Gospodarstvo Ptuj • Kdaj bo odličjem sledila vrhunska prodaja? O Stran 3
		
	** 1	s
■-¿Í.-.-H-" ■	7*. I	i
F	V t i p;	
Po mestni občini Ptuj • Zaradi Gajk šele
bo smrdelo v mestu O Stran 4
Ptuj, torek, 27. oktobra 2009
letnik LXII • št. 84 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Boljši v polju, slabši pri točkah
O Stran 11
Rokomet •
Jeruzalem »zamrznil« Mariborčane O Stran 12
Ptuj • Osmo mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev
Domača pesem - pesem druženja in veselja
V dvorani gasilskega doma v Kicarju je bilo 24. oktobra že osmo mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Privabilo je 12 skupin iz cele Slovenije in Hrvaške, na kateri so gostitelji, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, zbrali 109 pevcev in glasbenikov, ki ohranjajo ljudsko pesem in dediščino naših dedkov in babic. Prisluhnilo jim je več kot 300 ljudi, ki cenijo tradicijo in ki so skupaj z organizatorji proslavili tudi izid njihove tretje zgoščenke. Prvič so se Stari prijatelji ljudski pesmi in glasbi na zgoščenki poklonili leta 2003, drugič 2006. Na tretji zgoščenki je 16 pesmi -pevskih, instrumentalnih in mešanih, ki bodo zagotovo tako kot prvi dve zgoščenki našli poslušalce.
Z letošnjim srečanjem ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra so Stari prijatelji na najlepši možen način proslavili osmo obletnico uspešnega delovanja, ki so ga začeli na pobudo vodje skupine Janka Kocmuta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sp. Podravje • Socialni partnerji zaskrbljeni M Zavre • S seje sveta
Namizni tenis •
Uspešen dan za ekipi Ptuja v 1. SNTL
O Stran 23
Poziv k obuditvi
slovenskega kapitala
Čeprav z udeležbo socialnih partnerjev ne moremo biti zadovoljni, je bila seja Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja v petek, 23. oktobra, konstruktivna in koristna, saj se je znova pokazalo, da je soočenje mnenj in predlogov najustreznejša pot pri iskanju poti iz krize.
Direktorica ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje mag. Vlasta Stojak je pojasnila, da je v devetih mesecih letošnjega leta stopnja brezposelnosti na tem območju za okoli 38 % višja kot decembra lani, kar so glede na trende tudi pričakovali. Na uradih za zaposlovanje v
Ptuju in Ormožu je bilo konec septembra prijavljenih 4.332 brezposelnih oseb, od tega 929 na območju Ormoža in 3.403 na območju Ptuja. Med brezposelnimi je dobra polovica žensk, dobrih 12 % je iskalcev prve zaposlitve, skoraj 17 % je starih do 26 let, okoli 25 % pa je starejših od
50 let.
Prijava v evidenco brezposelnih je bistveno višja, kot so odjave, saj je bila v prvih devetih mesecih na novo prijavljena 4.601 oseba, med njimi je največje število, kar 55 %, tistih, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Skupni odliv iz brezposelnosti pa je bil v istem obdobju 3.394 oseb, med katerimi se je zaposlilo 1.871 oseb; od teh se je samozaposlilo 155 oseb, zaposlenih pa je bilo tudi 95 invalidov. 1.186 oseb je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, od teh se je 30 oseb vključilo v redno izobraževanje, 337 oseb pa je prešlo v druge evidence.
O Stran 5
Sprejeli drugi rebalans
Završki občinski svet, ki se je sestal v četrtek, 22. oktobra, je tokrat sklepal o devetih točkah, najpomembnejše pa je bilo zagotovo sprejetje drugega rebalansa letošnjega občinskega proračuna, ki je nekoliko nižji od načrtovanega, tako da so uskladili posamezne postavke z dejanskim stanjem posameznih investicij.
Sicer je bila 27. redna seja ena krajših v letošnjem letu, na njej pa so na predlog župana Mirana Vuka po uvodnem delu najprej prisluhnili podžupanji Marti Bosilj, ki je predstavila vsebino nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja. Na njem so župani osrednji del razprave namenili možnostim za ustanovitev interesne zveze občine Spodnjega Podravja, ki bi lahko v skladu z novo zakonodajo enotno kandidirale za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb, za oskrbo s pitno vodo, čiščenje tekalne kanalizacije ter za ravnanje z odpadki v
vseh 18 občinah na tem območju.
O Stran 9
Slovenija • Iz Državnega zbora
Kljub pripombam DZ sprejel zakon
o razvojni pomoči Pomurju
DZ je minuli teden sprejel zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, s katerim želi vlada pospešiti razvoj tega dela Slovenije in mu pomagati prebroditi krizo. Z ukrepi, ovrednotenimi na skupaj 260 milijonov evrov, naj bi spodbudili razvoj podjetništva v Pomurju, predvsem pa omogočili odpiranje novih delovnih mest. Poslanke in poslanci so zakon sprejeli s 83 glasovi za in nobenim proti.
Milijoni dodatnih evrov za Ljubljano?!
Poslanke in poslanci so na četrtkovi seji DZ s 47 glasovi za in 27 proti sklenili, da je novela zakona o glavnem mestu, ki Mestni občini Ljubljana določa dodaten, višjim stroškom sorazmeren vir financiranja, primerna za nadaljnjo obravnavo. Glede na to, da je vloga glavnega mesta predvsem to, da zagotavlja državi in državnim organom pogoje za delo, so opravili analizo stroškov in prihodkov, je pojasnila državna sekretarka v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Valentinčič . Analiza je po njenih besedah pokazala, da je Ljubljana bolj obremenjena od drugih mestnih občin, saj so stroški Ljubljane za izvajanje občinskih nalog presegli stroške v drugih mestnih občinah za 9,4 odstotka, je pojasnila. Predlog omogoča sofinanciranje iz državnega proračuna neposredno s pogodbo z vlado, torej ne z javnim razpisom. Druga sprememba pa je zagotovitev trajnega vira financiranja nalog in programov, s katerimi v okviru svojih pristojnosti zagotavlja širši javni interes. V letu 2010, ko bo zakon začel veljati, bo to znašalo 15,9 milijona evrov, je še pojasnila državna sekretarka. Splošna razprava je sicer pokazala, da so mnenja o predlogu, ki bi Ljubljani zagotovil dodaten vir financiranja, med poslanci precej deljena. V koaliciji so večinoma prepričani, da prestolnica za zagotavljanje svojih nalog dodatno financiranje potrebuje, opozicija pa je predlogu očitala, da Ljubljano postavlja v privilegiran položaj.
Uvodnik
Čakamo na kolaps?
V slovenskem zdravstvu vre, razmere se iz dneva v dan bolj zaostrujejo, čeprav naj bi se vsi, ki odgovarjajo za sistem, zavedali problematike, s katero se srečuje zlasti primarno zdravstvo, ki je močnopodhranjeno.
Zasebni zdravniki v SV Sloveniji so prejšnji četrtek za dve uri protestno zaprli svoje ambulante. V protestu jih je sodelovalo okrog 200, s čimer so protestirali proti ukrepu vlade, ki prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje skuša z zmanjšanjem plačil za že sklenjene pogodbe o izvajanju programov za leto 2009preprečiti izgubo v zdravstveni blagajni. Protest v SV Sloveniji je pomenljiv tudi zato, ker naj bi na tem območju v primerjavi z drugimi deli Slovenije pohiteli z odtegovanjem predvidene vsote denarja za izvajanje programov, drugje naj bi bili bolj občutljivi in so raje zarezali manj. Zasebni zdravniki, ki delajo na razvojno ogroženih območjih, so protest izpeljali kljub temu, da so jim zagrozili s kaznimi ob morebitnih prekinitvah dela, plačnik zdravstvenih storitev pa je tudi pohitel z 'normalnimi kontrolami', s katerimi so želeli ugotoviti, ali delo v ambulantah poteka skladno z določili pogodb. Zaslužena kazen za protest bo doletela vsakega zdravnika, če se bo ugotovilo, da je bilo ovirano uresničevanje pravic zavarovanih. S kaznijo za protipravno vlečenje potez vlade oziroma odgovornih pa si ne gre beliti glav, ker je to že vnaprej izgubljena bitka. Pacient, ki v teh kaotičnih razmerah največ izgublja, zapira se mu pot do zdravstvenih storitev, pa je v slovenski zdravstveni verigi še vedno premalo glasen in močan, da bi bil lahko enakovreden partner, ker se boji na eni strani oblasti, na drugi strani pa zdravnikov. Na poti do zdravja ga sam sistem že tako izmuči, da mu zamre glas, ko bi se moral oglasiti. Tako za zdaj ostaja le floskula o sistemu, ki v ospredje postavlja pacienta, ker je absolutni vladar le denar, ker ministrstvo za zdravje ne obvladuje sistema. Še dobro, da so v tem trenutku lahko dežurni krivec za podhra-njen sistem plače, nihče pa ne govori o največji slabosti slovenskega zdravstvenega sistema, o vodenju in upravljanju. Bomo morali doživeti kolaps, da se bodo začele stvari urejati v pravi smeri?
Majda Goznik
Zakon kot osnovni ukrep v okviru pomoči Pomurju narekuje pripravo programa spodbujanja konkurenčnosti te regije v prihodnjem šestletnem obdobju, ki ga bo vlada sprejela najpozneje do februarja 2010. Za njegovo izvedbo se bo do konca leta 2015 iz proračuna zagotovilo 33 milijonov evrov. Poleg tega zakon med ukrepi za pomoč Pomurju napoveduje še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz razpisov. Pri tem bodo investicije podpirale predvsem v zakonu zapisane primerjalne prednosti Pomurja, to pa so geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, kmetijstvo in agroživil-stvo ter turizem. V šestih letih naj bi v Pomurju ustvarili 1000 novih delovnih mest, zato vlada delodajalcem ponuja spodbude za zaposlovanje. Podjetja in fizične osebe s sedežem in dejansko ekonomsko aktivnostjo v Pomurju bodo ob zaposlitvi invalidov ali drugače prikrajšanih delavcev za najmanj leto dni deležni znižanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, v primeru zaposlitve za najmanj dve leti pa se jim bodo povrnili plačani prispevki delodajalca za social-
no varnost. Zakon poleg tega tem zavezancem ponuja tudi investicijske olajšave. V prihodnjih šestih letih bodo namreč lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva. Dva milijona evrov namerava vlada vložiti v vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, v okviru katerega se bodo izvajale izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov in njihove kontrole ter zagotavljanja kakovosti.
»Z novelo zakona se zagotavljajo javna sredstva za ukrepe, s katerimi želimo odpreti nove perspektive v Pomurju,« je zjutraj ob predstavitvi vladnega predloga povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Sam bo
imel pri izvajanju zakona pomembno vlogo, saj bo vodil novoustanovljeno vladno projektno pisarno v Pomurju, katere naloga bo poskrbeti za pripravo in začetek izvajanja ključnih regijskih projektov.
