajanjem devetletke že "višajo" naše osnovnošolstvo, je Osnovna šola Biba Roeck vse nižja. Ne izgublja letnikov, le pogreza se.
Nevarno
Prvi dnevi obiskov šolskih klopi so nevarni za otroke. Vrnitev odraslih v poslanske klop je nevarna za vse državljane.
čas okrog leta 1857 zapisal, daje bil njegov oče Vincenc Vošnjak iz Šoštanja (1819-1862) "polno-krven mož in vsled tega vajen, da si da večkrat na žili kri puščati". Lahko smo prepričani, da so si dajali puščati kri pri šoštanjskem padarju tudi drugi "pol-nokrvni Šoštanjčani"./2/ V 19. stoletju je namreč še vladalo splošno prepričanje, da človek ne more biti zdrav, če si od časa do časa ne pusti puščati krvi. Ta način zdravljenja so uporabljali skoraj pri vsaki bolezni. Že v srednjem veku in še dolgo v novi vek je bilo puščanje krvi -flebotomija - precej zamotan postopek. Tudi pri nas so bili znani in zelo razširjeni posebni koledarji in tabele, ki so na osnovi astroloških izračunov označevali najgodnejša mesta na telesu ter mesece in dneve, ki so bili za puščanje krvi najprimernejši. Kri so puščali tako, da so z nožem ali britvijo odpirali žile, puščali pa so tudi s postavljanjem rženih rožičkov ali pijavk, ki so kri sesale. S puščanjem krvi so se ukvarjali kopa-liščniki (nem. der Bader - pa-dar!) in brivci, ki so zato v svojem cehovskem znaku imeli skodelice za puščanje krvi.
Na Paškem Kozjaku pa so puščanje ("spušanje") krvi imeli za zelo zdravo, sploh "če je kri premočna". Še pred desetletji so "spušali kri moškim ki so bili zelo rdeči v obraz." Takim je bilo treba kri "spušati" vsake tri mesece.
J
V okviru sobotnega srečanja "Dobimo se v Stari vasi", so organizatorji pripravili tudi nastop pevcev, ki so prepevali slovenske narodne pesmi. Med njimi je bila tudi skupina, ki jo je sestavil Miha Valenci. Nova pevska skupina za zdaj še nima imena, v njej pa so prepevali sami "zvezdniki": Ivan Strmčnik, Rudi Imperl, Ivan Kortnik, harmonikar Edo Blažič, Miha Valenci in Peter Kavšak. Sreča, da med nastopom ni zatulila sirena, sicer bi ostal sekstet brez dveh pevcev, gasilcev Rudija
Imperla in Miha Valencija.
Na fotografiji sta zakonca Poznič. Slava znana in odlična maratonka, ki ima svoje mesto tudi med svetovno veteransko elito, Viki, nekdanji odličen rokometaš pa skrbi za ženino promocijo in organizacijsko plat njenih sodelovanj na različnih tekmovanjih. Slava je tako hitra, da jo Viki tu in tam komaj "ulovi", da jo povpraša, kaj naj skuha. Slava tudi odlično kuha, a če hočeš biti v vrhu, sije treba doma delo razdeliti. Viki proti taki delitvi nima nič proti.
vedno obvezno. Čas bi že bil, da bi naredili korak naprej. Da bi bila (spet) obvezna zaposlitev.
Lastna hvala
Običajno ni lepo, če se kdo hvali vnaprej. Toda velenjski nogometaši so mož beseda: pred odhodom v Moldavijo so obljubili preskok v drugi krog. In uspeli. Če to pomaga, naj se hvalijo Ie še kar naprej.
Luknje
Upam, daje zadnje deževje zapolnilo luknje v Škalskem
medicina poznala še vrsto drugih, ki so bil brez posebnih "čarovniških" primesi in so imela racionalno jedro, ki ga marsikdaj priznava tudi sodobna medicina. Poleg splošno znanih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana, brinja itd. so v Šmartnem ob Paki še pred nekaj desetletji uporabljali za "pofrišanje krvi" vino, v katerem so namakali pelin ali tavžentrože. V iste namene so pripravljali tudi solato iz okisanih marjetic z jajci. V Gornji Ponikvi so na isti način pripravljali belo deteljo (Trifolium repens). Bolj racionalna se zdijo tudi zdravila, ki so jih v Šmar-tenm ob Paki še po vojni uporabljali za otekline, tvore itd. Oblagali so jih z obkladki iz stolčenega korena črnobrina (Scriophularia nodosa L), pese, hrena in repnega semena. Na žmrzle otoke' (otekline, ki niso vnete) so pokladali brezove liste in meto. Bradavice so v Šmartnem ob Paki in okolici odpravljali s kopeljo v zavrelici hrastove skorje. Od tod poznamo tudi pripravka dveh zeliščark oz. žpadark'. Marija Levar je pred slabe pol stoletja tvore zdravila z listi pese namazanimi s kislo smetano, žstara Veternica', pa je po zapiskih iz leta 1952 gnojenje na meaeih ozdravila z obližem iz smrekove smole in z listi pese.
Najstarejši zapis povezan z ljudsko medicino pri nas pa lahko najdemo v rokopisnih spominih Ivana Vošnjaka, ki je za
Julijan Slemenšek, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Velenje, je bil pred začetkom novega šolskega leta povsod in preverjal, ali je vse tako kot mora biti, da bo pot v šolo in iz nje varna. Kakšno zadevo je uskladil kar med sejo Sveta s pomočjo mobilnega telefona. "Ta telefon ni več znak pomembnosti. Tisti najbolj pomembni si ne morejo dovoliti, da bi jih lahko vsak, ki bi se mu zahotelo, zmotil kjerkoli in kadarkoli. Pri mojem delu, ko sem veliko na terenu, pa je nepogrešljiv,"
pravi Slemenšek.
Etnološka paberkovanja 79
Piše: mag. Jože
Razen z besedo pa so naši predniki še pred desetletji zdravili z vrsto različnih zvarkov in pripravkov, v katere bi danes imeli le malo zaupanja. Tako predvojno poročilo iz Podkraja pri Velenju pravi, da so močenje otrok in odraslih "odpravljali" tako, da je bolnik spustil svoj seč v roževino svinjskega parklja in jo potem izpil. V tem primeru gre za uporabo enega najstarejših zdravstvenih principov, kije bil znan že pred tisočletji. Po tem principu je povzročitelja bolezni (zlo silo!) odpravilo sredstvo, za katerega so sodili, da mora biti odvratno tudi povzročitelju bolezni in se zato "umakne".
Še bolj značilen "čarovniški pripravek" je opisal Fran Mlinšek iz okolice Velenja. Imenovali so ga "modrasovo olje" in so ga na srečo uporabljali le za zdravljenje konj in volov. Pripravili so ga takole: modrasa, ki so ga dobili še pred sv. Jurijem (24. aprila), so dali v steklenico (poročevalci so poudarjali, da mora biti ta zelo močna) z oljem in jo zakopali v gnoj. Tam so
morali steklenico pustiti nekaj tednov, da se je modras čisto "razpustil". Tekočino so nato dajali konjem in volom na kruh zjutraj na tešče.
Podobnih zvarkov se spominjajo še danes na Paškem Kozjaku, kjer so izdelovali škorpijo-novo in modrasovo olje, ki pa so jih tudi uporabljali le za zdravljenje živine, zato o njih več kdaj kasneje. Še bolj zanimiv zvarek, ki se ga na Paškem Kozjaku spominjajo še danes pa se imenuje "črno olje". Kuhali so ga iz smole, bukovega oglja, brinja in iz nekih drugih zeli, ki se jih ne spominjajo več natančno. S črnim oljem so preganjali gliste. Bolj nevarne so bile menda "majhne gliste". Vsekakor pa večina omenjenih "zdravil" vsebuje fragmente medicinskega "znanja" in prakse naših prednikov iz precej oddaljene preteklosti. Kako daleč nazaj segajo, žal ne bo mogoče nikoli ugotoviti, vsekakor pa segajo nazaj vsaj do srednjeveških menihov in alkimistov, nekatera pa so bržčas tudi starejša.
Poleg teh zdravil je ljudska
3. septembra 1998
NASI KRAJI IN LJUDJE
______
KAS vas 13
Gasilsko društvo Radmirje
Stoletje za človeka
Prejšnjo soboto so 100 - letnico obstoja in delovanja slavili člani GD Radmirje in ob tej priliki pripravili veliko slovesnost. Začeli so jo s povorko skozi naselje do prireditvenega prostora, kjer so slavje nadaljevali s svečanim in kulturnim sporedom, njihov praznik pa so z lepimi željami in čestitkami počastili številni ugledni gostje.
Vse je najprej pozdravil predsednik društva Franc Ter-bovšek, ki je s klenimi besedami spregovoril o vlogi društva v minulem stoletju in obenem napovedal pogumne korake v drugo stoletje in tretje tisočletje. "Pomen našega praznika je toliko večji, ker ga praznujemo z novim velikim uspehom, saj predajamo namenu novo kombinirano gasilsko vozilo znamke renault in s tem uresničujemo našo veliko željo. Današnji dan pomeni veliko priznanje našemu delu, je manifestacija naše enot-
Najlepše opravilo je bilo v rokah županje Anke Rakun in predsednika društva Franca Terbovška
nosti in prijateljstva z vsemi, ki so nam kakorkoli pomagali. Stoletnica društva ni le praznik našega dela in članov, je dogodek in praznik, ki ga lahko ceni in praznuje vsak krajan. Kjer je volja in čut humanosti, tam je pot,"
je med ostalim poudaril. Novo vozilo je veljalo 23 milijonov tolarjev, pri nakupu so pomagali številni krajani, podjetja in ustanove, predvsem pa uprava za reševanje ministrstva za obrambo in zlasti občina Ljubno.
Društvu je zato čestital tudi minister za obrambo Alojz Krapež, ki je posebej poudaril, da sta pomen in vloga gasilcev in gasilstva veliko več, kot zgolj gašenje požarov in reševanje ob različnih nesrečah, kar nedvoumno potrjuje več kot stoletna zgodovina slovenskega gasilstva. O današnjem pomenu in stanju v gasilski organizaciji je spregovoril predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eoery, čestitkam so se pridružili še poveljnik savinjsko - šaleške regije Darko Koželj, predsednik zgornjesavin-jske gasilske zveze Roman Kra-jner, radmirski župnik Jože Vratanar je prebral čestitke v zahvalnem pismu mariborskega škofa dr. Franca Krambergeija, zelo lepe besede pa je rad-mirskim gasilcem namenila županja občine Ljubno Anka Rakun. Med ostalimi gosti sta bila tudi poslanca državnega zbora Jakob Presečnik in dr. Jože Zagožen.
Po podelitvi številnih gasilskih priznanj in spominskih plaket so vsi nazdravili novemu vozilu, žal pa je še lepše slavje in kasnejše veselje precej skalilo izrazito slabo vreme.
mjp
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
ščUt prtfaanlh Ljttbl
vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
-	Tečaji angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika za otroke in odrasle (začetna in nadaljevalne stopnje)
-	Osvežitveni tečaji
-	Tečaji poslovnega jezika
-	Središče za samostojno učenje (multimedijski programi za učenje tujih jezikov)
J^f RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
-	Osnove računalništva
-	Word za Windows ** Excel
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
-	Tečaj za voditelja Čolnov
-	Tečaj vodenja poslovnih knjig za podjetnike
-	Tečaj vodenja poslovnih knjig za družbe
^ST PI-ISNA ŠOLA	________
-	Plesni tečaji za otroke In odrasle (začetni In nadaljevalni)
-	Aerobika
Informacije; tajništvo UPI - Ljudske univerze Žalec
vsak delovni dan med 8. in 16. uro. Telefon: 703-165, 703-16-61.