Pripombe iz vrst SLS pred sprejemom zakona
Kot povedano, bodo po dikciji zakona prednostno podpirane investicije v geotermalno in druge obnovljive vire energije, kmetijstvo in agroživilstvo ter turizem. „S tem tremi panogami ne bomo dosegli razvojnega preboja v Pomurju," je nasprotoval Radovan Žerjav (SLS). Za razvojni preboj je potrebna tudi tradicionalna industrija te pokrajine, torej procesna industrija, kovinsko predelovalna in elektro industrija, je predstavil dopolnilo poslanske skupine SLS. V SLS tudi predlagajo, naj se sredstev, ki se jih bo z zakonom namenilo spodbujanje razvoja Pomurja, ne sme koristiti za izdelavo študij, ekspertiz, strokovnih podlag in druge dokumentacije ter za sklepanje svetovalnih pogodb. »Imamo dovolj projektov, analiz in programov, potrebujemo pa delovna mesta,« je dejal Žerjav in po-
zval, naj se razpoložljivi denar nameni izključno za ta namen. Soglašal je Matjaž Zanoškar (DeSUS), ki se mu zdi pomembno, da se denar za spodbujanje in razvoj Pomurja namenja za najbolj vitalne dele tega območja. Nasprotno je imel pomisleke do dopolnila Janko Veber (SD), ki je vprašal, ali bomo res lahko izvedli vse načrtovane programe in spodbude brez ustreznih študij in analiz. Prav tako se v SLS ne strinjajo z določbo, po kateri se del sredstev iz 33 milijonov evrov vrednega programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije, ki ga bo vlada sprejela pred koncem februarja 2010, namenja za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Gre za tri milijone evrov, ki naj se namesto tega namenijo za spodbujanje naložb podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, je pozval Žerjav. V poslanski skupini SDS pa nasprotujejo vzpostavitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra v Po-murju, za kar naj bi namenili približno dva milijona evrov. Vse predvidene naloge tega centra lahko opravlja obstoječa regionalna razvojna agencija skupaj z interesnimi združenji in izobraževalnimi ustanovami.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Poostrene policijske kontrole
Prometni policisti bodo v obdobju t.i. krompirjevih počitnic pozornost namenili zlasti nadziranju hitrosti, ob koncu tedna - 30. oktobra in 1. novembra - pa bodo aktivnosti policije namenjene skrbi za pretočnost, zlasti v bližini pokopališč, je na današnji novinarski konferenci dejal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Sicer pa povečano aktivnost policisti napovedujejo tudi
za čas martinovanja.
Kapun je pojasnil, da državljani čas t.i. krompirjevih počitnic izkoristijo za dopuste, zato je promet med tednom manjši, zaradi česar se poveča kršenje določil o omejitvi hitrosti. Prav zato bodo policisti v tem obdobju več skrbi namenili nadziranju hitrosti, je pojasnil. Med prazniki se bo po Kapu-novih besedah povečala gostota vozil na cestah, zato policisti svetujejo, da naj bodo vozniki strpni in naj upoštevajo cestno-prometne predpise. V ponedeljek, ko se bodo končale t.i. krompirjeve počitnice in se bodo otro-
ci vrnili v šole, pa bodo policisti namenili več pozornosti okolicam šol.
Po krompirjevih počitnicah, okoli martinovega, tj. v obdobju od 5. do 14. novembra, ko se poveča problematika vinjenosti voznikov, pa bodo dejavnosti policistov zlasti usmerjene v preverjanje psihofizičnega stanja voznikov. Po martinovem pa bodo povečali nadzor na avtomobilskih cestah. Pri tem bodo uporabljali tako tehniko v vozilih kot tudi stacionarne radarje, na izvozih z avtocest pa bodo preverjali psihofizično stanje voznikov, je pojasnil vodja sektorja prome-
MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABI
Dr. Štefan CELAN, župan Hestne občine Ptuj
I
tne policije.
Obenem je dejal, da policisti opažajo povečano število kršitev določil o omejitvi hitrosti na avtocestah, zlasti ob koncu tedna. Ob tem policisti opozarjajo, da se prometna varnost na avtocestah, zaradi povečanega števila vozil, nekoliko poslabšuje. Avtoceste niso tako varne, da ne bi moglo priti do hujših nesreč, je ocenil Kapun.
Po njegovih besedah sta november in december dokaj kritična meseca. Leta 2007 je v tem času umrlo 42 ljudi, v istem obdobju lani pa 29 ljudi. Prometni policisti si bodo prizadevali, da se bo ta trend izboljšal ali vsaj ostal na isti ravni, je še dejal Kapun. Vodja specializirane enote za nadzor prometa na Generalni policijski upravi Mladen Lončar je dodal, da prometni policisti v zadnjem obdobju opažajo, da so se v zadnjem času povečale kršitve določil o omejitvi hitrosti. »Prihaja do enormnega povečevanja hitrosti,« je zatrdil in dodal, da so stacionarni radarji zaznali tudi stoodstotna prekoračenja omejitev hitrosti. Kot je pojasnil, imajo v uporabi deset stacionarnih radarjev oz. merilnikov hitrosti in en premični radar. Ob tem je še dejal, da imajo na avtocestah več ali manj stalno sedem do devet vozil provida. /sta/
■
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Ptujska klet usmerja moči v trženje
Kdaj bo vrhunskim odličjem sledila vrhunska prodaja?
Če bi prodaja sledila uspehom in številnim visokim odlikovanjem zadnjih dveh let, potem bi bila vina iz Ptujske kleti gotovo razprodana za nekaj let vnaprej. Tako bi se lahko razumelo temeljno sporočilo novinarske konference vodilnih mož Ptujske kleti, kjer je bilo slišati veliko lepega o doseženi kvaliteti vin, precej manj lepega pa o dosežkih na področju prodaje.
Novi direktor Ptujske kleti Alojz Erlač (drugi z leve), ob njem na desni enolog Bojan Kobal; da pa se bo zgodba o uspehu vrhunskih vin lahko ponašala tudi z vrhunsko prodajo, morata poskrbeti Vinko Mandl (skrajno levo) na tujih in Andrej Sajko (skrajno desno) na domačih trgih.
Prodaja vin namreč nikakor ne sledi napovedim izpred treh let, za kar se v danih razmerah krivi splošno svetovno krizo in hkrati tudi še dalj časa trajajočo krizo na prena-sičenem vinskem trgu, novi direktor Ptujske kleti Alojz Erlač pa je k temu dodal še velik obseg sive ekonomije na vinskem trgu in zadnje obdobje vse bolj prisotno nelojalno cenovno konkurenco: »Vse več je primerov, ko se vina prodajajo pod vsako ceno, zgolj z namenom trenutnega preživetja, kar pa dolgoročno ni v prid slovenskemu vinarstvu!« Erlač je k temu še dodal, da sicer ptujske kleti ne obremenjujejo izrazite zaloge vina, deloma tudi zaradi nižjega odkupa grozdja, kar je posledica lanske velike ujme, vendar pa si prodajni rezultati tudi ne zaslužijo pohvale: »O številkah ne bomo govorili, so pa pred nami najboljši prodajni meseci, zato verjamem, da bomo rezultate gotovo popravili navzgor.«
Letošnja trgatev je za Ptujsko klet uspešno zaključena, prevzeto je 1,6 milijona kilogramov grozdja, ki se je letos prvič v celoti predelalo po novi tehnologiji, v katero je bilo ob 25 % sofinanciranju iz evropskih skladov vloženo skupno 1,5 milijona evrov in ki po besedah prvega enologa Bojana Kobala zagotavlja vrhunsko kvaliteto vin vnaprej. Slednjo potrjujejo številna, tudi najvišja priznanja s številnih mednarodnih ocenjevanj, ki Ptujsko klet uvrščajo med
najbolj odlikovano klet v zadnjih dveh letih (od uradne predstavitve in uvedbe znamke Pullus) na svetu.
Haložan z višjo prodajo
Izjemno bero priznanj pa bo zdaj potrebno znati tudi unovčiti, da bo zgodba o uspehu lahko res popolna; najodgovornejša za področje trženja, kamor bodo zdaj v Kleti usmerili vse moči, sta Vinko Mandl (vodja prodaje za tuje trge) in Andrej Sajko (vodja prodaje za domače trge). Prodaja namreč, zlasti glede na predvidene rezultate, hudo šepa na obeh segmentih in edino vino, tudi eno redkih v slovenskem merilu, ki beleži zvišano prodajo, je haložan, medtem ko naj bi po besedah Sajka ostala kakovostna in bu-
teljčna vina ohranjala enak nivo prodaje kot v prejšnjem obdobju.
Še vedno se ogromni delež, gre za 90 % vseh vin, proda na domačem trgu, 10 % pa naj bi ga Ptujska klet že prodala na tujih trgih, vendar pa naj bi bila povprečna prodajna cena Pullusovih vin na tujih trgih za 100 % višja kot na domačem trgu (doseženo povprečje na domačem trgu je 2,50 evra, na tujih trgih pa 5,63 evra).
»Na tujih trgih se največ prodajajo buteljčna vina in v tem segmentu je razmerje med prodajo doma in v tujini 50:50,« je pojasnil Mandl in ob tem ambiciozno napovedal, da je cilj doseči takšno razmerje v celotni paleti vinske ponudbe Ptujske kleti, iz kate-
re se med posameznimi znamkami v tujini zaenkrat najbolje prodajata pullus sauvignon in pinky chick.
Med tujimi trgi so za Ptujsko klet po besedah Mandla posebej zanimive ZDA, trudijo pa se uspeti še na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Avstriji in Nemčiji; sicer pa naj bi se na vseh ključnih tržiščih v prihodnje ob močni mreži prodajnih agentov ustanovile še t. i. Pullusove ambasade.
Morda za las lažja bitka za tržni kos pogače čaka Sajka, ki za začetek napoveduje naskok na trg BiH in Hrvaške (tudi s haložanom), kjer mu bo lahko vsaj malo v pomoč že vzpostavljena podjetniška mreža Skupine PP.
SM
Skorba • Prvi večer vinskih ljudski pesmi
Vse večja pozornost tradiciji
Kulturno društvo Skorba in Občina Hajdina sta se podpisala pod vabilo za prvi večer vinskih ljudskih pesmi, ki so ga v Domu krajanov v Skorbi pripravili 17. oktobra, da bi obogatili jesenske večere in družabno življenje.
in novoustanovljena folklorna skupina sv. Martina občine Hajdina.
Ob lepi pesmi so razstavili tudi stare naprave in pripomočke, potrebne pri trgatvi in pri pridelavi mošta. Pokazalo se je, da je tega doma še veliko in da zasluži vso pozornost, da ne bi podobno kot že veliko drugega potonilo v pozabo. Na svoje sodarsko orodje oziroma pripomočke je ponosen tudi predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, saj premore kar 65 različnih pripomočkov, nekatere je prispeval tudi za razstavo v OŠ Hajdina.
MG
Srečanje so umestili v že tradicionalno prireditev Iz mošta
vino - pridi na Hajdino, ki jo bodo letos v okviru 11. pra-
Foto: Črtomir Goznik
V Skorbi so 17. oktobra pripravili prvi večer vinskih ljudskih pesmi, ki ga je oblikovalo dvanajst pevskih skupin.
znika občine Hajdina izvedli že štirinajstič, postalo pa naj bi tradicionalno kot del ohranjanja dediščine naselja in celotnega občinskega območja, kjer vsaka vas živi z eno od svojih tradicionalnih prireditev.
Z vinskim izborom so nastopile ljudske pevke KD Skorba, ljudske pevke DU Jezersko na Gorenjskem, ljudske pevke KPD Staneta Petroviča Hajdi-na, ljudski pevci KD Bukovci, ljudske pevke KD Sela, ljudski pevci Trta KUD Zavrč, pevke Gmajnarice KD Valentin Žu-mer Hajdoše, Fantje treh vasi KD Lovrenc, vokalna skupina Melos Ptuj, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja
Od tod in tam
Hajdina • V pričakovanju enajstega občinskega praznika
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina zaključujejo priprave na praznovanje 11. praznika, katerega osrednja prireditev bo 7. novembra, ko bodo tudi podelili letošnja priznanja občine Hajdina in zahvalno listino.
Najlepše urejena vaška skupnost za leto 2009je vaška skupnost Gerečja vas, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt si bodo pripeli občinski prostori s trgom v okviru PSC Hajdina (na fotografiji), vzorno urejena kmetija 2009 je kmetija Marte Sitar z Zgornje Hajdi-ne 58, zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo bodo podelili družini Bojovic iz Slovenje vasi 24 b, srebrno družini Gojkovič iz Hajdoš 64, bronasto pa družini Brumec iz Skorbe 54 b.
MG
Ptuj • Začetek z vinsko kletjo Metlika
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 23. oktobra, so se pričele letošnje Primusove vinske zgodbe. Koordinator vinskih večerov v klubu Gemina XIII. Janez Vrečer je gostil Antona Pezdirca, vodjo in glavnega enologa Vinske kleti Metlika. Najjužnejša slovenska klet je najbolj prepoznavna po metliški črnini. Gre pa tudi za klet, ki se ponaša s prvim uradno priznanim slovenskim ledenim vinom - kolednik in ki že tradicionalno pred drugimi na trg kot mlado vino pošilja portugalko, metliško prvino. Vestalke so natoči-le osem različnih vinskih vzorcev, katerih pokušino so prekinili z dvema vhodoma hrane. Za kulturne utrinke je poskrbel Dejan Rihtarič.
MG
Kicar • Večer domače pesmi in tradicije
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja 8. tradicionalna prireditev Kicar poje in igra je do zadnjega kotička napolnila dvorano gasilskega doma. V skoraj tri ure trajajočem nastopu, ki je združil različne skupine od blizu in daleč, je oživela domača pesem, ki je v spomin priklicala številne značilnosti kraja, od koder prihajajo skupine. V dvanajstih skupinah je letos nastopilo 109 ljudskih pevcev in glasbenikov (na fotografiji ljudske pevke iz Juršincev), ki jih ob lepi domači pesmi druži tudi prijateljstvo. Domača slovenska pesem je družila še po uradnem nastopu, pridružila se ji je tudi hrvaška, ki je odmevala vse do zgodnjih jutranjih ur. Med nadvse zadovoljnimi gledalci, čez 300jih je bilo, je bil letos tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Trnovska vas • Z11. občinskega praznika
Za celovit razvoj občine
»Tako dobrega sodelovanja kot doslej si želim tudi vnaprej, saj nas čaka uresničevanje smelih in ambicioznih načrtov, ki bodo zahtevali veliko naporov vseh nas,« je med drugim, brez listka z zapisanim govorom v rokah, na osrednji proslavi ob občinskem prazniku minulo soboto zvečer povedal župan Alojz Benko.
Župan kot osrednji govornik dobro uro trajajoče prireditve je sicer zbranim v šotoru naštel vse že izvedene in še tekoče naložbe v občini, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, in se za uspešnost dela zahvalil tako občanom kot občinskemu svetu in občinski upravi, govor pa zaključil z besedami: »Želim si enakovreden in celovit razvoj občine in tako so zastavljeni tudi prihodnji načrti. Prizadeval si bom za plemenitenje našega proračuna z dodatnimi sredstvi, ki bodo na razpolago preko razpisov, predvsem pa za to, da bo denar porabljen pametno, da bo proračun transparenten in naravnan investicijsko še naprej!«
V imenu gostov je nato obiskovalce pozdravil destrniški župan in poslanec Franc Pu-kšič, ki je menil, da bi bil razvojni razkorak v državi danes manjši, če bi bile pred dobrim letom ustanovljene tudi regije, nato pa je skritiziral delo ministrstva za lokalno samoupravo,
Letošnji prejemniki občinskih priznanj: Marija Kovačič (za mikrofonom), Janez Rojko in Edvard Lu-bec z županom Alojzem Benkom in podžupanom Dragom Pukšičem.
ki doslej še ni uspelo izdati petega javnega razpisa RRP, čeprav po njegovih besedah ni niti enega pametnega razloga, zakaj ta denar ni že na voljo občinam: »Dokler je to delo opravljal minister Žagar, je bilo narejeno vse v roku. Zdaj bomo
Posebni nagradi sta iz rok župana Benka prejela tudi najboljša domača osnovnošolca, Tanja Trinkhaus in Vid Murko.
seveda pritiskali na novega ministra, da se razpis čim prej objavi!« Pukšič se je nato obregnil še ob prihajajoči zakon o pomoči Prekmurju, češ da je sicer potreben, da pa je v Sloveniji veliko območij v veliki krizi in da je tudi popolnoma nesprejemljivo, da se hkrati namerava Ljubljani brez razpisa iz državnega proračuna podariti 16 milijonov evrov, ob tem pa zmanjšati obseg sredstev za podeželske občine za kar 30 milijonov evrov! Za konec pa je udaril še čez razvpiti arbitražni sporazum s Hrvaško, ki da je krivičen za Slovenijo.
Sledila je podelitev občinskih priznanj; iz rok župana Benka in podžupana Draga Pukšiča so jih letos prejeli Edvard Lubec za humanitarno dejavnost na področju krvodajalstva, Marija Kovačič za dolgoletno uspešno politično in društveno delo in Janez Roj-
ko za aktivno delo v društvih in političnih organizacijah, zlasti še v Lovski družini. Župan je nato nagradil še dva domača osnovnošolca, ki sta imela odličen uspeh v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja, Tanjo Trinkhaus in Vida Murka.
Skozi program proslave se je na odru zvrstilo tudi več domačih kulturnih ustvarjalcev; za začetek je himno odpela Teja Pukšič, občinsko himno je zre-citirala Suzana Sušnik, Dejan Krajnc je na harmoniko odigral venček narodnih, zapel je tudi vokalni kvintet domačega Društva upokojencev in ljudski pevci iz kulturnega društva, slišati je bilo pesnitev Slava Bi-šancev, poseben aplavz pa so si zaslužili najmlajši nastopajoči, učenci tretjega razreda domače OŠ z recitalom in otroški pevski zbor OŠ Trnovska vas.
SM
Ptuj • Začetek izvedbe odpiinjevanja
■ ■ y
Zaradi Gajk sele bo smrdelo
Ptujčani se zadnje čase pogosto sprašujejo, kaj tako močno in neprijetno smrdi. Imamo na Ptuju nov vir onesnaževanja? Zagotovo pa še ne gre za izpuste, povezane z najnovejšo investicijo v Gajkah.
Izvedeli smo, da bo zaradi sanacije Gajk prišlo do pove-
čanih vplivov na okolje, zato so Spuhljane, ki so z razume-
Foto: Črtomir Goznik
Izvedba odplinjevanja prve faze odlagalnih polj v Gajkah bo povzročila občasno povečane vplive na okolje.
vanjem sprejeli odlagališče v svoje okolje, odgovorni s pisnimi obvestili pravočasno opozorili na povečane smrdeče vplive, ki bodo spremljali nujne sanacijske posege na odlagališču.
Center je še vedno v gradnji, zato je tudi povzročitelj negativnih vplivov, ki se odražajo v širjenju neprijetnega vonja, so zapisali v Mestni hiši na Ptuju. Ker je njihova želja, da bi takšne negativne vplive čim bolj preprečili, so v Gajkah pričeli izvajati nujne sanacijske ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. V okviru tega se bo uredilo odplinjeva-nje odlagališča plina prve faze odlagalnih polj z vgradnjo pli-njakov, za sežig tega plina pa
se bo namestila bakla. Obenem se bodo pričeli zapirati tudi boki odlagališča, južno in zahodno brežino odlagališča pa bodo gosto zimzeleno zasadili, kar naj bi tudi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. V času izvajanja gradnje bo prihajalo do občasnega povečanega vpliva na okolje, ki se mu ni moč izogniti. Gre za dela, ki so nujno potrebna in so eden od ukrepov, da se bo trajno omejilo širjenje neprijetnih vonjav in uredil tudi videz odlagališča, kar bodo končali predvidoma spomladi prihodnje leto. Kaj pa je razlog za sedanji povečani smrad, pa na Mestni občini niso povedali.
MG
Od tod in tam
Središče • Komemomcija ob dnevu mrtvih
Občina Središče ob Dravi in tamkajšnji Občinski odbor ZZB NOV sta v sodelovanju z Osnovno šolo minuli petek pri spomeniku padlim v NOV na Trgu talcev pripravila komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Osnovnošolci so na ta dan obiskali vsa spominska obeležja ter pri njih prižgali lučke in položili cvetje, osrednja komemoracija pa je bila ob spomeniku padlim. Župan Jurij Borko, njegova tajnica Milena Milosavljevič in Elizabeta Marčec, članica krajevnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Središče ob Dravi, so najprej položili venec, v nadaljevanju pa je zbranim spregovoril Miran Kranjc, predsednik medobčinskega združenja Zveze borcev za vrednote NOB. V svojem nagovoru je poudaril, da gre za dan, na katerega pokažemo svoj spoštljivi odnos do vseh, kijih ni več med nami: »Začnimo s spominom na vojne čase, ko je velik del Slovencev mislil na preživetje in svobodo, le pot do tega so si predstavljali različno in predvsem zavoljo svetovnonazorskega in političnega razumevanja takratnega sveta niso mogli najti skupne poti.« Vzdržal se je delitve na različne sodelujoče strani in tudi pozval vse, da se mu v tem hotenju, ki presega ozke interese in civilizacijsko posega na višjo raven, pridružijo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Terme med prejemniki priznanj
Foto: Črtomir Goznik
Na 56. gostinsko-turističnem zboru, ki je potekal od 20. do 22. oktobra v Mariboru, so tudi letos izvedli številna tekmovanja. Med prejemniki priznanj so tudi letos Terme Ptuj. V tekmovanju sobaric je Natalija Medved iz hotela Primus prejela zlato priznanje, Katica Kokotsrebrno, Slavica Kokot in Antonija Obrez, prav tako iz Primusa, pa priznanje. Maks Kekec iz Termalnega parka Zila je v pripravi jedi v kotličku osvojil zlato, Srečko Krajnc pa srebro. V tekmovanju hotelskih receptorjev je Doris Skorjanc iz Termalnega parka Zila prejela srebrno priznanje.
MG
Prlekija • Spomin na tradicionalno opravilo
Še so nekatere izjeme prleških kmetij, kjer s posebnim zadovoljstvom obujajo spomine na nekdanja tradicionalna opravila. Ena takšnih je pri Matiji Ga-lundru v Veržeju, kjer vsako leto ob tem času pospravljajo koruzo na starodavni način, ki mu po domače pravijo »kožuhaje«. Ob kupu koruze so se zbrali številni prijatelji, znanci in sosedje ter ob klasičnem ročnem obdelovanju koruznih storžev pripravili zabavne dogodke, ki so k pozornem spremljanju pritegnili zlasti mlajše udeležence. Da je delo potekalo v odličnem razpoloženju, so poskrbele gospodinjez mnogimi prleškimi dobrotami, na zaključku pa sta se ob harmoniki prilegla še pesem in ples.