Zahtevajte naš katalog izobraževanja!
15. družinsko petje v Andražu
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Zadeli žebelj na glavo
Na posnetku je del skupine 100 Škalčanov, ki so minulo nedeljo osvojili vrh Uršlje Gore
tudi prihodnje leto na takšen način poskrbeli za prijetne in pestre urice starejših krajanov KS Skale -Hrastovec.	■
V Šoštanju se vrstijo prireditve ob častitljivi 650-letnici pridobitvi trških pravic kar ena za drugo. Minulo soboto je namreč Ribiška družina Paka Šoštanj izvedla že tradicionalno tekmovanje v lovu rib za ribiškega carja 98. Ribiška sreča seje najbolj nasmehnila Milanu Kukiču iz Šoštanja, kije ujel največjo ribo - ploščiča.
Tekmovanju je sledila družabna prireditev ob ribiškem domu. Na njej so pod vodstvom predsednika RD Paka Šoštanj Draga Meha tudi uradno okronali novega ribiškega carja, pri tem pa ni manjkalo smeha. Predsednik RD pa je prevzel ključe novega večnamenskega objekta, ki je bil zgrajen ob ribiškem domu. Navzoče je pozdravil tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih.
In ko se je večer prevesil v noč, je površina jezera zasijala od tisočerih luči. Turistič-no-olepševalno društvo Šoštanj je namreč pripravilo Praznik luči. Izdelali so 7000 svečk v jajčnih lupinah in jih ob mraku spustili na gladino jezera. Zakurili s tudi dva kresova, ob katerih so se v hladni noči obiskovalci lahko pogreli.
100
Športno društvo Škale -Hrastovec je minulo nedeljo popeljalo drugič zapored na priljubljeno planinsko-iz-letniško točko Uršljo Goro 100 svojih krajanov. Posebej zadovoljni so bili organizatorji zato, ker jim je uspelo na vrh pripeljati 35 pohodnikov, ki težko hodijo ali so kako drugače bolni.
Seveda pa bi brez pomoči voznikov in razumevanja delavce oddajnika RTV Slovenije, ki so jim dovolili vstop na vrh, za tako prijeten izlet težko sami poskrbeli. Organizatorji obljubljajo, da bodo
Obenem je izrazil veliko priznanje organizatorjem te prireditve, ki so znali našo ljudsko pesem ponovno postaviti na mesto, kiji gre.
S programom je začela folklorna skupina KUD Grifun iz Šempetra v Savinjski dolini, ki letos praznuje 40. letnico delovanja, potem pa so zaigrali domači godci. Družine so zapele po eno ali dve pesmi. Nastope družin so popestrili tudi učenci OŠ Andraž pod vodstvom Martine Ograjenšek, ki so prikazali ljudski običaj Florjanovo.
Pesem je v Andražu za nekaj časa utihnila, seveda samo na odru te prireditve. Sicer pa bo v srcih nastopajočih in poslušalcev še dolgo odmevala, v Andraških domovih, kjer so številni pevci doma, pa tudi zvenela. Mnogi izmed tistih, ki so bili to popoldne na prireditvi, so si obljubili, da se prihodnje letos zopet vidijo.
Andražani so petnajsto jubilejno prireditev obeležili še z zbornikom, ki gaje uredil Slavko Pižorn. V njem opisujejo vse dosedanje prireditve, zbrali so nagovore in številne lepe misli, izrečene ob njih ter vse nastopajoče v teh letih. Poleg tega so izdali kaseto in zgoščenko, na katerih je 25 najbolj značilnih slovenskih ljudskih pesmi.
M-er
Med nastopom družine Repenšek iz Mozirja.
Da so Andražani, ko so se odločili pripraviti to prireditev prvič in jo potem spremenili v tradicionalno, zadeli žebelj na glavo, pove tudi dejstvo, da je število obiskovalcev iz leta v leto večje; letos jih je bilo okrog 1500.
slovenske ljudske pesmi, ki ima svoj izvor v koreninah naroda, za katero je avtor že zdavnaj pozabljen, celo njeno izvirnost je danes težko določiti. Pomembna pa je tudi njena vloga pri povezovanju družine in naroda.
Peli so jih mati moja - pod tem sloganom, ki zveni tako prijetno, so se v Andražu pod Goro Oljko, ki je v lepem sončnem nedeljskem popoldnevu vsa sijala s prenovljeno cerkvijo na vrhu, se je zbralo 22 družin iz vseh koncev Slovenije in ena celo izŠčigle pri Vidmu v Italiji. Marsikatera izmed njih je sodelovala ii vseh dosedanjih prireditvah.
Med gosti sta bila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in Štefka Kučan, prisotni so bili tudi prvaki lokalnih strankarskih organizacij in župani sosednjih občin.
Zbrane je najprej pozdravil Slavko Pižorn, potem pa je spregovoril še Marjan Podobnik, kije poudaril velik pomen te prireditve za ohranjanje starobitne
14 NAŠ CAS
TV SPORED
3. septembra 1998
	ČETRTEK,
3. septembra	
SLOVENIJA 1	
09.30	Deset medvedjih
09.40	Denver
10.25	Divja Amazonija, 1/12
11.15	Druženje in praznovanje
11.45	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 16/22
13.00	Poročila
13.10	Zgodbe iz školjke
13.40	Godalni kvartet Tartini
14.20	Po dolgem in počez
14.50	Osmi dan
15.20	Malostranske humoreske,
	češka drama
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Tedi, oddaja za mularijo
18.00	Glejte kako rastejo
18.20	Parada plesa
18.35	Humanistika
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Naši prijatelji na severu, 4/9
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Indija - skupnost Bišnojev
23.20	Brane Rončel izza odra
00.20	Parada plesa
00.35	Humanistika
SLOVENIJA 2	
10.00	Lahko noč, ljubica, 5/12
10.30	Pacific drive, 49/130
10.55	Družinski zdravnik, 13/14
11.55	Trend, oddaja o modi
12.45	Koncert skupine Botri
14.00	Naša krajevna skupnost
15.15	Svet poroča
18.05	Opremljevalke, 10/21
18.30	Kdo je glavni, 20/22
19.00	Kolo sreče
19.30	Videoring
20.00	Vlado Kreslin, Beltinška
	banda in Mali bogovi
21.20	Zgodba o Xinghui, kitajski
	film
22.45	Bela soba III., 4/5
...... mm^j^am ~~~	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	Dragi naš učitelj, nan.
14.00	Ljubezen skozi stoletja, nan.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Za vedno, nan.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra
18.40	Marimar, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zapor z Jonasom
20.50	Dobim - podarim
21.00	Melrose plače, nan.
22.00	Želite, milord, nan.
23.00	Viharni ponedeljek, amer.
	film
01.00	24 ur, ponovitev
	
4	^SSEF 5z
1 09.25	NAJ SPOT DNEVA
09.30	TRIJE MUŠKETIRJI,
	ponovitev risanega filma
10.15	VABIMO K OGLEDU
10.20	NAJ SPOT,glasbena oddaja
11.05	TAM NA VRTNI GREDI,
	glasbena oddaja
11.20	SOSEDJE, 123. del,
	ponovitev
11.45	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	REGIONALNE NOVICE
20.05	VABIMO K OGLEDU
20.10	SINBAD risani film
20.55	; EPP
21.00	REKONSTRUKCIJA POBEGA
	VOJAŠKEGA HELIKOPTER-
	JA GAZELE, dokumentarni
	zapis
21.30	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA LTV; oddaja
	LOKA TV.ŠKOFJA LOKA
22.00	REGIONALNE NOVICE
22.05	SOSEDJE, 124. del
22.30	NAJ SPOT DNEVA
22.35	TV IZLOŽBA
22.45	VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 4. septembra
SLOVENIJA 1	
09.30	Glejte, kako rastejo
09.40	Tedi, oddaja za mularijo
10.30	Parada plesa
10.45	Humanistika
11.15	4x4, oddaja o ljudeh in
	živalih
11.40	Na vrtu
12.05	Naši prijatelji s severa, 4/9
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.50	Indija - skupnost Bišnojev
14.20	Opera - balet
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Slonček Bimbo, oddaja za
	otroke
17.40	Palček David, 9/12
18.20	Hanibal in puščavski vihar,
	dokum. oddaja
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Športni kviz
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Polnočni klub
00.00	8. evrovizijska noč jazza
01.25	Hanibal in puščavski vihar,
	dokum. oddaja
SLOVENIJA 2	
10.00	Lahko noč, ljubica
10.30	Pacific drive, 50/130
10.55	Opremljevalke, 10/21
11.20	Kdo je glavni, 20/22
11.45	TV poper
12.45	Bog, mamin ljubimec in
	mesarjev sin, franc. film
16.35	Zgodba o Xinghui, kitajski
	film
18.05	Pasje življenje, 19/22
18.30	Čudežni otrok, 12/22
19.00	Kolo sreče
19.30	Videoring
20.00	Gospodična Rose White,
	amer. film
21.35	Vinska popotovanja, 8/13
22.00	Ubijalec, nemški film
23.50	Klient, 9/19
'\jjlr j	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	Za kulisami Melrose Placea
14.00	Obalna straža, nad.
15.00	Ogledalo, nan.
15.30	Za vedno, nad.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra
18.40	Marimar, nan.
19.30	24 ur
20.00	Robin Hood, ang. film
22.10	Vse, kar ste vedno želeli
	vedeti o Titanicu
23.0	Skrivne izpovedi in fantazije,
	erotična serija
00.00	24 ur
	Hff^lllllK^Jka n a 11
	CTj ifl 27
'sinili	%Ji.Y w 46
	^iVMii t 52
09.25	DOBRO JUTRO:-NAJ SPOT
	DNEVA
09.30	SINBAD, ponovitev risanega
	filma
10.15	REKONSTRUKCIJA POBEGA
	VOJAŠKEGA HELIKOPTER-
	JA; GAZELE, dokumentarni
	zapis
10.40	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA LTV; oddaja
	LOKA TV.ŠKOFJA LOKA
11.10	VABIMO K OGLEDU
11.15	SOSEDJE, 124. del
11,35	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	VABIMO K OGLEDU
20.05	POLETNI MIŠ MAŠ
20.55	EPP
21.00	719. VTV MAGAZIN,
	informativni regionalni
	program
21.15	4. VEČER DOMAČIH VIŽ NA
	KRASU, posnetek
22.40	SOSEDJE, 125. del
23.05	NAJ SPOT DNEVA
23.10	TV IZLOŽBA
23.20	719. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
23.35	VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 5. septembra
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus,
	36/39
08.55	Živahni svet iz zgodb, 11/13
09.20	Modro poletje, 30/37
09.50	Dobrodošli doma
09.55	Športni kviz
11.30	18. tekmovanje slovenskih
	godb
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.30	Duhovni utrip
13.50	Polnočni klub
15.00	Mildred pierce, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	4. mednarodno tekmovanje
	pevskih zborov
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Okavango, 6/10
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	TV genij
21:15	Novice iz sveta razvedrila
21.45	Homo turisticus
22.05	Druženje in praznovanje,
	6/13
22.40	Poročila, vreme
23.05	Oglasi
23.10	Dobrodošla doma, Roxy
	Carmichael, amer. film
00.40	Na vrtu
SLOVENIJA 2	
09.30	Zlata šestdeseta
10.25	Jeklene ptice, nan.
11.15	Gospodična Rose White,
	amer. film
13.25	Moskva: atletika, finale
	grand prix, prenos
18.00	Teniški magazin
19.30	Videoring
20.00	Reklamna kampanja,
	nemški film
21.30	V vrtincu
22.10	Don Kihot, 1/39
22.35	Sobotna noč
CM*	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
08.00	Maska, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
	Ruxpina, ris. serija
09.00	Guliverjeva potovanja, ris.
	serija
09.30	Kremenčkovi, ris. serija
10.00	Pajkec, nan.
10.30	Batman, nan.
11.00	Maščevanje piflarjev 3,
	mladinski film
12.30	Morska deklica, nan.
13.00	Odiseja, nan.
13.30	Super pop s Stojanom
	Auerjem
15.00	Sinbadove dogodivščine,
	nan.
16.00	Highlander, nan.
17.00	Herkul, nan.
18.50	Beveriy hills 90210, nad.
19.30	24 ur
20.00	Klient, amer. film
22.00	Odpadnik, nan.
23.00	Zoe do groba, franc. amer.
	film
01.00	Playboy special
02.00	24 ur, ponovitev
	kanfall
	Cri [fl 27
	52
09.25	NAJ SPOT DNEVA
09,30	POLETNI MIŠ MAŠ,
	ponovitev
10.20	| 719. VTV MAGAZIN
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	4. VEČER DOMAČIH VIŽ NA
	KRASU, posnetek
12.05	SOSEDJE, pon. 125. dela
12.25	TV IZLOŽBA
12.35	VIDEOSTRANI
19.55	NAJ SPOT DNEVA
20.00	REGIONALNE NOVICE
20,05	VABIMO K OGLEDU
20.10	ČUKEC IN ROZI; ponovitev
	otroške oddaje
20.40	RISANKE
20.55	EPP
21.00	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI - 33. oddaja
21.30	ZADNJI ODPADNIK, am. film
23.00	REGIONALNE NOVICE
23.05	NAJ SPOT DNEVA
23.10	TV IZLOŽBA
23.20	VIDEOSTRANI DO 24.00
	NEDELJA,
6. septembra	
SLOVENIJA 1	
08.00	Cofko cof
08.25	Cilkin kotiček, risanka
08.35	Skrivno življenje igrač,
	15/26
08.45	Srebrnogrivi konjič, 2/26
09.10	Telerime
09.15	Plavalna šola
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
	Beltincev
11.00	Vsi smo ena družina, 4/20
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.25	TV genij
14.50	Ček pride po pošti, amer.
	film
17.00	Obzornik
17.15	Pojmo o rož'cah
18.40	Okolje in mi
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	ZOOM
21.35	Večerni gost
22.35	Poročila, vreme
22.45	Šport
23.15	Upravnica, 6/6
00.05	Okolje in mi
SLOVENIJA 2	
09.15	Teater paradižnik
10.20	V vrtincu
10.50	Kapitan Johnno, avstralski
	film
12.25	Motociklizem VN Nemčjije
	do 250 ccm, prenos
13.30	TV prodaja
14.00	Motociklizem VN Nemčije
	do 250 ccm, prenos
15.00	Kolesarska dirka Tour de
	France
17.25	Polni šport
18.25	Motociklizem, ponovitev
19.30	Videoring
20.00	Naša krajevna skupnost
20.40	Oglasi
21.45	Šport v nedeljo
22.15	Čarovnik, amer. film
	
T""	
08.00	Butec in butec, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
	Ruxpina, ris. serija
09.00	Munkci, ris. serija
09.30	Kremenčkovi, nan.
10.00	Dogodivščine ježka Sonika,
	ris. serija
10.30	Batman, nan.
11.00	Beveriy hills 90210, nan.
12.00	Melrose plače, nan.
13.00	Brez zapor z Jonasim in
	žrebanje dobim-podarim
14.00	Pogumni so osamljeni,
	amer. film
16.00	Razbite sanje, amer. film
18.15	Sedma nebesa, nan.
19.15	24 ur
20.00	Super pop s Stojanom
	Auerjem
21.45	Športna scena
23.00	Pariz, Francija, film
01.00	24 ur •gHHitest.. Irnniali
	B9 «
PONOVITVE ODDAJ:	
09.00	ALADIN, risani film
09.45	ČUKEC IN ROZI, otroška
	oddaja
10.20	718. VTV MAGAZIN
10.35	ŠPORTNI TOREK
10.45	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-
	MA, 20. del dokumentarne
	oddaje
11.10	719. VTV MAGAZIN
11.25	EPP/VABIMO K OGLEDU
11.30	IZ PRODUKCIJE LTV: oddaja
	LOKA TV.Škofja Loka
12.00	OKARINA FOLK FESTIVAL
	BLED; skupina DECOUTER
	iz Belgije
12.40	REKONSTRUKCIJA POBEGA
	VOJAŠKEGA HELIKOPTER-
	JA, GAZELE, dokumentarni
	zapis
13.10	4. VEČER DOMAČIH VIŽ NA
	KRASU, posnetek
14.35	VIDEOSTRANI
17.00	ZADNJI ODPADNIK, am. film
	' (1996)
18.30	TAM NA VRTNI GREDI,
	glasbena oddaja
18.45	KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 33.
19.15	NAJ SPOT, glasbena oddaja
20.00	VIDEOSTRANI
PONEDELJEK, 7. septembra
SLOVENIJA 1
09.30	Slonček Bimbo
09.45	Palček David, 9/12
10.15	Hanibal in puščavski vihar,
dokum. oddaja
11.10	Pustolovščina Okavango, 6/10
12.00	Alpe Jadran
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25	Ljudje in zemlja
13.55	Večerni gost
14.50	Zoom
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.45	Časovni popotniki
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Komisar Rex, 1/13
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Stoji stoji en beli grad,
dokum. oddaja
22.00	Odmevi
22.30	Kultura
22.40	Vreme, šport
23.20	Iz slovenskih ateljejev
23.30	Nestrpnost, amer. nemi film
02.20	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00	Lahko noč ljubica, 7/12
10.25	Pacific drive, 51/130
10.50	Pasje življenje, 19/22
11.15	Čudežni otrok, 12/22
11.45	Šport v nedeljo
12.30	Vinska popotovanja, 8/13
12.55	Mildred pierce, amer. film
15.40	Ubijalec, nemški film
17.30	Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
18.05	Okus po zličinu, 4/10
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
20.55	10.000 obratov
21.45	Pomp
22.40	Brane Rončel izza odra
23.35	Studi city
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra
12.00	Skrite strasti, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Resnične usode, nan.
14.30	Otroški zdravnik, nan.
15.30	Zavedno, nan.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra, nad.
18.30	Novice, vreme 18.40 Marimar, nad. 19.30 24 ur 20.00 1,2,3-kdo dobi? 21.00 Urgenca, nan. 21.50 Golf, reportaža 22.00 Južni Brooklyn, nan. 23.00 Popolni začetniki, ang. film 01.00 24 ur, ponovitev
-M "i......l^Jfcariall
ZAČETEK JESENSKE PROGRAMSKE SHEME
09.25 DOBRO JUTRO, ponovitev oddaj sobotnega sporeda -NAJ SPOT DNEVA 09.30 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI, ponovitev 10.00 VABIMO K OGLEDU 10.05 TV IZLOŽBA 10.15 ZADNJI ODPADNIK, am. film
(1996) 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19,35 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED skupina PENTANGLE iz Anglije
21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 21. del dokumentarne odoaje
21.30 REGIONALNE NOVICE 21,35 SOSEDJE, 126. del 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 8. septembra
SLOVENIJA 1
09.30	Risanka
09.40	Časovni popotniki, 13/13
10.00	Recept za zdravo življenje
10.45	Pojmo o rož'cah
12.10	Komisar Rex, 1/13
13.00	Poročila
14.15	Pisave
14.45	Peter in Pompej, avstralski
	film
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi
17.30	Nina in Ivo, 3/8
17.45	Waynove dogodivščine,
	16/26
18.10	maturanti
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Hrošči, 10/10
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.20	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Piet Mondrian, dokum.
	oddaja
23.40	Maturanti
SLOVENIJA 2
10.00	Lahko noč, ljubica, 8/12
10.25	Pacific drive, 52/130
10.50	Okus po zločinu, 4/10
11.45	Studio city
12.40	Sobotna noč
16.30	Reklamna kampanja,
nemški film
17.55	Oglasi
18.00	Rdeči klic, 7/7 18.50 Kolo sreče, tv igrica
19.00	Kolo sreče
19.30	Videoring
20.00	Kitajska
20.55	Kmetija »Slaba tolažba«,
ang. film
22.35	Svet poroča
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Skrite strasti, nan.
13.00	Od maja do decembra, nan.
13.30	1,2,3-kdo dobi?
14.30	Otroški zdravnik, nan.
15.30	Zavedno, nan.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra, nan.
18.30	Novice, vreme
18.40	Marimar, nan.
19.30	24 ur
20.00	Katina skrivnost, amer. film
21.45	Mladi par, nan.
22.30	Veronikine skušnjave, nan.
23.00	Pod češnjevim mesecem,
amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
09.25	NAJ SPOT DNEVA
09.30	SOSEDJE, 126. del,
	ponovitev
09.55	OKARINA FOLK FESTIVAL
	BLED; skupina PENTANGLE
	iz Anglije
10.55	EPP/VABIMO K OGLEDU
11.00	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-
	MA; ponovitev 21. dela
	dokumentarne oddaje
11.25	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
19.00	NAJ SPOT DNEVA
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	720. VTV MAGAZIN,
	regionalni informativni
	program
20.25	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
20.45	SOSEDJE, 127. del
	nadaljevanke
21.10	NAJ SPOT DNEVA
21.15	TV IZLOŽBA
21.25	720. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
21.45	VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 9. septembra
SLOVENIJA 1	
09.30	Moja enciklopedija
09.40	Waynove
	dogodivščine,10/26
10.05	Mejniki naravoslovja in
	tehnike, dokum. nan.
10.20	Velike knjige
11.10	TV konferenca
12.05	Hrošči, 4/10
13.00	Poročila
13.10	Tretji kamen od sonca,
	15/20
13.35	Film
15.00	Ob svetem nikoli, 5/7
15.30	Zgodbe Ruth Rendell, 2/14
16.20	Obzorja duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Modro poletje, 12/37
18.00	Mlada evropa poje
18.20	Afriške korenine, 4/7
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	J.A.G., 11/22
21.00	Dobrodošli doma
21.05	To življenje, 5/11
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.55	Naravnost fantastično,2/6
23.20	Zgodbe Ruth Rendell, 3/14
00.15	Macbeth, opera
01.25	Afriške korenine, 4/7
SLOVENIJA 2	
10.00	Na vasi, 19/44
10.25	Pacific drive, 19/130
11.40	Pomp
12.40	Seks, cenzura in film, 2/6
15.00	Šport
17.35	Družinski zdravnik, 10/14
19.00	Kolo sreče, kviz
19.30	Videoring
20.05	Šport
22.05	Šestero zgodb, 3/6
23.00	Lov za zakladom, 3/6
	
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Za vedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Skrite strasti, nan.