Foto: vki
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Spodnje Podravje • V ekonomsko-socialnem svetu zaskrbljeni
Poziv k obuditvi slovenskega kapitala
Čeprav z udeležbo socialnih partnerjev ne moremo biti zadovoljni, je bila seja Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja v petek, 23. oktobra, konstruktivna in koristna, saj se je znova pokazalo, da je soočenje mnenj in predlogov najustreznejša pot pri iskanju poti iz krize.
Direktorica ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje mag. Vlasta Stojak je pojasnila, da je v devetih mesecih letošnjega leta stopnja brezposelnosti na tem območju za okoli 38 % višja kot decembra lani, kar so glede na trende tudi pričakovali. Na uradih za zaposlovanje v Ptuju in Ormožu je bilo konec septembra prijavljenih 4.332 brezposelnih oseb, od tega 929 na območju Ormoža in 3.403 na območju Ptuja. Med brezposelnimi je dobra polovica žensk, dobrih 12 % je iskalcev prve zaposlitve, skoraj 17 % je starih do 26 let, okoli 25 % pa je starejših od 50 let.
Prijava v evidenco brezposelnih je bistveno višja, kot so odjave, saj je bila v prvih devetih mesecih na novo prijavljena 4.601 oseba, med njimi je največje število, kar 55 %, tistih, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Skupni odliv iz brezposelnosti pa je bil v istem obdobju 3.394 oseb, med katerimi se je zaposlilo 1.871 oseb; od teh se je samozaposlilo 155 oseb, zaposlenih pa je bilo tudi 95 invalidov. 1.186 oseb je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, od teh se je 30 oseb vključilo v redno izobraževanje, 337 oseb pa je prešlo v druge evidence.
Neskladja med potrebami in ponudbo delovne sile
V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo na območju območne službe Ptuj v tem obdobju vključenih 2.392 oseb, od tega 955 v svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, 738 v usposabljanje in izobraževanje, 464 v spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, 225 pa v programe za povečanje socialne vključenosti. Ob tem je zanimivo, da so delodajalci na območni službi v Ptuju v devetih mesecih letošnjega leta prijavili 6.069 prostih delovnih mest, največ, okoli 28 %, s področja gradbeništva, sicer pa ugotavljajo precejšnje strukturno neskladje med potrebami in ponudbo.
Kot pomembna oblika zaposlovanja se je pokazala tudi zaposlitev prek javnih del, v katera je bilo na območju Ptuja in Ormoža v devetih mesecih letošnjega leta vključenih prek 200 oseb, za javna dela pa je bilo na razpolago 764.000 evrov, pri čemer velja dodati, da 70 % sredstev za plačilo javnih del prispeva država, 30 % pa mora prispevati občina, ki mora zagotoviti
Foto: M. Ozmec
Mag. Vlasta Stojak (desno) je socialne partnerje opozorila na neskladja med ponudbo delovne sile in dejanskimi potrebami.
še plačilo regresa in delovno obleko. Med drugim ugotavljajo, da so socialne oblike vzpodbud in pomoči letos precej višje kot lani, kar pomeni, da je med ljudmi že večje zanimanje zanje, sicer pa je Stojakova pozvala vse brezposelne, naj jih izkoristijo, saj jim bo tedaj, ko se bo trg dela spet odprl, to zagotovo samo koristilo.
Po besedah direktorja Centra za socialno delo mag. Mirana Kerina na Ptujskem vsak mesec podelijo za okoli 650.000 evrov raznih socialnih pomoči, od tega je za okoli 50.000 evrov izrednih denarnih pomoči. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju upravne enote Ptuj 2637 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega 911 na območju MO Ptuj, na drugem mestu je občina Videm z 232 prejemniki, na tretjem pa občina Kidričevo z 223 prejemniki. V vseh drugih občinah je prejemnikov socialne denarne pomoči okoli 100 ali manj, na območju upravne enote Ormož pa je bilo v tem obdobju socialne pomoči deležnih 664 oseb. Splošna ugotovitev je, da so potrebe po socialni denarni pomoči zaradi slabili ekonomskih razmer večje,
žal pa ob tem ugotavljajo, da je okoli 70 odstotkov takih oseb, ki izkoriščajo sedanji sistem, saj vedo, da jim zakonodaja dopušča in ga imajo možnost izkoriščati tudi do 10 let.
Obračuni DDV na osnovi plačanih, ne izdanih računov
Čeprav gospodarska situacija v državi in tudi na območju Spodnjega Podravja ni rožnata, pa so po besedah Maje Henke v Štajerski gospodarski zbornici prepričani, da obstajajo razlogi za optimizem. To pa pomeni predvsem, da je potrebno poiskati nove, še neizkoriščene rezerve v podjetjih in zunaj njih. Ugotovitve kažejo, da se kar 70 % slovenskih podjetij sooča z likvidnostnimi težavami, velik problem je še vedno plačilna nedisciplina, med velikimi zamudniki plačil pa je žal tudi država, ki po drugi strani terja plačila od raznih podjetij. Ker podjetja potrebujejo predvsem razbremenitev stroškovnega dela, bi bila ena od dobrodo-šlili možnosti obračunavanje DDV na osnovi plačanih računov in ne več kot do sedaj
na osnovi izdanih računov.
Država se z raznimi ukrepi sicer trudi, da bi posledice gospodarske krize ublažila, a ne vedno uspešno. Zakon o delnem povračilu nadomestila plač naj bi prispeval k ohranitvi delovnih mest in je za delodajalce koristen v smislu pridobivanja prihodkov in finančnih sredstev, vendar so v Štajerski gospodarski zbornici prepričani, da je ta zakon vzpodbudil tudi nedelo, saj veliko delavcev, ki so vključeni v ta ukrep, ob ponovnem predčasnem pozivu na delo odhaja raje v bolniško, kot da bi šli delat.
Ugotavljajo tudi, da so podjetja zaradi težke situacije večino časa usmerjena v iskanje kratkoročnih sredstev, kot so krediti in finančne vzpodbude, ne ukvarjajo pa se z razvojnimi projekti, kar se bo odrazilo v nadaljnjem dolgoročnem razvoju. Premalo se povezujejo tudi z znanstveno sfero in obratno, kar je bila tudi osrednja tema 3. štajerskega gospodarskega foruma, ki so ga pripravili konec septembra v ŠGZ. Da bi povečali uspešnost slovenskega gospodarstva, bo treba več pozornosti nameniti tudi spodbujanju inovativnosti v podjetjih in sposobnosti
prenosa znanja, zamisli in raziskovalnih dosežkov iz akademske sfere v gospodarstvo.
Pri reševanju trenutne situacije imajo pomembno vlogo tudi skladi dela, ki so bili ustanovljeni pred dvema letoma, zaživel je tudi sklad dela Spodnje Podravje, ki ima sedež v Aškerčevi ulici 1na Ptuju. Kot je zatrdila zastopnica tega sklada Franja Čeh, je ključna naloga tega sklada olajšati in strokovno voditi prehod delavcev iz zaposlitve v brezposelnost z zagotovitvijo pravočasnih in potrebnih informacij o stanju in potrebah na trgu dela.
Poziv k obuditvi
slovenskega
kapitala
V obveščanje podjetij in delavcev o koristnosti skladov dela pa se bodo po besedah predsednika neodvisnih sindikatov Slovenije Rastka Plohla aktivneje vključili tudi sindikati, saj ugotavljajo, da so ti skladi iz več vidikov pozitivni. Sicer pa je Plohl izrazil prepričanje, da v slovenski družbi že več kot 20 let tavamo v temi in da bo tako, vse dokler ne bomo prisluhnili izročilu naših dedov. Kot mejnik za razvoj slovenskega kapitala je označil leto 1848,
Foto: M. Ozmec
Mag. Miran Kerin, Silva Gorjup in Maja Henke iz Štajerske gospodarske zbornice (z leve) so razmišljali o ukrepih v kriznih časih in iskanju novih poti.
Foto: M. Ozmec
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi je gospodarstvo pozval k obuditvi slovenskega kapitala in krepitvi lastnih sil.
ko so se zbudili tedaj znani in vplivni Slovenci in pričeli ustanavljati svoje hranilnice, podjetja in banke. Slovenska zgodba o uspehu se je z vstopom v kraljevino Jugoslavijo samo še okrepila, po letu 1991 pa se je po Plohlovih besedah pričela razgradnja vseh dotedanjih naporov, zapustili smo načelo ekonomske samostojnosti in ekonomske moči Slovenije, zato je pozval gospodarstvo k ponovni obuditvi lastnih sil in slovenskega kapitala.
»Slovenija ne pridela niti polovico hrane za pokrivanje lastnih potreb, zato gre polovico denarja za nakup hrane v druge države, namesto da bi ostal doma, kjer imamo za to vse pogoje. Solato kupujemo v Italiji, ker je trenutno pač cenejša, čeprav raste v vodi, domač kmet pa je ne more prodati. To je nesmiselno in dolgoročno gledano veliko dražje. Lahko bi se kaj naučili od Japoncev, zakaj oni za nič na svetu ne kupujejo precej cenejšega vietnamskega riža - zato, da ohranjajo svojo nacionalno proizvodnjo, tega pri nas še nismo dojeli,« je poudaril Plohl.
Slabšanje socialnih razmer pa skrbi tudi upokojence, je zatrdila Silva Gorjup iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, zato se upokojenci aktivno vključujejo v aktualno dogajanje, tudi v razpravo o novi zakonodaji. Ker jih najbolj skrbi področje zdravstva, menijo namreč, da je zdravstvo bolno bolj kot slovensko ljudstvo. Menila je, da bi o predlagani zdravstveni reformi razpravljali na eni od prihodnjih sej ekonomsko socialnega sveta. Kritična je bila do študentskega dela, ki ga po njenem izkoriščajo tako država kot delodajalci, sicer pa se na račun študentskega dela povečuje tudi število brezposelnih, podaljšuje se čas študija, skratka, več je negativnega kot koristnega. Skrbi pa jih tudi, ker pokojninski sklad ne bremeni le 17.000 državnih pokojnin, ki jih ne prejemajo le kmetje, ampak po besedah Gorjupove tudi »tajkunske žene«.
Po vsem tem je župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan ugotovil, da je bila ideja o ustanovitvi Pokrajinskega ekonom-sko-socialnega sveta vsekakor zelo koristna, saj se tako socialni partnerji sproti soočajo z aktualnimi razmerami in iščejo nove ustreznejše poti; zato je upravičeno izrazil razočaranje nad slabo udeležbo. Poleg dveh novinarjev je na seji sodelovalo le osem predstavnikov partnerjev, kar pa glede na dokaj resne krizne razmere očitno ni dovolj.
M. Ozmec
Ptuj • Obisk afriških predstavnikov Unesca
Afriško-slovensko medkulturno učenje
Nacionalna komisija za Unesco in njegova mreža združenih šol Slovenije sta prejšnji teden gostili devet predstavnikov iz Nacionalnih komisij za Unesco, Ministrstev za šolstvo in Unesco združenih šol Namibije, Svazija, Lesota in Zimbabveja. Obiskovalci so dva dni spoznavali tudi Unesco središče združenih šol Ptuj, ki ga vodijo na ptujski gimnaziji.