13.00	Od maja do decembra, nan.
14.30	Otroški zdravnik, nan.
15.30	Za vedno, nan.
16.30	Policaji s srcem, nan.
17.30	Kassandra, nad.
18.40	Marimar, nan.
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	Nevarna skrivnost, amer.
	film
21.45	Nikita, nan.
22.30	Veronikine skušnjave, nan.
23.00	Čarovnik, amer. film
01.00	24 ur, ponovitev
	gsaHMgjj^lcanall
	^ Eri- 27
	k O, r v - «6
	
09.25	DOBRO JUTRO, ponovitev
	oddaj torkovega sporeda -
	NAJ SPOT DNEVA
09.30	SOSEDJE, ponovitev 127.
	dela
09.55	720. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.15	VABIMO K OGLEDU
10.20	ŠPORTNI TOREK, športna
	informativna oddaja
10.40	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TV IZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	VIDEO TOR glasbena oddaja
20.50	REGIONALNE NOVICE
20.55	SOSEDJE, 128. del
	nadaljevanke
21.20	NAJ SPOT DNEVA
21.25	TV IZLOŽBA
21.35	VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
3. septembra 1998	MODRO KRONIKA	NAS I JIS 15
		
Dušan Mohorko, načelnik UNZ Celje
Policija ni zato, da jo imajo radi, ampak, da zagotavlja red
Pred tednom dni, v četrtek, je bil gost Radia Velenje načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko. Nekatera vprašanja in odgovore iz te oddaje smo povzeli tudi za Naš čas.
Izgredi, ki so jim bili Velenjčani priča v križišču Šaleške in Kidričeve ceste, ko je kakšnih petdeset mladih resno ogrožalo varnost drugih udeležencev v prometu, pa tudi svojo, ko so pri nočnem počitku motili stanovalce tam naokoli in ko so policisti ukrepali pozno ter zaradi tega slišali kar precej kritik, so bili povod, da smo k pogovoru povabili prvega moža Uprave za notranje zadeve Celje, načelnika Dušana Mohorka.
Želeli smo zvedeti, kako varno se lahko počutimo Velenjčani zdaj, ko mnogi menijo, da policisti "popuščajo", da včasih raje pogledajo stran, kot da bi ukrepali. To bi bilo na svoj način po dogajanju vzadnjem mesecu dni, ko so bili tarče precej grobih in neokusnih napadov dela javnosti nanje, na nek način razumljivo. Njihovo delo je pod dvakratnim drobnogledom - javnosti, ki budno spremlja kaj počno, pod prste pa jim gleda tudi uprava. Mimogrede: policist, kije pred časom motorista obravnaval "preresno", menda naj bi "vzgajal" tudi s klofutami, je v suspenzu, r Za začetek zelo splošno vprašanje. Kako ste kot načelnik Uprave za notranje zadeve Celje zadovoljni z delom Policijske postaje Velenje?
DUŠAN MOHORKO: "Dobro delajo in to dokazujejo rezultati. V prvih šestih mesecih letos je bilo na območju postaje Velenje za 8 odstotkov manj kaznivih dejanj, kar 78 odstotkov vseh kaznivih dejanj je raziskanih. To je najboljši rezultat med vsemi večjimi policijskimi enotami pri nas! Več kot 20 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju je kršitev javnega reda in miru in kar 18 odstotkov manj je prometnih nezgod. Varnost v Velenju je glede na te podatke celo boljša, kot je bila lani. Res pa je, da lahko nekateri posamezni primeri, ki dobijo v javnosti veliko publicite-to, ustvarijo drugačno podobo.
Obstoja pa področje, s katerim nismo zadovoljni; to je nasilno obnašanje med mladimi. Policisti so v zadnjih šestih mesecih obravnavali 47 kaznivih dejanj, ki so jih storili mladi ljudje, za primerjavo - v Žalcu skoraj enkrat manj. Pojavlja se več vandal-izma, čeprav ta problem ni prisoten samo v Velenju. Tak trend opažamo na območju vse Slovenije, je pa treba nanj opozoriti." r Se vedno je aktualno vprašanje, ki so si ga postavljali bližnji
stanovalci blokov ob križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju, pa tudi naključni opazovalci in mimo vozeči vozniki odmevnih izgredov v njem. Zakaj tisto noč policisti niso na kraj izgredov prišli prej kot so?
DUŠAN MOHORKO: "Najprej smo bili obveščeni, da se v križišču zbira večje število oseb. Na kraj smo takoj poslali policijsko patruljo, ki pa ni posredovala, kajti takrat do kršitev še ni prišlo. Domnevali smo, da gre za mirno zborovanje ali spominjanje na tragično nezgodo, ki se je tam zgodila mesec pred tem. Kasneje pa se je vse sprevrglo v množično kršitev, povzročanje neredov, zapiranje prometa. Ocenili smo, da samo z eno patruljo ne moremo intervenirati, zato smo na pomoč poklicali patrulje iz sosednjih policijskih postaj. To zbiranje je trajalo nekoliko dalj časa, zato je tudi posredovanje kasnilo. Vedeti je treba, da kadar ne pričakujemo kakšnih večjih kršitev, na območju ene policijske postaje nimamo večjega števila policijskih patrulj.
Morda smo ta primer napačno ocenili, ker nismo predvideli in pričakovali, da bodo nekateri izkoristili to tragično nezgodo oziroma ta kraj za tako vandalsko početje, ki je lahko udeležencem v sramoto. Veliko kršiteljev smo identificirali in zoper vse bomo dosledno ukrepali."
ar Vtis, kije nekako razumljiv, je, da si policisti zaradi negativnega odnosa dela javnosti do njih ne upajo več ukrepati tako kot bi lahko in kot bi pravzaprav morali.
DUŠAN MOHORKO: "Mislim, da ni tako. Policija je povsod po svetu represiven organ, mi nismo tukaj zato, da bi nas imeli ljudje radi, ampak zato, da po svojih pooblastil zagotavljamo red. Policisti si upajo in bodo red zagotavljali in ukrepali zoper vse, ki kršijo zakone. Smo pa policisti tudi ljudje in tega bi se morali tisti, ki se včasih pritožujejo tudi z zlobnimi nameni, zavedati. Raziskave javnega mnenja pa navsezadnje kažejo, da policiji ljudje zaupajo veliko bolj kot državnemu zboru, politikom, strankam, celo ustavnemu sodišču. Posamezni primeri, ki odmevajo v javnosti, pa
lahko za določen čas pokažejo kakšno drugačno sliko."
Policija ima za to, da zagotovi red, na voljo precej sredstev. Kadar drugo odpove, tudi prisilna. Kaj vse sodi pod prisilna sredstva?
DUŠAN MOHORKO: "Največkrat je to uporaba fizične sile, uporaba palice po novem zakonu, po starem je bila to gumijevka, sredstva za vezanje in vklepanje, uporabo plinskih sredstev, službenega psa, strelnega orožja...". fAli za vsako uporabo prisilnega sredstva tudi preverite, če je bila upravičena? DUŠAN MOHORKO: "Da. Če sem zelo konkreten: na območju Policijske postaje Velenje so bili v prvih šestih mesecih letos 5.081-krat uporabljeni represivni ukrepi, od denarnih kazni do intervencij pri kršitvah javnega reda in miru. 37-krat so policisti uporabili prisilna sredstva, kar je samo v dobrih 0,6 odstotka. Od tega 11-krat fizično silo, 24-krat lisice, ostalo palico. Od vseh 5.081 ukrepov smo prejeli 20 pritožb na delo policistov v Velenju. 4 pritožbe so še v reševanju, 16 je rešenih. Od teh 16-tih sta dve upravičeni, ostale neupravičene. Ko hodimo po Evropi s kolegi policisti iz drugih držav, ko predstavljamo naše rezultate in jih primerjamo z njihovimi, ugotavljamo, da je to izjemno nizko število. Tudi število pritožb na delo policije, ki jih rešujemo mi in pravosodje, je izredno majhno. Vedeti pa je treba, daje policijsko delo po vsem svetu tako, da prihaja in bo prihajalo tudi do telesnih poškodb. Stvar pravne države pa je, da v primeru, kadar do njih pride in je sila uporabljena nezakonito, da tisti, ki jo je uporabil, individualno odgovarja, da pa da tistemu, ki je to doživel neupravičeno, ustrezno odškodnino."
T Kaj je najpogostejši vzrok pritožb na delo policije?
DUŠAN MOHORKO: "Netaktnost v postopku".
■ Milena Krstič - Planine
Dušan Mohorko: "Raziskave javnega mnenja kažejo, da ljudje policiji zaupajo bolj kot državnemu zboru, strankam in celo ustavnemu
sodišču."
POLICIJSKA POSTAJ VELENJE
■i

i :
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJ


Z avtom v avtobus
V	ponedeljek, 31. avgusta, seje okoli 15. ure v križišču Koroške ceste in ceste Simona Blatnika v Velenju zgodila huda prometna nesreča. 39-letna Romana K. iz Varpolja je vozila osebni avtomobil po cesti Simona Blatnika. Ko je pripeljala do križišča s prednostno Koroško cesto, je zapeljala nanjo v trenutku, ko je po Koroški cesti pripeljal avtobus, ki ga je vozil 34-letni Igor L. iz Velenja. Med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči je sopotnica v osebnem avtomobilu, 15-letna Meta K. utrpela hude poškodbe.
Poškodovan motorist
V	nedeljo, 30. avgusta, seje na lokalni cesti izven naselja Arnače hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem 51-letni Vladimir M. iz Laz. Med vožnjo proti Šentilju je zapeljal na peščeno banki-no in padel po vozišču.
Vabljiva televizor in avtoradio
V	zgodnjih jutranjih urah, v nedeljo, 30. avgusta, je neznanec razbil izložbeno okno trgovine Elektrotehna na Prešernovi v Velenju. Ukradel je televizor Goldstar vreden okoli 45.000 tolarjev.
Noč prej, v soboto, 29. avgusta, pa je neznanec iz avtomobila jugo, last Vincenca M. na Jenkovi cesti v Velenju ukradel av-toradiokaseton vreden 30.000 tolarjev.
Preprosto - kar skozi okno
V noči na četrtek, 27. avgusta, je neznanec prišel do brunarice -trgovine TVagal na Zadrečki cesti v Nazarjah. Skozi odprto okno je segel v notranjost in iz odprte blagajne, ki je bila v bližini okna Darinki U. ukradel 6.000 tolarjev.
Vlom v avto
v noči na soboto, 29. avgusta, je neznanec vlomil v osebni avto jugo last Marije C. Vozilo je bilo parkirano na Zadrečki cesti v Nazarjah. Vlomilec je ukradel avtoradiokasetofon vreden 30.000 tolarjev.
Vlomilec odšel z denarnico
V noči na ponedeljek, 31. avgusta, je prišel neznanec na dvorišče stanovanjske hiše v Bregu pri Polzeli, kjer je vlomil v osebni avto Fiat Uno, last Nuše S. V vozilu je našel žensko denarnico, iz katere je na škodo lastnice vzel 102.000 tolarjev.V isti noči je nekdo prišel do oklenjenega osebnega avtomobila Lada Niva last Ivana O., ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjske hiše na Polzeli. Iz notranjosti vozila je na škodo lastnika odtujil za približno 36.000 tolarjev gotovine v različnih bankovcih.
Opekline so bile prehude Branko P. umrl v UKC Ljubljana
tragedija v Robanovem kotu
V petek, 28. avgusta, seje v Robanovem kotu zgodila tragedija. V drvarnici last Marjana P., ki jo je zajel ogenj in povzročil za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode, je ogenj zajel tudi 32-letnega Branka F. iz Ro-banovega kota, ki seje v drvarnico namenil, da bi z motorko žagal drva.
Branko F. je, kot so ugotovili preiskovalci UNZ Celje, odšel okoli 15. ure najprej v podstrešni del drvarnice, kjer je bila shranjena 10-iitrska PVC posoda z bencinom. Pri odpiranju
posode so se po vsej verjetnosti zaradi Brankovega kajenja vneli bencinski hlapi, kar je povzročilo eksplozijo pla-stične posode z bencinom.
Ogenj je zajel ostrešje drvarnice in nesrečnega Branka. Domačini, ki so slišali močan pok in zaznali požar, so odhiteli na pomoč. Na tleh so našli gorečega Branka. Opečenemu niso mogli pomagati niti v UKC Ljubljana, kamor so ga prepeljali. Dve uri kasneje je zaradi hudih opeklin umrl.
Otroška igra zanetila požar
ŠOŠTANJ, 26. avgusta - Ogenj, ki je v sredo prejšnji teden izbruhnil na gospodarskem poslupju na Primorski cesti v Šoštanju, je po
in več v njem shranjenih kuhinjskih elementov. Lastniki poslopja so na delu v tujni, objekt pa je uporabljal Anton P. iz Metleč.
Ogenj je uničil zgornji del poslopja. Foto: J. Miklavc
neuradni oceni povzročil za milijon tolarjev gmotne škode. Uničil je zgornji leseni del poslopja s kritino, seno, deske, mešalec za beton
Vzrok požara, kot so ugotovili kriminalisti in policisti, pa naj bi bila otroška igra.
16 KAS vas
mgmm
■H
3. septembra 1998
Rudar klonil v Ljudskem vrtu
Dabanovič znova izvrsten
Tekma obeh evropskih moštev Maribor Teatanica in Rudarja v nedeljo pod umetno svetlobo v Ljudskem vrtu je bila zelo zanimiva. Gostje so stavili vse na obrambo, domači na napad.
Rudarji so kljub temu poskušali iz nasprotnih napadov ter z močnimi udarci od daleč presenetiti svojega nekdanjega vratarja Gorana Stankoviča. Ce bi bili vsaj za malenkost natančnejši, bi se gotovo znašla kakšna žoga v njegovi mreži, saj so ga velikokrat zatekli na krivi nogi. Mariborčani pa so želeli čim prej doseči zadetek, zato so vse stavili v napad. Že v 3. minuti je velenjski gol "visel" v zraku, toda kapetan Mla-den Dabanovič, je sijajno posredoval, že zlasti močno pa so mu tudi domači gledalci zaploskali v 52. minuti, ko je izvrstno ubranil žogo, ki jo je proti njemu povsem neoviran
poslal Židan. Priložnost tekme za zadetek so imeli Velenjčani v 27. minuti, ko je Vidojevič s približno sedmih metrov poslal žogo v spodnji desni kot mariborskih vrat, vendar je jo je Stankovič s skrajnimi močmi odbil žogo v kot. Po nekaj minutah igre v drugem polčasu je Prašnikar, ki ima veliko močnejšo klop kot Kostajnšek, na igrišče najprej poslal Kolarija, nato še Bozga (ta seje znova vrnil Teatanicu) in po udarcu s kota v 66. minuti so gledalci videli edini zadetek dveh utrujenih ekip, strelec je bil Balajič.
Po tekmi sta dejala - Bojan Prašnikar, trener Teatanica:"Za obema ekipama sta zelo težko gostovanji, zato obojim čestitam za veliko požrtvovalnost v igri in da smo gledali zanimivo tekmo. Manjkal je le še kakšen zadetek, za kar smo imeli priložnosti, toda vsekakor je ve-
lenjski vratar Dabanovič dobro zaprl svojo vrata. Kar najbolj smo se morali potruditi za zmago, zato je še toliko bolj dragocena."
Drago Kostajnšek, trener Rudarja: "Tekma je bila dobra, bili smo dostojen nasprotnik Mariboru, ki je gotovo trenutno naša najmočnejše moštvo. Resda je našo mrežo velikokrat reševal Dabanovič, toda tudi mi smo imeli lepe priložnosti, vendar so Stankoviča "reševali" netočni udarci mojih igralcev."
Zaradi nastopa reprezentance v nedeljo ne bo prvenstvenega kroga. Prvenstvo bodo nadaljevali 13. septembra, ko bodo Velenjčani gostili Muro, v sredo, 9. septembra, pa bodo v tekmi šestnajstine finala slovenskega pokala gostovali v Kranju pri tamkajšnjem prvoligašu Triglavu.
■ VOS
Velenjski mestni stadion
Razsvetljava
prihodnji
mesec
Športno - rekreacyski zavod Rdeča dvorana, kot investitor, je v torek podpisal pogodbo s podjetjem Slovenijaš-port 3T o postavitvi razsvetljave na Mestnem stadionu v Velenju. To ljubljansko podjetje bo namreč izvajalec del, vso opremo pa bodo v glavnem uvozili z Nizozemske.
Velenjski štadion bo razsvetljen podobno kot so nogometna igrišča na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, dela bodo začeli takoj, po pogodbi pa naj bi jih končali do konca oktobra'.
■ vos
NK Esotech Šmartno
Izgubili v zadnjih sekundah 1
Smarčani so se tudi z drugega gostovanja vrnili brez točke, saj so na gostovanju pri novincu Pohorju v Rušah nespretno zapravili vsaj točko.
Gostje so začeli dokaj dobro in kmalu umirili domačine. Oboji so igrali na sredini igrišča, brez prave volje in borbenosti in vse do odmora se na igrišču ni zgodilo ničesar omembe vrednega.
Malo bolj zanimivo je bilo v drugem polčasu. Domači so zaigrali bolj napadalno, vendar brez večjih priložnosti, Smarčani pa so uvideli, da Pohorje ni kakšen poseben strah in trepet, vse bolj nevarno so napadali in večkrat ogrozili domača vrata. Zal neuspešno in ko je že vse kazalo na delitev točk, so domačini v 89. minuti dosegli zmagoviti zadetek. Po prostem strelu je nekdo od šmarskih igralcev žogo poslal v prečko, odbito pa je domači napadalec poslal v mrežo. Takoj za tem je sodnik izključil Šoštarja.
V	nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostoval drugi novinec Tabor iz Sežane, vedeti pa je treba, da sta prav novinca Pohorje in tabor na vrhu lestvice z vsemi tremi zmagami.
V	sredo, 9. septembra, bo v Šmartnem tekma osmine finala slovenskega pokala med Esotechom in prvoligašem Primorjem iz Ajdovščine.
■ Janko Goričnik
Moldavija ne bo kmalu pozabljena
"Ne, niti deset sekund ne!"
Nogometaši Rudarja so se obdržali v Evropi vsaj še en krog. Njihov novi nasprotnik je Varteks, predstavnik Hrvaške v tem pokalu. Prva tekma bo 17.septembra, v njej pa bodo gostitelji Velenjčani.
Dabanovič brani vse
Rudarjeva prednost s prve tekme proti Moldavcem v Velenju (2 : 0) je bila za za domače prejšnji četrtek popoldne v povratni tekmi v Kišinjevu, na stadionu Republike, neulovljiva. Resda so gostitelji vseh devetdeset minut neusmiljeno napadali, igrali veliko bolje kot na prvi tekmi pred štirinajstimi dnevi. Toda "rudarji" so vzdržali vse njihove nalete, pokazali izjemno požrtvovalnost, Mladen Dabanovič pa je tudi v moldavskem glavnem mestu potrdil, da je zasluženo v izbrani državni vrsti in da si zasluži celo več - da postane njen prvi vratar.To je dal vedeti tudi v nedeljo zvečer v Ljudskem vrtu, ko je na prvenstveni tekmi z Maribor Teatanicom znova nekajkrat čudežno ubranil udarce nevarnih vijoličastih napadalcev.
V Kišinjevu se Velenjčani niso samo branili. Svojo priložnost so iskali tudi v hitrih nasprotnih napadih, in vselej, ko so krenili proti domačemu vratarju, so bili zelo nevarni. Toda velikokrat so želeli preveč, namesto enostavnih rešitev so se odločili za preigrava-nje, nekaj težav so imeli tudi z ustavljanjem žoge, pa tudi kanček smole: že v 21-minuti je Zoran Pavlovič zadel vratnico.
Navijači "dihali" za ovratnik
Rudarjem žreb strani ni bil naklonjen, saj so ves prvi polčas igrali proti soncu, ki je bilo tudi sovražnik maloštevilne skupine, ki jih je spremljala. Vodstvo Con-structorula jim je "gostoljubno" izbralo zadnje vrste na sončni strani in nizko sonce jih je vseskozi zaslepljevalo. Skupaj z njimi smo bili tudi mi.Na nasprotni strani (stadion ima tribuno s sedeži okrog in okrog) je bila senca. Normalno smo se počutili šele zadnjih dvajset minut, ko je sonce začelo zahajati in so prižgali umetne luči. Na začetku drugega polčasa pa smo morali pokazati tudi "debele živce."Za hrbet nam se je prilepilo dvajset do trideset domačih navijačev, ki so nam tulili na ušesa, izzivali, mahali z zastavami tudi po naših glavah. Obnašali so se kot da bi bili na bojnem pohodu. Ker ni bilo odziva in ker je bil tudi čas na igrišču vse večji zaveznik Rudarja, pa tudi njihove glasilke so postajale vse bolj hrapave, so se pred koncem umirili in po tekmi nekateri celo športno s stiskom roke priznali, da so Slovenci bili pač boljši. To so storili mrkih pogledov tudi njihovi nogometaši na igrišču, nad katerimi so bili domači gledalci seveda zelo razočarani, saj v dveh tekmah niso zabili Mladenu Dabanoviču niti častnega zadetka.
Ostali brez sendvičev, salam, sira, banan...
Pritisk nad nami se je začel že veliko prej, tako po pristanku
letala na tamkajšnje letališče, ki pa je v zelo slabem stanju; sploh to velja za sprejemni prostor, kamor smo najprej morali stopiti in se pripraviti za temeljiti pregled. Cariniki so bili dosledni, zapisati smo morali, koliko in katere devize imamo; v rubrikah, kjer sprašujejo za mamili in drugimi predmeti ni bilo dovolj na koncu stavka narediti črtico, ampak obvezno zapisati NO. Potem je sledilo najhujše in tudi najzabav-nejše. Ko so nam začeli pretresati naše kovčke, potovalke, in torbice za dokumenta, fotoaparate, smo bili sprva slabe volje, potem pa smo se začeli zabavati. Mimogrede moja torbica z dokumenti je morala kar dvakrat skozi temeljiti pregled.
Najbolj zabavno je bilo, ko so bili cariniki v dvomih, ali v plastelinkah resnično ni nič drugega kot Radenska ali Zala oziroma Kokakola, ali druga pijača, ki smo jo imeli zraven. Eden izmed njih je bil celo tako nezaupljiv, da je odvil zamašek in poskusil(I), če je res. In ostali smo brez sendvičev, salam, sira ... Gostov kuhar Franc, ki je skrbel za prehrano nogometašev v Moldaviji, pa se je moral odreči tudi vsem bananam (okrog sto), ki jih je ime za igralce, najbolj hudo pa mu je menda bilo za Ogrskimi salamami. Cariniki so mu pustili le konzerve. Če so si zaseženo hrano, ko so z nami opravili, shranili, so imeli po našem odhodu gotovo lepo praznovanje, saj so tega dne v Moldaviji slavili dan neodvisnosti.