Slovenija je od leta 1992 članica organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco. Njen glavni cilj je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav (v njenih vrstah jih je danes blizu 200) na področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom, da se poglablja spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih pravic in osnovnih svoboščin.
Sedež organizacije je v Parizu, kjer so tudi podprli obisk afriških predstavnikov v naši deželi. Ti so tako v preteklem tednu obiskali Ljubljano, Mojstrano, Piran in Ptuj ter spoznavali štiri izmed desetih Unesco središč združenih šol, ki delujejo pri nas in združujejo okoli 80 ustanov znanja. »Združenje teh šol ima globalno raven, v svetu namreč obstaja mreža, v katero je vključenih preko 17.000 različnih institucij. Na Ptuju in v njegovi okolici smo šole združene v Unesco središče, ki ga vodimo na naši gimnaziji, ostali člani so Vrtec Ptuj, Osnovni šoli Destrnik in Cirkovce ter Ekonomska šola Ptuj. Unesco šole vnašajo v šolski prostor štiri najpomembnejše teme za razvoj mladega človeka: prva so problemi Združenih narodov in reševanje te problematike, druga so demokracija, mir in človekove pravice, tretja skrb za trajnostni razvoj in okolje ter četrta, po mojem tudi najpomembnejša, medkulturno učenje,« je razložila Darja Rokavec, vodja Središča Unesco združenih šol Ptuj.
V prihodnje veliko skupnih projektov
Poleg spoznavanja slovenskih Unesco središč je bil namen obiska iz Afrike tudi izdelava načrta medsebojnega povezovanja in izvajanja projektov med našimi in njihovimi šolami. »Ugotovili smo, da imamo pravzaprav podobne ideje in našli več razlogov, zakaj je naše sodelovanje pomembno: ker mladi vsepovsod radi plešejo, pojejo, se ukvarjajo s športom, zaljubljajo, družijo, žal imamo tudi žalostne, revne, zlorabljene mladostnike ... Sedaj bo trajalo nekaj časa, da te skupne točke razvijemo naprej, vendar bo iz tega zagotovo nastal skupen projekt. Gre predvsem za spoznavanje kulturne različnosti in medsebojno sodelovanje dijakov,« je pojasnila Rokavčeva, afriški obiskovalci pa so bili prav tako navdušeni nad sodelovanjem, ki se je razvilo med obiskom.
Thembinkosi Mamba iz Svazija je tako povedal: »Govorili smo o veliko projektih, ki med drugim vključujejo izmenjave podatkov o naših kulturah, recimo načinu plesa, petja, oblačenja itd. Mislim, da smo veliko pridobili od slovenskih šol. Vaš sistem je dober, ker so vsi otroci vpeti vanj, pri nas so namreč v šolah predvsem tisti, ki bodo šli na fakultete. Veliko je tudi drugih razlik: naše šole so recimo odprte, v Sloveniji pa se vse dogaja v eni stavbi - to je
seveda zaradi vremena in varčevanja s prostorom.«
Večji razredi, uniforme, šolnine in druge razlike
»Pri nas je trenutno 28 šol vključenih v dejavnosti Unesca, nekatere bolj, druge manj. Mreža je zelo mlada in trudimo se vključiti še druge. Poskušamo tudi pritegniti učitelje, da tega vključevanja ne vidijo kot dodatno delo, temveč kot del njihovega poklicnega dela. Profesorji na Ptuju so, na primer, so zelo dobro organizirani in ptujske šole so mi zelo všeč. Vaš sistem se razlikuje od našega tudi po tem, da je pri nas veliko manj učiteljev glede na
število učencev, razredi so zelo veliki, kar pomeni, da se učitelji ne morejo tako dobro posvetiti posameznim učencem,« nas je seznanila Erica van der Hoven iz Namibije, ki je prepričana, da bodo slovenske in afriške šole v prihodnosti odlično sodelovale, saj imajo enake vrednote in cilje. Zelo se tudi veseli bodočega obiska slovenskih dijakov v njeni državi.
Tudi Palesa Montsi, ki prihaja iz Lesota, je predstavila nekatere značilnosti svoje države: »Naše šole, ki se povezujejo v Unesco mrežo, izvajajo razne aktivnosti, kot so recikliranje, izobraževanje o domači proizvodnji, virih obnovljive energije in podobno. Razlika med našim in vašim
šolskim sistemom je, da v Le-sotu obstaja poleg uradnega tudi neuradni za tiste, ki so prikrajšani za formalno izobrazbo. To so večinoma majhni fantje, ki morajo takrat, ko naj bi šli v šolo, skrbeti za živali v gorah - zanje potem deluje takšen neformalni pouk, da se naučijo vsaj brati in pisati.«
Navdušenje nad slovenskimi šolami in lepotami dežele
Daphne Nukaronda iz Zim-babveja pa je dodala še nekaj razlik med šolami, ki jih je opazila med obiskom: »Vsi imamo seveda isti cilj, torej nudenje izobrazbe, vendar ga dosegamo na različne načine. Pri vas, recimo, učenci ne no-
sijo uniform in ne plačujejo šolnine. Zelo sem navdušena, ker nudite izobrazbo vsem. Prav tako sem opazila, da se pri vas poskrbi za zagotavljanje hrane učencem. Pri nas si morajo namreč malice nositi sami, in ker vsi nimajo vedno kaj jesti, se dogaja, da včasih cel dan nič ne jedo.«
Poleg tega, da so bili afriški obiskovalci navdušeni nad slovenskim šolskim sistemom, so jih očarale tudi lepote same dežele in našega mesta. »Slovenija je zelo lepa, gospodarstvo je bolj razvito kot pri nas, ljudje so prijazni. Ptuj je čudovit, saj ti pomagati razumeti, od kod prihaja Slovenija, kako se je razvijala ... Tukaj spoznaš resnične korenine vaše države,« je bil pozitivno presenečen Mamba.
Z njim se je strinjala tudi Namibijka Erica van der Hoven: »Zelo prijetno je pri vas, všeč mi je podnebje v tem letnem času. Na Ptuju so pohvalne starost mesta, bogata kultura, čudovite znamenitosti in ideja ohranjanja njegove tradicije tudi danes.«
Nukaronda pa je bila predvsem presenečena nad raznolikostjo naše dežele: »Na tem obisku resnično uživam. Uspeli smo videti vso lepoto Slovenije in se hkrati dogovarjati o Unescovih projektih. Je zelo lepa in bogata država, saj smo videli gore, morje, velika mesta, manjše kraje ... Ptuj pa je zelo zanimiv zaradi svoje dediščine, saj je - kot so nam povedali - vaše najstarejše mesto.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Pravljično dogajanje ob prazniku otroških knjig
Od čebelic do mišk
22. oktober, dan izvirne slovenske slikanice, so v ptujski Mladinski knjigi obeležili s posebno pravljično urico, s katero so hkrati počastili še praznik ene najstarejših knjižnih zbirk za otroke pri nas - Čebelice. Pravljico Ferija Lainščka Mišek Miško in Belamiška, ki govori o tem, kako lahko ljubezen premaga vse, je pripovedovala znana ptujska pravljičarka Liljana Klemenčič.
Tudi oktober ima torej poleg aprila, v katerem praznujemo svetovni dan knjige, poseben knjižni praznik. 22. dan v tem jesenskem mesecu so kot takega namreč določili, ker je to rojstni dan slovenske mladinske pisateljice Kristine Brenkove, ki je veliko postorila tudi na področju slovenskega založništva za otroke.
Minuli četrtek so tako ptujsko knjigarno Mladinska knjiga napolnili veseli otroški glasovi, znana pravljičarka Li-ljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa jih je popeljala v razburljiv svet mišk.
Klemenčičeva je tudi tokrat s svojim zanimivim načinom pripovedovanja pritegnila tako otroke kot star- »Današnjo pravljico so izbrali še. Majhni nadebudneži so napeto poslušali, kaj se bo zgodilo glavnima junakoma miški in mišku. v knjigarni, saj je to nova sli-
kanica iz zbirke Velike slikanice. Njen avtor je priznani slovenski pisatelj Feri Lain-šček, ki je po dolgem času zopet napisal pravo otroško pravljico. Slednja ima močno sporočilnost o pomembnosti razumevanja in prijateljstva. Prav tako govori, kako nam je skupaj vse lažje, in da ljubezen premaga vse,« je povedala Klemenčičeva.
Na pravljični urici so se spomnili tudi Čebelice - ene najstarejših knjižnih zbirk za otroke na Slovenskem, v kateri se je do sedaj nabralo že približno 500 enot. »To so slikanice, ki so že mene učile brati. Ta zbirka je v vseh teh letih neverjetno ohranila svojo vitalnost in prav je, da ji slovenski bralci posvetimo kak poseben dan,« je zaključila pravljičarka.
Liljani Klemenčič so majhni poslušalci prisluhnili z velikim zanimanjem, po končani pravljici pa o dogajanju nekaj povedali tudi za Štajerski tednik.
Pavel Čič, 6 let: »Danes smo brali pravljico, tudi poslušali smo jo in gledali ilustracije. Govorila je o miškah
- črna in bela miška sta se prepirali. Rad imam pravljice, običajno mi jih berejo pred spanjem. Kaj so to pravljice? Ja, pravljice so za brati ...«
Patrik Bolcar, 8 let: »Na pravljični uri smo poslušali pravljico o beli miški in črnem mišku, ki sta šla v gozd. Potem pa sta jih šla ata in drugi ata tja iskat. Pravljice rad poslušam, doma jih ponavadi zvečer pred spanjem.«
Tinkara Hazl, 6 let: »Hvala za pravljico, lepa je bila. Pa dobili smo bonbone. Imela sem se lepo. Pravljica je bila o miškah, ki so bile bele in sive. Bela miška in sivi mišek sta se sprla. Rada poslušam pravljice, bere mi jih mami kdajkoli v dnevu. Kaj so to pravljice? Na primer Pika Nogavička, ki sva jo tudi že brali, pa razno-razne druge.«
Primož Dvoršak, 5 let: »Tukaj smo danes barvali, poslušali pravljico o dveh miškah in dobili bonbone. Dve miški v pravljici sta odšli od doma, ker se imata radi. Pravljice rad poslušam, in to ponavadi pred spanjem. Bereta jih mama ali ati.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Obiskali smo Savo GTI, d. o. o.
Kljub krizi uspešno poslujejo
V Savi GTI, d. o. o., Ptuj, ki proizvaja gumeno-tehnične izdelke v pretežni meri za avtomobilsko industrijo, so se lani v tem času že spopadali s krizo. Pred koncem leta 2008 je bilo stanje zelo alarmantno, saj se je kriza najprej odrazila v avtomobilski industriji, še posebej v tovornem delu. V Savi GTI v osemdesetih odstotkih proizvajajo gumeno-tehnične dele za avtomobilsko industrijo, od tega odpade na tovorni del 60 odstotkov. Delajo pa še za gradbeno industrijo, industrijo gospodinjske opreme, polna kolesa za viličarje in ščitnike za starejše avtobuse in tovornjake, ki ščitijo zračnice pred predrtjem.