Predsednikova hči na tleh
Ko smo se počasi prebijali skozi prvo, pa drugo kontrolo ..., smo končno prišli še do okenca, kjer je carinik dobro prevetril še naše potne liste in če smo vse devize vpisali na poseben obrazec. Malo pred mano je prišla k okencu z druge strani hči predsednika kluba (prišla je pO nas), kije bila
tudi v Velenju, in menil sem, da bo sedaj šlo po hitrem postopku. Pozdravil sem jo, pa je nekaj vzvišeno zamomljala, brez da bi mi namenila vsaj malo gostoljubnega nasmeha. Cariniku sem moral celo pokazati denarnico, daje pogledal, če sem vpisal ves denar.
Toda prišlo je mojih"pet minut". Na neravnih betonskih tleh se je nenadoma spotaknila in s svojim (pre)obilnim telesom te-lebnila po tleh. Nisem privošč-ljiv. Toda v tistem trenutku, naj mi bralke ne zamerijo, sem bil.
Bili smo kot
"državniki"
Med vožnjo od letališča do hotela pa smo bili kot državniki na obisku. Pred nami je vozil policijski avtomobil s prižganima rdečo in modro lučjo ter vključeno sireno. Ob utripanju luči in zavijanju sirene smo drveli po avtomobilski cesti z največjo hitrostjo, ki jo je zmogel avtobus. Do hotela smo bili popolni gospodarji ceste, saj so se nam umikala oziroma nam dajala prostor vsa druga vozila, tudi mestni avtobus. Ovira za šoferja niso bile niti rdeče (!) luči na semaforjih. Po sosednjem pasu nas medtem ni upal nihče prehiteti.
Hotel, v katerem smo bili, je bil resnično brez napak: lep, s telefoni (Iskrinimi) in televizorji v sobah.Tudi druga oprema v sobi (umivalniki, pipe) je bila uvože-
na iz naše države. Iz sob smo lahko neposredno telefonirali v domovino, enako so nas lahko klicali v sobe.
Krivi danski novinar-Ji(?)
Zato še danes ne moremo
verjeti, da so bili na stadionu za nas telefoni nedosegljivi. Prej bi spravili na noge dve številki premajhen čevelj, kot klubske gospode naprosili samo za deset sekund uporabe njihovega telefona. O tem je odločal le eden, predsednik kluba, ki je tudi trener, pa menda tudi direktor stadiona. Uro pred začetkom tekme ga še ni bilo, zato delegat tudi ni mogel napisati zapisnika s postavami. Morali so ga poklicati, menda domov, in nato gaje šofer pripeljal z novim džipom, v Velenju je bil z mercedesom.Toda s tem težav z zapisnikom še ni bilo konec. Na dvakratno posredovanje delegata s Cipra in četrtega grškega sodnika smo dobili postave ekip šele dvajset minut pred začetkom tekme.
Poskušali smo vse, da bi nam omogočili občasno javljanje poteka tekme v domovino s pomočjo telefona. Vendar zaman. Prej bi upognili star hrast kot njih. Kriv je bil njihov veliki "bos". Takoj po tekmi smo še enkrat poskušali, da bi sporočili v domovino vsaj izid tekme.Prijazna predstavnica kluba (da, tudi take so bile, ki pa je bila brez moči),nas je popeljala do bosove tajnice. Njo smo prosili, naj nam dovoli, da v domovino sporočimo le njihovo številko, da bi nas poklicali nazaj, da ne bi imeli (Moldavci seveda) nobenega stroška. "Tudi naš kratek klic bomo plačali, smo ji dejali." "NE, NE, NE!" je odločno
pribila. "Samo deset sekund, prosim." Ni se omehčala. "Ne niti deset sekund!" Bili pa smo prepo-nosni, da bi jo poskušali omehča- I li z ameriškim "zelencem", kije najbolj iskana valuta pri njih. Od naše posrednice smo le zvedeli, zakaj je direktor kluba zaklenil vse prostore s telefoni. Pred nedavnim je moldavski državni prvak igral tekmo z danskim predstavnikom in tedaj naj bi jim dan- | ski novinarji povzročili "astronomske" stroške. No, vseeno na naše danske kolege nismo pw nič jezni.
Samo ne še enkrat na vzhod
Po končani tekmi smo se pri njih zadržali le toliko, da so se nogometaši oprhali, nato smo brez pravega slovesa (zaradi poraza gostiteljem ni bilo do stiska rok, nam pa je bilo vseeno) odpotovali proti letališču in spet uživali v "državniški" vožnji. Carinski postopek je bil veliko krajši kot ob našem prihodu; razumljivo, saj smo bili brez hrane. Ob prihodu dan poprej smo morali vpisati na obrazec tudi vso valuto, ki jo bomo nesli v njihovo državo, carinik mi je celo pokukal v denarnico, tokrat te preveritve ni bilo, čeprav smo morali vpisati, koliko denarja nesemo nazaj. Zavestno mi je spregledal nekaj tablic njihove čokolade, pa nekaj spominkov.
Ko smo se namestili v letalu, je nogometašem čestitala za uspeh posadka 48-sedežnega letala, ko pa se je dvignilo na predvideno višino, je popustila napetost zaradi naporne tekme tudi v nogometaših in začelo se je slavje - oglasila se je pesem, ki je nekoliko utihnila le nad Slovenijo, ko smo zvedeli, da smo iz vročih poletnih moldavskih dni prileteli v neurje oziroma hladno deževno noč sl4 stopinjami temperature. Rahlo tresenje letala je bilo mačji kašelj z doživetim pretresom na moldavski carini. Na Brniku le prijazen pozdrav s slovenskimi cariniki in že smo bili na avtobusu. Na njem smo nogometašem nazdravili s šampanjcem, predsednik kluba Janko Lukner pa jim je ponovil besede, ki jih je I izrekel že takoj po končani tekmi v slačilnici: "Še enkrat vam čestitam za veliko borbenost, s katero ste pokazali, kako si tudi vi želite ta največji uspeh v zgodovini našega kluba."
Nekdo se je na glas spomnil da bo naslenji dan v Monte Car-lu žreb prvega kroga šestnajstine finala. "Bog ne daj, da bi morali še enkrat tako daleč na vzhod,"je dejal drugi. Ne bo treba. Potovali bodo le do Varaždina.
"Uspeli smo!"
Samo še 45-minut morajo vzdržati, je bilo slišati med malo skupino Velenjčanov na tribuni, med katerimi sta bila tudi župan Srečko Meh in direktor Premogovnika dr. Franc
Žerdin.

ŠPORT IN REKREACIJA

■■■■


kas vas 17
NK Esotech Šmartno
mm	m mm	* ■ v	■ v m m
Toni Tomazic odšel!
Nogometaše šmarškega Esotecha je konec minulega tedna povsem nepričakovano zapustil trener Toni Tomažič, že v ponedeljek pa je prevzel nogometaše prevaljskega prvoligaša Ko-rotana.
Vodstvo Esotecha je v neugodnem položaju takoj pričelo iskati novega trenerja, glede na vlaganja in cilje v letošnjem prvenstvu pa je želelo pridobiti pravega strokovnjaka iz širšega slovenskega prostora. Zelo konkretne razgovore so imeli že v torek, imena novega trenerja pa do zaključka redakcije še nismo izvedeli.
NK Usnjar
Treba je igrati do konca
Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so v minulem prvenstvu redko zmagovali na svojem igrišču, prav zato so bili sobotne zmage v 3. krogu novega prvenstva proti Hajdini še toliko bolj veseli.
Soštanjčani so igrali v Polju zelo dobro, imeli veliko priložnosti za zadetek, toda očitno tudi oni bolujejo za neučinkovitostjo, vsaj tako je izgledalo do zadnjih trenutkov tekme. Gostje so se vseskozi v glavnem branili, vmes pa tudi dvakrat zelo nevarno zapretili in v 59. minuti zadeli celo prečko. Pri usnjarjih je še zlasti izstopal Mir, ki je do poškodbe dobro vodil svoje moštvo. Pred koncem tekme je trener Peter Buškovič na zeleni travnik poslal Novaka in novega Soštanjčana Milidragoviča. Kljub temu so bili napadi usnjarjev še naprej jalovi in ko so gledalci že začeli obu-pavati, da ne bodo videli nobenega zadetka, in nekateri tudi že odhajati s tribune, so jim nogometaši z dvema lepima akcijama dali vedeti, da upanje nikoli ne zamre. V 89. minuti je Novak z mojstrskim udarcem prinesel veselje na tribuno, v 92., torej v sodniškem podaljšku pa je Milidragovič to veselje samo še podaljšal. Konec dober, vse dobro.
V naslednjem krogu bodo gostovali pri Unioiju v Zrečah.
■ vos
Atletika
Dobri nastopi Velenjčanov
Janez Hudej: »Obetal sem si uvrstitve do šestega mesta. Dosegi sem tretje.«
Iz RK Gorenje
Danes na turnir v Avstrijo
Med pripravami na novo prvenstvo so rokometaši Gorenja v soboto gostovali v Slovenj Gradcu in v prijateljski tekmi z domačim Preventom izgubili s 25:26. To pa ni bila edina tekma, ki so jo odigrali v minulih dneh. Gostovali so tudi v Čakovcu in s tamkajšnjim istoimenskim moštvom izgubili s 27:33, udeležili so se turniija v Ljubljani, kjer so igrali s Slovanom (gostitelj turnirja) 24.24 in premagali italijanskega prvoligaša Enno 23:17.
Danes, v četrtek, bodo odpotovali na mednarodni turnir v avstrijski Linz. Trener Tone Tiselj še vedno v igro ne more postaviti Saša Kimčenka in vratarja Uroša Senico. Prvi po operaciji kolena sicer že okreva in že ima posebne treninge, Senica pa ima še vedno težave po operaciji stopala.
VOS
V	Ljubljani je bil atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke ter mlajše mladince in mladinke, predstavniki velenjske kluba pa so kar uspešno mešali štrene tekemecem.
Pionirke - 800 m: 3. Anja Rak, 4. Katica Pirečnik, 6. Nika Hudej, 8. Silva Dešman; 2000 m: 1. Jožica Hozjan; pionirji - daljina: 6. Andrej Pompe; mlajše mladinke - 4 x 300 m: 1. AK Velenje (Njenjič, Čepelnik, Ternik, Breznik); mlajši mladinci -100 m: 2. Jure Pocajt; 2000 m: 6. Boris Vugrinec.
V	naslednjih dneh bo v Mariboru še ekipno prvenstvo za mladinke in mladince.Od 10. do 14. septembra bo reprezentanca Slovenije do 25 let nastopila na troboju Italije, Francije in Slovenije, od velenjskih atletov pa bodo nastopili Krajnc, Buč, Šalamon, Verbnjak in Ceplakova.
Na mednarodnem mitingu v Banski Bystrici so uspešno nastopili trije velenjski atleti in vsi osvojili 4. mesto: Boštjan Buč na 3000 m z zaprekami, Sašo Njenjič na 800 m in Jana Pugelj na 100 m.
■ V. P.
Tako so igrali
Povratna tekma predkroga pokalnih zmagovalcev
Consructorul - Rudar 0: 0
Kišinjev, Stadion Republike, gledalcev7000, sodnik: Fasolis (Grčija). Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič (od 73. Šumnik), Balagič, Pire, Caushllari, Gajser, Podvinski, Brezič (od 63. Cerimovič), Pavlovič (od 87. Lavrič), Vidojevič.
Prva SNL - 5. krog:
Maribor Teatanic - Rudar 1: 0 (0 : 0)
Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič,^ Balagič, Pire (Čeri-movič), Chausllari, Gajser, Podvinski, Brezič (Šumnik), Pavlovič, Vidojevič.
Strelec: 1:0- Balajič (66).
Druga SNL - 3. krog:
Pohorje : Esotech Šmartno 1:0 (0: 0)
Esotech Šmartno: Kališek, Omeragič, Zlodej, Pokleka, Javornik, Oblak, Štefančič (Pavič), Repovž, Mujanovič (Šoštar), Smajlovič, Omerovič (Vodovnik).
Strelec: 1:0- Hafner (89). Usnjar - Hajdina 2 : 0 (0: 0)
Usnjar: Čanič, Fenko, Milanovič, Merčnik, Kraljevič, Daničič, Mir (od 71. Milidragovič), Keršič, Dragič(od 60. Novak), Pudgar, Kovačič Strelca: Novak 88, Milidragovič (92)
Invalid Janez Hudej iz Velenja
Priprave na Sidney 2000
Že v prejšnji številki našega tednika smo pisali o odlični uvrstitvi Janeza Hudeja iz Velenja, ki je na svetovnem prvenstvu v atletiki za invalide med devetimi tekmovalci osvojil bronasto odlične v peteroboju, četrto mesto v metu diska in peto v suvanju krogle. Čeprav se na tako zahtevnih tekmovanjih pojavlja vse od leta 1990 dalje, je bil tokrat v ; angleškem mestu Birmingham s svojim nastopom zadovoljen kot še nikoli doslej.
. »Trud se je resnično obrestoval. Oktobra lani sem začel priprave na to svetovno prvenstvo, marljivo treniral na atletskem stadionu v Velenju sam, tu in tam še s trenerjem v Čelju, zadnji mesec pred tekmovanjem pa sem treniral tudi dvakrat na dan. Ob tem moram poudariti, daje za polovico uspehu zaslužna tudi moja družina. Če žena Marina in hčerka Maja, ki je postala prava šolarka, ne bi imeli za moje potrebe dovolj razumevanja, tega napora najbrž v takšni meri ne bi zmogel. Stali sta mi ob strani. Doma sta moj nastop spremljali s stisnjemi pestmi in seveda bili tako kot sam in ostali v slovenski reprezentanci navdušeni,« je pripovedoval. Najbrž so mu ob prihodu v službo v začetku tedna stisnili roko tudi njegovi sodelavci, ki vedo, da sodelovanje na svetovnem prvenstvu v peteroboju ni mačji kašelj. Pomemben je vsak centimeter, vseh pet disciplin je potrebno opraviti v enem dnevu. Kot pravi Janez, nastop peterobojca na stadionu traja skorajda od 9. do 20. ure.
Po vrnitvi iz Anglije, pred 14 dnevi, sije Janez privoščil teden dni dopusta. Nekaj gaje izkoristil za ureditev administrativnih zadev, kot se je izrazil, za analizo rezultatov, za primerno slavje za doseženo uvrstitev. Upamo, da je izpolnil tudi obljubo, ki jo je dal hčerki Maji - družinski izlet, predvsem pa obilo plavanja v bazenu v Topolšici.
In kaj sedaj? »Lahko vprašanje za težak odgovor. Začele so se priprave na Sidney 2000. Trudil se bom, da bom s svojimi nastopi in trdim delom na stadionu upravičil uvrstitev v reprezentanco in nastopil še tretjič na olimpijskih igrah.«
Verjamemo, da bo Janez dosegel zastavljeni cilj. Skupaj z njegovima Marino in Majo bomo držali pesti, da pot do cilja ne bo pretežka, njegova pričakovanja pa izpolnjena.	■ Tp, slika: VOS
OK Šoštanj Topolšica
Pravega počitka ni
Odbojkaiji Šoštanja Topolšice so svoj letni program sklenili z igranjem na mivki. Mlajši odbojkarji so se udeležili odbojkarskega tabora v Izoli, kjer so pod strokovnim vodstvom nabirali izkušnje, ves čas pa so se vrstili tudi turnirji.
V	Portorožu je bil turnir za pionirje, pod vodstvom trenerja Nika Jerončiča pa so nastopili tudi Skornšek, Rožič, Venišnik in Urbane ter z razigrano in borbeno igro osvojili 3. mesto. Prav tako tretja sta bila Brišnik in Duplišek med kadeti.
V	Hočah pri Mariboru pa je bilo mladinsko državno prvenstvo v odbojki na mivki. Nastopila sta tudi D. Sevčnikar in Bevc in po dveh dneh napornih srečanj osvojila naslov državnih prvakov.
■ N.R.
Balinanje
Zoran drugi med člani
V	nedeljo je bilo na pokritem štiristeznem balinišču Megrada v Rogaški Slatini državno člansko prvenstvo v hitrostnem zbijanju. Zoran Rednak, mladinski državni in svetovni prvak, je na tem prvenstvu osvojil drugo mesto za dolgoletnim državnim reprezentantom Urošem Veharjem in tudi s tem potrdil svoj razkošen talent.
V	prvi državni ligi so odigrali 13. krog in številka 13 je bila ugodna za balinaije ekipe Velenje Premogovnik. Premagali so namreč ekipo Sovič G. Brko s 13:11 in se na lestvici povzpeli na 5. mesto.	■ B.K.
Ulična košarka
Odprto prvenstvo Velenja
ŠRZ Športna dvorana in Športna zveza Velenje bosta naslednjo soboto, 12. septembra, izvedli odprto prvenstvo Velenja v ulični košarki za rekreativce. Nastopijo lahko vsi igralci, ki niso registrirani v 1.A in l.B slovenski ligi, ekipe bodo nastopile v kategorijah do 16, od 17 do 30 in nad 31 let, prijave sprejemajo v ŠRZ Rdeča dvorana vsak dan od 7.00 do 13.00, najkasneje so 7. septembra. Število ekip je omejeno, prijavnina je 2.400 tolarjev za najmlajšo kategorijo in 3.600 za starejši dve; žiro račun je 52800-603-38589, vse informacije pa so na voljo na telefon (063) 855-741.
Rovan Taekwon-do klub Velenje
Korejska borilna veščina v Dolini
V	Velenju so pred slabim letom dni ustanovili prvi Rovan Taekwon-do klub. Kljub temu pa, da je klub še mlad, je vanj včlanjenih že 30 članov iz Velenja in 10 iz Doliča, pridružujejo pa se jim vedno novi, saj je zanimanje ža tak borilni šport pri nas veliko.
Taekwon-do kot večina ostalih borilnih veščin izhaja iz daljnega vzhoda, njegove korenina pa so nekje na polotoku, kjer sta danes obe Koreji. Borilna veščina, kije šele v Evropi postala šport, izhaja iz japonske borilne veščine Jui-Juiceja in karateja, ki ga v Koreji imenujejo Hwangdo. Kljub temu, da je besedico težko napisati, še težje pa jo je prebrati, ne pomeni nič drugega kot boj z rokami in nogami, le v Korejščini. Ustanovitelj svetovne organizacije, ki združuje ljubitelje te borilne veščine je general Cho-jg Hong Hi. Oče te borilne veščine v Sloveniji je Emil Durakovič.
Vendar šport nikakor ni nasilne sorte. V Taekwon-doju obstajajo stroga pravila, borilna veščina je sestavljena iz treh prvin. Najprej se posamezniki naučijo udarcev z nogami in rokami ter form, podobno kot pri sestrski veščini karateju, kjer se forme imenujejo kate. Drugi korak je urjenje samoobrambnih veščin, najvišja stopnja pa je sparing. Podobno kot pri boksu gre tu za dvoboj nasprotnikov, le daje prepovedanih udarcev manj, strogo pa kaznujejo predvsdem udarce v zadnji dl telesa, to je hrbet in zatilje. Posamezniki nosijo močno zaščitno opremo. Med drugim imajo ščitnike zob, genitalij, nog in rokavice, začetnikom pa, ki še niso vajeni včasih kar močnih udarcev, nadenejo še čelade in prsne ščitnike.
Peter Landeker, ustanovitelj kluba in večkratni slovenski državni prvak, je povedal, da Taekwon-do kljub svojemu grobemu izgledu ni tako nevarna borilna veščina, saj je med nasprotnikoma dovoljen le kontakt. Tudi najmočnejši udarci se lahko končajo le z dotikom, kar pomeni, da udarca ne smejo dokončati. Poškodbe so tako zelo redke, oziroma jih sploh ni, na-jvečrat pa so to le zvini in modrice.
Landeker se s Taekvvon-dojem ukvarja že osem let, a še vedno, kljub temu da je že priznan trener, ljubiteljsko, saj je čut za borilne veščine državnih ustanov in športnih zvez, kot je povedal Landeker, slab.
Kljub temu, da je v javnosti Taekwon-do med borilnimi veščinami ek-sot, pripravijo v Sloveniji precej tekmovanja in turnirjev, na katerih lahko tekmujejo prav vsi, od najmlajših do najstarejših članov, tako moški kot predstavnice nežnejšega spola. Na turnirjih tekmujejo v več disciplinah. Tekmovalci pokažejo svoje spretnosti v formah, sparingu (dvoboju), testu moči (lomljenje desk in opek) in posebnih tehnikah. Člani državne reprezentance se udeležujejo tudi turnirjev v tujini, kjer dosegajo dobre rezultate. Tako imamo v Sloveniji med drugim evropskega prvaka v veščini, Landeker pa je poleg državnih naslovov večkrat slavil tudi na turnirjih v tujini.
V	velenjskem klubu jim glavni sponzor Čiščenje in vzdrževanje Rovan in pokrovitelj Varilstvo Tičkovič Marjan omogočata treninge trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek popoldan na Osnovni šoli Šmartno v Velenju, ko so jim v teh časovnih terminih najeli telovadnico. V Doliču pa se pretepajo (pa ne po gostilnah, ampak pod budnim očesom vaditeljev) v ponedeljek popoldan in ob sredah in petkih zvečer na osnovni šoli.
Prvega septembra bodo v klubu pričeli vpisovati nove člane. Vabijo prav vse, od petega pa tja do osemdesetega leta starosti. Še posebej pa bi bili veseli najmlajših, saj lahko le tako zagotovijo zanimivemu športu v Dolini lepo prihodnost.	■ dos
Maraton Celje - Logarska dolina
Pričakujejo 1000 pohodnikov
Društvo maratoncev in pohodnikov bo v soboto, 5. septembra, že 14. po vrsti izvedlo maratonski pohod od Celja do Logarske doline.
Tekmovalci in pohodniki bodo tokrat prvič krenili na pot ob 6.00 izpred zgradbe celjske mestne občine, torej ne več sredi noči kot doslej, starti skrajšanih prog bodo ob 8.00 v Mozirju, ob 9.00 na Ljubnem in ob 10.00 v Lučah, udeleženci pa morajo priti do cilja v Logarski dolini najkasneje do 19.00. pripravljajo tudi dve posebni kategoriji. Prva je "mili-tary" na 42 kilometrov za pripadnike Slovenske vojske, brez katerih bi vsakoletni pohod težko pripravili, druga pa "manager" na 15 kilometrov za ugledne goste in predstavnike družabnega življenja. Letos pričakujejo okrog 1000 udeležencev, po prvih štirih pohodnikih v letu 1985 pa je bila udeležba doslej največja leta 1995 s 751 pohodniki, lani jih je bilo 605.
Športnik julija je Jernej Javornik
Še v prejšnjem tednu je bilo število glasov za Jerneja Javornika, Rolanda Kaligara in Tino Pandžo na prvih treh mestih zelo izenačeno, v zadnjem tednu pa je daleč največ glasov prejel nogometaš Rudarja Jemej Javornik in osvojil naslov športnika julija. Dobil je 52 glasov, smučarski skakalec Rolando Kaligaro na drugem mestu 32, plavalka Tina Pandža na tretjem 26, glasovali pa ste še za plavalca Jureta Primožiča (5), teniško igralko Katarino Srebotnik (5) in vratarja NK Esotech Borisa Kališka (4).