Že po novem letu 2009 pa so se začele razmere izboljševati. Naročila s strani velikih koncernov, njihovih kupcev (Knorr Bremse, VW, Audi, Škoda, Audi, še vedno delajo tudi za Renault, za starejšega tip clia in novega twinga, delajo pa tudi za novo laguno), ki so v vmesnem času porabili zaloge, so se ponovno pričela povečevati. Čeprav so vedeli, da ne bo lahko, so krizo vzeli kot izziv, zaupali so vase, v svoje delo, zato se danes lahko pohvalijo, da so na nek način zmagovalci. Racionalizirali so proizvodnjo, uredili pogoje dela, med prvimi so se v PS Sava lotili avtomatizacije dela proizvodnje, da so se lahko uspešno stroškovno prilagodili novim razmeram, poiskali skrite rezerve, in kot pravi direktor Anton Rogina, bodo rezultati tudi ob koncu leta po pričakovanjih spodbudni. Izpolnili bodo planske postavke. Čas, ko je bilo malo manj dela za trg, so resnično koristno izrabili zato, da so poiskali vse skrite rezerve, obrestovale pa so se tudi vse naložbe v izboljšanje pogojev dela. V letošnjem kriznem letu,
■SIS?*8'1 i ¡SfiSB"!
¡■■^PjjjjM! I
i£i ■££! ssi ■ f
La šiUSiBi i
m
Foto: Črtomir Goznik
Anton Rogina, direktor Save GTI, d. o. o., Ptuj: »Čeprav smo vedeli, da bo hudo, smo krizo vzeli kot izziv.«
ki je pokopalo že marsikatero firmo, ki se ni znala spopasti z njo, poslujejo vseskozi pozitivno. Če bi zaspali v razvojnem delu, danes ne bi mogli govoriti o dobrem delu, je prepričan direktor Anton Rogina, ki se skupaj z zaposlenimi trudi, da bi iz krize izšli s čim manj po-
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem delu so se kot prvi v PS Sava lotili avtomatizacije dela proizvodnje. Na fotografiji Janko Plajnšek, razvojni inženir Save GTI, odgovoren za robotske celice.
sledicami. Kriza, ki je zajela ves svet, je predvsem kriza vrednot in zaupanja. V Skupini Sava zagovarjajo pet ključnih vrednot, ki predstavljajo udarno pest njihove uspešnosti: odličnost, znanje, ustvarjalnost, odgovornost in poštenost, tudi zato je lahko spopad s krizo uspešnejši. »V krizi nas vrednote družijo,« poudarja Rogina. V kriznih časih se tudi niso odločili za zmanjšanje osebnih dohodkov, ker bi se to zagotovo odrazilo v manjši motiviranosti za delo.
V leto 2010 vstopajo z optimizmom, načrtujejo še boljše poslovanje, s še več avtomatizacije, čeprav se zavedajo, da bo okrevanje gospodarstva počasno. V novem poslovnem letu bodo sodelovanje s VW še okrepili, testna fazo so uspešno zaključili, ker so se že doslej dokazali kot zelo zanesljivi in kvalitetni dobavitelji.
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Butolen, delavka s priznanjem Save za leto 2009: »Priznanje mi pomeni zelo veliko, je motivacija za bodoče delo.«
Veronika Butolen -delavka Save 2009
Na slovesnosti, ki je bila 2. oktobra v Prešernovem gledališču v Kranju, je Poslovna skupina Sava že trinajsto leto zapored ob dnevu Save svečano podelila nagrade sodelavcem za izjemne dosežke v letu 2009. Ob tej priložnosti je predsednik uprave Save, d. d., Janez Bohorič petim zaposlenim v PS Sava podelil tudi nagrade in priznanja Delavec Save 2009, med njimi je bila tudi Veronika Butolen iz Save GTI, d. o. o., Ptuj, ki dela v neposredni proizvodnji. Nagrajenka ima skupaj že več kot 30 let delovne dobe, od tega dobrih 28 let gumarstva, dela na finalizaciji in premazovanju izdelkov. Gre za zelo zahtevno delo, ki zahteva kvaliteto in veliko natančnost. Za Veroniko, ki je s svojim delom zelo zadovoljna, pravijo sodelavci, da ima zlate roke. Za delo v gumarstvu je navdušila tudi moža. Mami dveh že odraslih sinov, ki se ukvarjata z izdelavo harmonik, nikoli ne zmanjka dela. Dela še na svoji domačiji, veliko pa se ukvarja tudi z rožami. Priznanje ji pomeni zelo veliko, je dobra motivacija za bodoče delo. V zadnjih petih letih je to že drugo priznanje zaposlenim v Savi GTI, pred Veroniko je priznanje Delavec Save prejel tudi Maks Bro-dnjak. Direktor Anton Rogina je v zvezi s tem priznanjem povedal, da je Veronikino priznanje v bistvu tudi priznanje celotni firmi, saj je takih priznanj v okviru PS Sava, ki ga sestavlja 28 odvisnih družb, zelo malo, samo pet. Prejmejo pa ga lahko le izjemni delavci, takšni, ki izstopajo iz povprečja.
MG
Od tod in tam
Središče • Gradili bodo vodovod
Foto: vki
Pred kratkim je bila v prostorih Občine Središče ob Dravi podpisana pogodba med občino in Komunalnim podjetjem Ormož za izgradnjo vodovoda Li-pje, ki sta jo podpisala direktorica Pavla Majcen in župan Jurij Borko. Dolžina načrtovanega vodovoda znaša okoli 1.140 metrov. Trasa izgradnje bo potekala iz Kolodvorske ulice v smeri bencinskega servisa do kompleksa Farme in bodoče poslovne cone. Pogodbena vrednost projekta je nekaj več kot 107.000 evrov in jih bo Občina Središče zagotovila iz proračuna v letu 2010. Istočasno s to investicijo bo potekala tudi izgradnja plinskega omrežja na tem območju, ki ga bodo izvajali Mestni plinovodi. Na ta način želijo v Središču ob Dravi še dodatno izboljšati komunalno infrastrukturo v svoji industrijski coni.
vki
Ormož • Ponovno odprli Sigmo
/jgp *	
	i
Foto: vki
Nasproti občinske zgradbe je pred kratkim začela delovati trgovina Sigma. Današnjo Sigmo je odprl Ivan Vesenjak iz Mihovcev. Po poklicu je prodajalec in je delal vseh 34 let svoje delovne dobe pri enem podjetju, je pa to podjetje v tem času kar trikrat spremenilo ime: Sigma, Agis in nazadnje Petovia avto. Kot je povedal Ivan Vese-njak, ima najlepše spomine prav na Sigmo in svoje prve delovne dni, zato se je odločil, da bo svojo trgovino poimenoval z imenom iz svojih lepih spominov. Aprila letos je namreč Petovia avto zaprla trgovino tudi v Ormožu in Ivan Vesenjak je ostal brez dela. »Interes podjetja je bil tak, da so zaprli poslovalnice. Delavci so eni šli na čakanje na upokojitev, drugi na borzo. Jaz sem se odločil za samostojno pot. Ves čas sem delal v trgovini in tako si želim tudi v penzijo,« je povedal Vesenjak, ki se zanaša predvsem na svoje zveste kupce, med katerimi je veliko okoliških kmetov, poštarjev in strank iz Hrvaške. VSigmi je mogoče kupiti rezervne dele za mopede in kolesa, akumulatorje, motorna olja, razni potrošni material, žarnice, kmalu pa bodo na voljo tudi zavorni sistemi, filtri in podobno.
vki
Križevci • Svetovni dan kmetic
Foto: NS
Članice društva kmetic Križevci-Veržej so ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktober) v Križevcih pri Ljutomeru pripravile razstavo s prleškimi kulinaričnimi specialitetami, ročnimi deli in razstavo fotografij iz različnih delavnic in akcij društva. Včlanjenih je več kot 100 žena, med njimi je polovica aktivnih. Po Anici Osterc je vodenje društva prevzela Majda Markovič. Tokratno razstavo je pripravljalo 20 članic, sicer pa se bo v jesensko-zimskem času pričelo njihovo tedensko srečevanje ob ponedeljkih med 9. in 11. uro v prostorih kmetijske zadruge Klas v Križevcih.
EU • Bilanca EU v drugem četrtletju
Za 49,2 milijarde evrov primanjkljaja
EU je v drugem četrtletju letos na tekočem računu zunanjetrgovinske plačilne bilance beležila primanjkljaj v višini 49,2 milijarde evrov, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Primanjkljaj se je s tem v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšal za 5,4 milijarde evrov.
V	istem obdobju lani, torej v drugem četrtletju 2008, je primanjkljaj znašal 76,3 milijarde evrov. V drugem četrtletju letos je se-demindvajseterica medtem zabeležila za 17,5 milijarde evrov presežka pri zunanjetrgovinski menjavi v storitvah. V istem obdobju lani je presežek znašal 22,6 milijarde evrov. Primanjkljaj v zunanjetrgovinski blagovni menjavi se je v istem obdobju zmanjšal s 76,3 na 49,2 milijarde evrov, primanjkljaj pri tekočih transferjih pa se je povečal z 10,5 na 12,1 milijarde evrov. Medtem se je na letni ravni zmanjšal primanjkljaj na postavki dohodkov sedemindvajseterice. Ta je v drugem lanskem četrtletju znašal 40,8 milijarde evrov, v drugem trimesečju letos pa se je zmanjšal na 37,4 milijarde evrov, navaja Eurostat. Presežek pri zunanjetrgovinski menjavi v storitvah je predvsem posledica presežka pri finančnih storitvah (5,9 milijarde evrov), ostalih poslovnih storitvah, med katere spadajo različne poslovne, strokovne in tehnične storitve (šest milijard), transportnih storitvah (5,7 milijarde) in računalniških ter informacijskih storitvah (3,8 milijarde), medtem ko je unija zabeležila primanjkljaj pri potovalnih storitvah (3,6 milijarde) in avtorskih honorarjih ter licenčninah (2,7 milijarde).
Sedemindvajseterica je na tekočem računu plačilne bilance v drugem letošnjem četrtletju zabeležila presežek v trgovini s Švico (7,4 milijarde evrov), Hong Kongom (2,7 milijarde), Kanado (1,7 milijarde) ter Brazilijo in Indijo (z obema po 1,2 milijarde), primanjkljaj pa v trgovini s Kitajsko (24,7 milijarde), Japonsko (8,4 milijarde), Rusijo (6,8 milijarde) in ZDA (0,9 milijarde). Ko gre za transakcije na finančnem računu zunanjetrgovinske plačilne bilance, so podjetja iz EU v zadnjem četrtletju zunaj povezave v obliki tujih neposrednih naložb vložila za 75,5 milijarde evrov, kar je več kot v istem obdobju lani, ko je bila ta številka 57,1 milijarde. Tuji neposredni vlagatelji so medtem v drugem trimesečju letos v območje unije investirali 85 milijarde evrov, s čimer so se tuje naložbe v sedemindvajseterici na letni ravni skoraj podvojile. V lanskem drugem trimesečju so namreč tuje investicije v EU znašale 43 milijard evrov.
V	drugem četrtletju letos je neto dotok portfeljskih finančnih naložb znašal 141,6 milijarde evrov, potem ko je bil v istem obdobju lanskega leta 169,4 milijarde. Saldo drugih naložb, kot so bančne vloge, posojila in trgovinski krediti je bil medtem -104,8 milijarde, potem ko je bil v istem obdobju lani -42,1 milijarde. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York - Izdajatelj kreditnih kartic American Express je v četrtek poročal o že osmem zaporednem četrtletju padanja dobičkov, spletna trgovina Amazon.com pa je presegla dobičke iz lanskega četrtletja s koncem 30. septembra. Prvi dobiček po letu dni pa je prijavila banka Capital One. American Express je zaslužil manj, ker potrošniki še vedno manj zapravljajo, kar pomeni, da si tudi manj sposojajo. V tretjem četrtletju je izdajatelj kreditnih kartic zaslužil za 22 odstotkov manj dobička kot lani v enakem četrtletju oziroma skupaj 632 milijonov dolarjev ali 53 centov na delnico. Skupnih prihodkov je bilo za 17 odstotkov manj kot lani oziroma 4,84 milijarde. American Express, ki je krizo prebrodil bolje od konkurence, ker z zlatimi karticami streže predvsem premožnim, je v tretjem četrtletju zmanjšal stroške poslovanja za 17 odstotkov na 3,92 milijarde dolarjev. Podjetje napoveduje boljše čase v prihodnosti, saj se delež slabega dolga zmanjšuje. V drugem četrtletju ga je bilo 10 odstotkov vsega dolga, v tretjem pa le 8,9 odstotka, čeprav je to še vedno veliko več kot lanskih 5,9 odstotka.
Ljubljana - Skupina Petrol je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarila 19,1 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je kosmati dobiček znašal 200 milijonov evrov. V lanskih prvih devetih mesecih je skupina ustvarila 42,2 milijona evrov čistega dobička in 209 milijonov evrov komsatega dobička. Kot pravijo v družbi, sta poslovno okolje v prvih devetih mesecih letos zaznamovala finančna kriza in stopnjevanje gospodarske recesije. Dodatno pa je na konkurenčnost slovenskih naftnih trgovcev vplivala še visoka raven trošarin, ki so višje kot v večini sosednjih držav, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Petrola. Ob tem dodajajo, da so v skupini zaradi prihajajočih neugodnih gospodarskih razmer že v oktobru lani sprejeli ukrepe, s katerimi so se odzvali na finančno krizo in zaostrene pogoje poslovanja. Glede na trenutne gospodarske razmere, razmere na finančnem trgu in dosežen čisti dobiček ocenjujejo poslovanje skupine Petrol kot razmeroma uspešno. Samo v tretjem četrtletju letos so sicer ustvarili 10,4 milijona evrov čistega dobička. Bruselj - Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) evropskih potrošnikov ne more opraviti čezmejnega spletnega nakupa, ker trgovec ne omogoča dostave v njihovo državo ali ne omogoča primernega čezmejnega plačevanja, je pokazala neodvisna terenska raziskava, ki je potekala pod okriljem Evropske komisije. V Sloveniji je bilo neuspelih čezmejnih nakupov 60 odstotkov. V obsežnem in neodvisnem anonimnem nakupovanju za Evropsko komisijo so potrošniki po EU od čezmejnega dobavitelja po spletu poskušali kupiti 100 priljubljenih izdelkov, npr. kamere, zgoščenke, knjige, obleke, itd. Opravljenih je bilo več kot 11.000 testnih naročil, so pojasnili v Bruslju. Raziskava je pokazala, da 61 odstotkov potrošnikov ni moglo opraviti čezmejnega spletnega nakupa, ker trgovec ne omogoča dostave v njihovo državo ali ne omogoča primernega čezmejnega plačevanja. Največ težav s čezmejnim nakupovanjem imajo potrošniki v Latviji, Belgiji, Romuniji in Bolgariji, kjer delež neuspelih poskusov dosega ali presega 70 odstotkov. Odstotek uspešnosti pri čezmejnem nakupovanju je bil v vseh državah razen v Avstriji in Španiji nižji od 50 odstotkov. Slovenija se je s 60 odstotki neuspelih poskusov uvrstila v zlato povprečje. Ženeva - Švicarska banka Credit Suisse je v tretjem četrtletju letos ustvarila za 2,35 milijarde švicarskih frankov (1,56 milijarde evrov) čistega dobička. To je za polovico več kot v predhodnem četrtletju, so sporočili iz banke, ki se je tako pridružila tistim finančnim ustanovam, ki so se očitno že izvile iz najhujšega primeža finančne krize. Banka je v enakem obdobju lani, ko se je že spopadala s pretresi na mednarodnih finančnih trgih, beležila skoraj 1,3 milijarde frankov izgube. K pozitivnemu poslovnemu rezultatu v tretjem četrtletju je največ prispevala enota investicijskega bančništva, ki je z dobičkom sklenila že tri zaporedna četrtletja in tako najverjetneje dokončno izplavala iz izgub. (sta)
Bratislava • S
srečanja obrambnih ministrov
Afganistan največji izziv za Nato doslej
Foto: nato.int
V Bratislavi se je minuli teden odvilo srečanje obrambnih ministrov Nata, ki se ga udeležuje tudi slovenska ministrica Ljubica Jelušič. Na srečanju sicer niso sprejeli nobenih konkretnih odločitev glede prihodnjega delovanja v Afganistanu, ki je, kot je pred srečanjem dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, najbolj kompleksen izziv doslej.
»Afganistan je najbolj kompleksen izziv za Nato doslej,« je pred srečanjem na Slovaškem dejal Rasmussen. Poudaril je, da mora zavezništvo ostati v državi, da ta ne bi znova postala poligon teroristov Al Kaide, poročajo tuje tiskovne agencije. Dejal je, da se zaveda, da vse več ljudi meni, da so stroški posredovanja v Afganistanu po osmih letih previsoki. »Tem ljudem pa moram jasno in nedvoumno povedati, da bi bili stroški v primeru nedelovanja še mnogo večji,« je dodal. Opozoril je, da bi bil v tem primeru pritisk na
Pakistan, ki ima jedrsko orožje, »ogromen«, nestabilnost pa bi zajela celotno Srednjo Azijo in »samo vprašanje časa je, kdaj bi posledice čutila tudi Evropa«.
Vodja oddelka za mednarodna vprašanja na ameriškem obrambnem ministrstvu Alexander Vershbow pa je ob tem zahteval, da mora Nato svojo pripravljenost za posredovanje v primeru kriz izkazati tudi tako, da v novih državah članicah zavezništva, ki prihajajo iz Vzhodne Evrope, organizira večje vojaške vaje. Dodal je, da potrebuje zavezništvo verodostojen program vaj, da bi tako pokazalo, da lahko v primeru kriz uresniči načrte o vojaškem posredovanju. To je za ameriško vlado »pomembna prednostna naloga« in v luči lanske rusko-gruzijske vojne »toliko bolj pomembna«. »Nato mora izpolniti svoje dolžnosti, če želi še naprej igrati pomembno vlogo,« je dodal. Dvodnevno srečanje v Bratislavi je bilo sicer posvečeno prihodnji strategiji Nata v Afganistanu, vendar ministri naj ne bi sprejemali nobenih konkretnih odločitev. Govorili naj bi še o težavah zaradi omejenih proračunskih sredstev ter o prenovljenem ameriškem načrtu raketne obrambe Evrope.
Slovaško obrambno ministrstvo pa je ob robu zasedanja obrambnih ministrov dopoldne organiziralo tudi varnostno konferenco z naslovom Novi izzivi - nove zmogljivosti, na kateri je sodelovala tudi Jelušičeva. Na konferenci je spregovorila o vplivu gospodarske krize na obrambne proračune, pri čemer je predstavila razmere v Evropi. Kot je dejala, so pritiski na obrambne proračune v Evropi v času krize še mnogo večji kot drugod in reševanje krize
često poteka preko varčevanja pri izdatkih za vojsko. (sta)
Stockholm •
Predsednica Republike srbske izpuščena iz zapora
Biljana Plavšic od danes na prostosti
Foto: nacional.hr
Nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšic so iz zapora na Švedskem izpustili danes, 27. oktobra, je sporočilo švedsko ministrstvo za pravosodje. Plavšiceva je bila zaradi vojnih zločinov v BiH februarja 2003 obsojena na enajst let zapora, haaško sodišče pa jo je 14. septembra pomilo-stilo.
Po poročanju švedske tiskovne agencije TT so 79-letno Pla-všicevo iz ženskega zapora Hin-seberg vzhodno od Stockholma pred izpustitvijo na prostost preselili v zapor v švedski prestolnici. Plavšiceva, ki zaporno kazen na Švedskem prestaja od junija 2003, je po švedski zakonodaji v soboto odslužila dve tretjini kazni, tri dni kasneje, 27. oktobra, pa ji je pripadla pravica, da jo predčasno izpustijo na prostost. Kot je v odločitvi o pomilostitvi 14. septembra navedel predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Patrick Robinson, je v začetni fazi postopka Plavšiceva prevzela odgovornost za zločine in priznala krivdo, v zaporu pa se je lepo vedla.
V okviru dogovora s tedanjo glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte se je Plavšiceva januarja 2001 prostovoljno predala haaškemu sodišču. Priznala je krivdo za zločine proti človečnosti med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 oziroma za pregon nesrbskega prebivalstva v BiH, tožilstvo pa je v zameno za priznanje odstopilo od preostalih sedmih točk obtožnice, ki jo je bremenila genocida in vojnih zločinov.
Plavšiceva je od vseh obsojencev haaškega sodišča najvišja politična predstavnica, ki je priznala odgovornost za grozote, storjene med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. (sta)
Washington •
Ameriška policija zadala udarec mehiški mafiji
Aretirali preko 300 članov članov kartela
Ameriški pravosodni minister Eric Holder je konec minulega tedna v Washing-tonu predstavil rezultate akcije proti mehiškemu mafijskemu kartelu La Familia, v kateri so aretirali prek 300 oseb. Usklajeno akcijo so v torek in sredo izvedli v 38 ameriških mestih v 19 zveznih državah.
Kartei La Familia, ki ima sedež v zvezni državi Michoacan na jugozahodu Mehike, naj bi postajal vse močnejši predvsem zaradi izjemne okrutnosti obračunavanja z nasprotniki in mehiškimi varnostnimi silami. Obenem naj bi si kartel med revnimi Mehičani utrjeval podobo Robin Hoodov, ki kradejo bogatim, da bi dali revnim. Kar-tel se ima za božje poslance in med ljudi deli sveta pisma pa tudi finančno pomoč. Pomagajo mu ameriški odvisniki od mamil, brez katerih ne bi bilo nasilne vojne proti mamilom v Mehiki, ki se preliva tudi čez mejo v ZDA. Da problem ni omejen le na mejno območje med državama, kaže policijska akcija, v kateri so ujeli člane kartela od države Washington na severozahodu do Floride na jugozahodu ter od Massachu-settsa na severovzhodu do Kalifornije na jugozahodu ZDA. La Familia naj bi bila močna zlasti na trgu metamfetaminov. Holder je na tiskovni konferenci obljubil, da bodo nadaljevali s pritiskom in udarci proti temu in drugim kartelom, ki so odgovorni za hudo nasilje v Mehiki. Napovedal je nadaljevanje tesnega sodelovanja z mehiškimi oblastmi, ki bodo morale »obglaviti kače«. Holder je tudi dejal, da so ZDA pripravljene prevzeti kriminalce iz Mehike in jim soditi na ameriških tleh.