Akcijo seveda nadaljujejmo z izborom športnika meseca avgusta. Mi vam ponujamo vratarja NK Rudar Mladena Dabanoviča in Rudarjevega igralca Zorana Pavloviča, balinarja Zorana Rednaka, po lastni izbiri pa seveda lahko glasujete za ostale športnice in športnike.
Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi.
Naš naslov je Naš čas, Foitova 10, Velenje
Žreb je tokrat izbral Darka Verhovnika iz Stritarjeve 2 v Velenju. Anorak Našega časa lahko dvigne v uredništvu.
r:---------------------1
| Športnica - športnik avgusta
! Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ |
I	I
I .............................................................................................. I
I_______________________I
107,81
Celjski policisti so sredstva in načine kako lahko prisilno ustavijo vozila, tudi prikazali.
SPV Velenje uskladil aktivnosti za varno pot v šolo in iz nje
Šolarji so na cesti
VELENJE, 27. avgust - Pred začetkom novega šolskega leta je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje, vodi ga Juiijan Slemenšek, sklical še zadnji sestanek, na katerem so sodelovali ravnatelji šol in vrtcev, predstavniki policije, zveze šoferjev in avtome-hanikov, predstavniki prevoznikov, avto šol in podjetij, ki se ukvarjajo z urejanjem cest, da so skupaj preverili, ali je za varnost šolarjev na njihovi poti do šole in nazaj, dovolj dobro poskrbljeno. V prvih dneh, tja do 11. septembra, bodo njihove korake budno spremljali policisti, ki bodo v bližini šol nadzorovali promet in ga tudi umirjali s pomočjo radarjev, pomagali pa jim bodo šolarji - prometniki. Kot je na sestanku povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje Robert Vodušek bodo prisotni na območju vseh treh občin, poleg Velenja tudi v Šoštanju in Smartnem ob Paki. V začetku septembra (kateri dan natanko, ni izdal) pa bodo preverili tudi ustreznost vozil, s katerimi prevozni-
ki vozijo otroke v šolo in nazaj ter ustreznost koles in motorjev s katerimi se prevažajo šolarji sami. Sicer pa aktivnosti za varno pot potekajo skozi vse leto, le da so v prvih šolskih dneh nekoliko bolj "vidne". Pri tem pa vsi, tudi starši, močno računajo predvsem na voznike in druge udeležence v prometu in jim polagajo na srce, da so previdni in vozijo tako kot jim velevajo predpisi. Starši prvošolcev bodo na šolah lahko dobili posebne brošure, ki jih je izdal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z naslovom Prvi koraki v svetu prometa, da bodo lahko svoje najmlajše ustrezno pripravili na dogajanje v prometu in na to, da se bodo znali varovati. Letos so posebej pohvalili vzdrževalce cest, konkretno Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje ter Podjetje za urejanje prostora Velenje, ki sta pravočasno poskrbela za obnovo cestnih označb, predvsem prehodov za pešce in za pregled ter obnovo cestne signalizacije.
■ Milena Krstič - Planine
- vozite previdno!
SPET SMO TU!
VOZITE PREV/DNOi
Anketa
Počitnice
V	torek seje spet pričel pouk, in to čisto zares. Po več kot dveh mesecih pasje vročih šolskih počitnic so torej osnovnošolci in srednješolci spet pričeli guliti šolske klopi. Med počitnicami je bilo zanje, roko na srce, v Velenju slabo poskrbljeno. Tako za najmlajše, kot tiste, ki so lahko ob petkih in sobotah zunaj malo dlje. Velenje je bilo, kot je v komentarju v eni prejšnjih številk dejala Bojana, mrtvo mesto. Velenjski dečki in deklice so se lahko tako le podili po mestu sem ter tja, se rolali in vozili s kolesi po mestu, morda skočili v velenjsko jezero ali šoštanj-ski bazen. Ujeli smo jih, ko so uživali še v zadnjih dneh počitnic in se v glavi že podili po šolskih hodnikih.
BLAŽ VTVOD: "Moje počitnice so bile zelo pestre. Najprej sem si nabiral moči z namakanjem v morju Adrianskem, potem pa sem v študentski prestolnici Ljubljani iskal dobrega dela. Žal zastonj. Končno sem le dobil nekaj, kar je bilo zame.
V	Lenem Brdu sem obiral borovnice."
JASMINA ALIČ: "Med počitnicami sem se največkrat ohlajala v velenjskem jezeru. Veliko sem se vozila tudi s kolesom, veliko pa sem se tudi rolala." MATEJA STANKO: "Med po čitnicami sem veliko gledala televizijo. S prijatelji smo se tudi veliko igrali zunaj. Na morju smo bili na Hrvaškem, kopala pa sem se tudi v šo-štanjskem bazenu in velenjskem jezeru. Imela sem smolo, saj sem si na zaključnem šolskem izletu med rolanjem zlomila prst, tako da so bile moje počitnice zaradi tega malo krajše."
ALDIN MEJRIČ: "S starši smo šli na morje in v Bosno. Zelo veliko sem se igral s prijatelji, žal pa sem na obisku pri sorodnikih padel po stopnicah in si poškodoval oko, tako da sem moral biti nekaj dni doma. Na morje smo šli na slovensko obalo, v Izolo, kjer sem se kopal in potapljal. Počitnice so sicer super, vendar bo šola, mislim, po počitnicah tudi v redu." ALENJUKAN:	E	j
"Največkrat sem se poleti rolal	1
pred Namo in igral s prijatelji.
Večkrat smo se tudi kopali v šoštanjskem bazenu. Mislim, da smo šli tja vsaj trikrat. Drugače pa smo se hladili tudi za Savinjo. Z družino smo med dopusti šli na morje v Rabac, šli pa smo tudi v Bosno. Kar v redu je, da se bo pričela šola."	■ dos
Slab začetek
Ta teden se na velenjskih ulicah ni začel najbolje, saj sta se že v ponedeljek skoraj hkrati zgodili dve prometni nesreči - na cesti Simona Blatnika in na Šaleški cesti. S slednje je tudi naš naš posnetek.
O prvi pišemo v kroniki, druga pa se je na srečo, končala z lahkimi telesnimi poškodbami. Voznica osebnega avtomobila Marija H. iz
Šoštanja je vozila iz smeri predo- '	'J/ /ji;^ : --^ ^ ^^^Ir-i	f Ji: v-.:
ra. Pri zaviranju naj bi jo zaradi	Cf-" , 'JOC', J-^TjFft^^^^rS^V^i "}-
mokrega vozišča in hitrosti zaneslo preko dveh polnih črt na levi vozni pas. Prav v tistem trenutku je po njem iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Milena G. iz Velenja. Pri trčenju sta se obe voznici lažje telesno poškodovali. Previdnost in znova previdnost! Sploh v teh prvih šolskih dneh, ko je na naših cestah veliko otrok, ki jih počitniška razposajenost še ni minila.
■ tp, slika: bz
Darko Zupan spet gladovno stavka
Za moralno odškodnino
LJUBLJANA, VELENJE - Darko Zupan, član Republikancev Slovenije, je konec minulega tedna pred vladnim poslopjem v Ljubljani začel novo gladovno stavko, ker država ni popravila tudi moralne škode, ki sta jo s predsednikom stranke Adolfom Starmanom doživljala, kot pravita, od leta leta 1992 zaradi kriminalnih podtikanj s strani države. Na sodišču nista bila obsojena, sodni postopek je bil celo ustavljen.
Republika Slovenija v zvezi s takratnimi dogodki, obema (Zupan je to dosegel z gladovno stavko, ki je trajala 57 dni) pred časom izplačala odškodnino, vsakemu po okoli 100.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Prepričana pa sta, da bi morala dobiti odškodnino tudi za vse travme, ki sta jih zaradi javnega blatenja s strani države in medijev doživljala, zaradi česar ni bilo lah-
ko tudi njunima družinama, sama pa sta imela težave pri delu in političnem delovanju, kot pravita. V tokratno Zupanovo gladovanje so v ponedeljek, 31. avgusta, posegli policisti, ki so ga zaradi suma kršitve javnega miru odpeljali na policijsko postajo in k sodniku za prekrške. Zupan pa je vztrajal in z gladovno stavko na istem mestu nadaljeval tudi naslednji dan, 1. septembra. Ker smo želeli iz prve roke, od Zupana zvedeti, kaj se dogaja, smo ga v torek, tik pred zaključkom redakcije, klicali po mobitelu, vendar pa se ni odzval. V zvezi z njegovo stavko, ki naj bi jo nadaljeval kot so poročali mediji pred ameriško ambasado v Ljubljani, pa je Štorman povedal, da o tem samo razmišljata, da pa v zvezi s tem ni še ničesar dokončno odločenega.
■ mfcp
Zakon o policiji uvaja nekaj novosti tudi pri uporabi prisilnih sredstev
Prisilno ustavljanje
CELJE, 31. avgusta - Zakon o policiji, ki nadomešča prejšnji Zakon o notranjih zadevah, sprejetje bil pred dobrim mesecem dni, našteva tudi prisilna sredstva, ki jih smejo policisti uporabiti pri opravljanju uradnih nalog. Naštetih je enajst takih sredstev - od sredstev za vklepanje in vezanje, plinskega razpršilca, fizične sile, palice pa vse do sredstev za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ter uporabe strelnega orožja. Na Upravi za notranje zadeve Ce-
uporabe tako imenovanega "stin-getja", ki ga lahko policisti uporabijo za prisilno ustavitev motornega vozila.
Glede na prej veljavni Zakon o notranjih zadevah v bistvu ne gre za razširitev spektra prisilnih sredstev, ampak le za nekoliko drugačno razvrstitev glede na intenziteto. Bistvenejše so spremembe, ki se nanašajo na uporabo strelnega orožja, in sicer v delu, ki zajema preprečitev bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za ka-
prevoznih sredstev
lje so v ponedeljek na avtopoli- terega je po zakonu mogoče izre-gonu Ljubečna pripravili prikaz či kazen zapora 8 let in več ter do-
ločila glede uporabe prisilnih sredstev za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev. Kot sredstva za prisilno ustavljanje so poleg bodičastih trakov predvidena tudi druga sredstva. Zakon točno navaja, v katerih primerih lahko policisti ta sredstva uporabijo. Navajal jih je že prejšnji zakon, novost Zakona o policiji pa je, da tudi v primeru, ko gre za preprečitev nadaljnje vožnje osebi, ki je bila pred tem najmanj dvakrat ustavljana in ni upoštevala zakonitega ukaza, in za preprečitev dostopa z motornim vozilom do objekta ali na območje, kjer se zadržuje ali biva varovana oseba.
Tako imenovani "stinger", ki ga policisti vržejo oziroma sprožijo na cestišče pred vozilo, prisili to, da se ustavi v 20 sekundah, saj deluje na principu predrtja pnevmatike. Uporabijo pa ga lahko takrat, ko druga "sredstva" za ustavitev vozila, ne prinesejo rezultatov. Kot je bilo slišati na praktičnem prikazu delovanja tega prisilnega sredstva, ga policisti v praksi še ne uporabljajo, začeli pa ga bodo že v kratkem. Na Upravi za notranje zadeve Celje so med prvimi v Sloveniji, ki "stinger" že imajo, in ki bi ga lahko, če bi bilo to potrebno, tudi uporabili.
■ mkp