V omenjeni policijski akciji je sodelovalo okrog 3000 zveznih agentov in lokalnih policistov. V ZDA so sicer v štirih letih doslej v podobnih akcijah aretirali skupaj 1200 osumljenih pripadnikov mehiških mafij. Newyorška velika porota je že prej potrdila obtožnico proti voditelju La Familie Servandu Gomezu Marti-nezu, ki se je bahal, da so v vojni z mehiško policijo. (sta)
Ljubljana •
Microsoft začel s prodajo
Windows 7 naj bi končno nadomestil Windowse XP
Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft je danes začel uradno prodajati svoj novi operacijski sistem Windows 7. V slovenski podružnici Microsofta so prepričani, da bo najnovejša generacija tega sistema nadomestila sedaj prevladujočo različico, poimenovano Windows XP. Vmesni različici, Visti, to ni uspelo.
Microsoft svoje prepričanje gradi na spodbudnih dosedanjih odzivih na »sedmico«, pa tudi na dejstvu, da novi sistem pri večini podjetij ne bo zahteval nadgradnje strojne opreme. Podjetja imajo namreč bolj ali manj že danes strojno opremo, ki jo za svoje delovanje potrebuje Windows 7, pravijo v Microsoftu. Svoj delež k lažji odločitvi za prehod na nov sistem naj bi prispeval tudi način delovanja
Windows XP Mode, ki vključuje virtualizirano okolje Windows XP za poganjanje starejših aplikacij. Poleg tega je potrebno upoštevati to, da je XP star deset let, to pa je obdobje, v katerem se je zgodil nesluten napredek na področju informacijskih tehnologij, še dodajajo v Microsoftu. Windows 7, že sedma različica Microsoftovega operacijskega sistema, tako prinaša vrsto prednosti, zagotavljajo njegovi ustvarjalci. Pri tem izpostavljajo večjo prilagodljivost in povezljivost, hitrejše in lažje delo, izboljšave na področju varnosti in zanesljivosti ter povsem nove možnosti.
Po podatkih mednarodne analitske hiše IDC, ki so jih ob tem navedli v Microsoftu, naj bi v naslednjih 12 do 18 mesecih 57 odstotkov podjetij po vsem svetu prešlo na sistem Windows 7. Do konca leta 2010 pa naj bi bilo prodanih skupno 177 milijonov licenc za Windows 7.
IDC je tudi izračunal, da naj bi skupaj prihodki, ustvarjeni na račun sistema Windows 7, znašali 320 milijard dolarjev. Kot je znano, je Windows najbolj razširjen operacijski sistem na svetu, po navedbah Microsofta ga uporablja milijarda uporabnikov. Najbolj razširjena različica Windowsov pa je še vedno XP.
V slovenskem Microsoftu so
sicer ponosni tudi nad tem, da je že na voljo tudi poslovenjena različica Windowsov 7. To je namreč prvič doslej, da je slovenska različica na voljo na dan globalne predstavitve novega sistema. Windows 7 po navedbah Microsofta deluje na vseh, tudi starejših računalnikih in mini prenosnikih, saj potrebuje manj pomnilnika in procesorske moči, do 20 odstotkov varčnejši je tudi z električno energijo. Namestitev je preprosta, gonilniki se namestijo samodejno. Hitreje se zažene in ugasne ter hitreje prehaja v način spanja in iz njega. Omogoča preprosto brezžično povezovanje in preklapljanje med tiskalniki, kar pomeni, da nova omrežja in tiskalnike zazna sam in jih uporabniku ponudi v izbiro.
Z aplikacijo Windows Media Center lahko uporabnik na računalniku spremlja, zaustavlja in snema televizijske programe. Uporabnikom je samo z desnim klikom na voljo upravljanje možnosti posameznih aplikacij, prenovljeno iskanje pa omogoča še preprostejše iskanje dokumentov na disku in iz različnih virov. Tehnologija Multitouch pa bo razveselila lastnike zaslonov, občutljivih na dotik, saj omogoča interakcijo z računalnikom z uporabo več prstov. Opravilna vrstica je popolnoma prenovljena. (sta)
Zavrč • Z zadnje seje občinskega sveta
Sprejeli drugi rebalans
Završki občinski svet, ki se je sestal v četrtek, 22. oktobra, je tokrat sklepal o devetih točkah, najpomembnejše pa je bilo zagotovo sprejetje drugega rebalansa letošnjega občinskega proračuna, ki je nekoliko nižji od načrtovanega, tako da so uskladili posamezne postavke z dejanskim stanjem posameznih investicij.
Foto: M. Ozmec
Poleg izgradnje fekalne kanalizacije v naselju Zavrč je druga največja letošnja občinska investicija zagotovo modernizacija lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh.
Pa brez zamere
Pekel je zmrznil
Nujen poraz
Dolgo sem se upiral. Pravzaprav se nisem upiral - enostavno sem ga bolj ali manj ignoriral. No, ni se dobro slepiti; upiral sem se. Kajti bombardira te skoraj na vsakem koraku, tako da ga ne moreš preprosto ignorirati. Ne moreš samo ignorirati; moraš se upirati. Aktivno, trdno in zavzeto. Vendar je to upiranje pravzapra v že vnaprej obsojeno na neuspeh. Slej ko prej se vdaš Padeš. A kot rečeno - dobro in dolgo sem se upiral. Ni se mi treba preveč obsojati in se obremenjevati. Vsi padejo in kolikor že mi to dejstvo ni všeč, sem vseeno klonil dostojno in po dolgem boju. Čast je ostala ohranjena.
A vseeno, zakaj se potem počutim kot nekakšna razgaljena pocestnica, katere razgaljenost si lahko ogleda prav vsak, ki ga pot zanese mimo? Zakaj se počutim, kot da bi me ves svet bral kot odprto knjigo? Zakaj se počutim tako - hm, razkrito? Občutek mi ni všeč; še posebej zato ne, ker se vseeno za vedam, da pra vzapra v nikoli nisem imel izbire. In situacije, v katerih nimaš izbire, me zelo, zelo motijo. Tako se pri tej stvari moram znova in znova spominjati na dejstvo, da sem to pač moral storiti zaradi višje sile, predvsem zaradi poslovnega interesa. Kaplja čez rob se je na mrečprelila pred približno desetimi dnevi, ko me je potencialni poslovni partner vprašal, ali sem gor. In sem rekel, da ne. Nakar me je debelo pogledal in čutil sem, da ne ve, ali bi me pomiloval ali zgolj strmel vame kot tele v nova vrata. Nobena od obeh variant ni bila prav nič obetajoča. Na srečo se je sicer vse končalo precej v redu, a takrat sem sklenil, da bom pa zdaj to res naredil.
In sem naredil. Včlanil sem se v Facebook, spletni preplet vsega, kar me pri tem mediju moti in mi gre na živce. Vendar, kot rečeno, poslovni interesi so pač narekovali tako dejanje. In zdaj je, kar je. Kot eden izmed redkih preostalih dinozavrov, ki niso v razgaljene vode Facebooka skočili malo za tem, ko seje to čudo pojavilo, sem seveda najprej precej zmedeno buljil v vse opcije in skoraj neskončne možnosti nastavitev profila ter vse ostale funkcije, ki so me začele bombardirati z ekrana. Prva prioriteta, ki sem jo imel, je bila, da nastavitve uredim tako, da mojih osebnih stvari ne bo mogel videti vsakdo (kot rečeno, Facebook imam bolj za poslovne zadeve in ne za zapravljanje časa z brezpredmetnim in neproduktivnim klobasanjem kar tja v tri dni). Potem so začela deževati povabila od prijateljev, da naj naše prijateljstvo digitaliziram in jih dodam med spletne prijatelje. Frekvenca povabil je bila grozljivo hitra - čeprav sem to pričakoval, me je vseeno osupnilo dejstvo, kako hitro so me moji prijatelji iz mesa in krvi našli tudi na Facebooku in začeli objavljati moje fotografije in komentarje v mojem profilu. Človek enostavno ne more verjeti, in čeprav se že vnaprej pripravi, še zmeraj ostane brez besed ob hitrosti, s katero se tvoja spletna prisotnost širi (razgalja) naokoli.
Pa kaj bi vam pravil, saj tudi sami to najbrž dobro veste. In najbrž ste tudi na Facebooku. Ne, ne bom vas vprašal, ali želite postati moji prijatelji na Facebooku ali vam pošiljal raznoraznih vabil. Če hočete postati moji prijatelji, me potrepljajte po rami ali me povabite na pijačo (mimogrede, kave ne pijem - to vam izdam tudi brez Facebooka). Moja spletna, digitalizirana prisotnost bo (upam) ostala namenjena predvsem poslu. Svoje prijatelje pa imam raje take, ki jih lahko lopneš po hrbtu in jim ne moreš poslati digitalnega dregljaja ali kaj podobnega.
Gregor Alič
Sicer je bila 27. redna seja ena krajših v letošnjem letu, na njej pa so na predlog župana Mirana Vuka po uvodnem delu najprej prisluhnili podžupanji Marti Bosilj, ki je predstavila vsebino nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja. Na omenjenem kolegiju so župani osrednji del razprave namenili možnostim za ustanovitev interesne zveze občine Spodnjega Podravja, ki bi lahko v skladu z novo zakonodajo enotno kandidirale za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb, za oskrbo s pitno vodo, čiščenje fekalne kanalizacije ter za ravnanje z odpadki v vseh 18 občinah na tem območju.
Pozitivno so ocenili tudi poročilo s seje sveta Zavoda Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki sta ga predstavila svetnika in član sveta zavoda Franc Kelc in Janko Lor-bek. Osrednjo pozornost so na svetu zavoda namenili realizacijo vzgojno-izobraže-valnega dela v šolskem letu 2009/2010, ob tem pa so se seznanili tudi z vsebino letnega delovnega načrta osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki ne predvideva bistvenih sprememb in je objavljen tudi na uradni spletni strani tega zavoda.
Po krajšem pojasnilu direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so soglašali z vsebino sprememb in dopolnitev Odloka o proračunu občine Zavrč za leto 2009. Zaradi nedokončanja osrednjega letošnjega projek-
ta, to je izgradnje fekalne kanalizacije v naselju Zavrč, ter nedokončanja modernizacije lokalnih cest na Korenjaku in relaciji Turški vrh-Zavrč, so z drugim rebalansom znižali skupne prihodke na 2.048.543 evrov, medtem ko znašajo skupni odhodki sedaj 2.172.087 evrov. Sicer pa so z drugim rebalansom proračuna posamezne postavke uskladili z dejanskim stanjem ter tako njegovo vsebino uravnovesili.
Ugodno so ocenili vsebino poročila Policijske postaje
Gorišnica o trendih varnostnih pojavov na območju občine Zavrč v polletju letošnjega leta, saj ne beležijo bistvenega poslabšanja varnostnih razmer. Seznanili so se tudi s polletnim poročilom o doseženih ciljih in rezultatih dela skupne občinske uprave v prvem polletju letošnjega leta, ki je zagotovo doseglo svoj namen, pa tudi s planom dela znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj za prihodnje leto 2010.
Med sklepi in predlogi pa so se seznanili tudi s poro-
izkoriščena. Pridobil pa je že tudi finančni predračun za njegovo ureditev in stroške samega obratovanja, ki pa niso tako majhni. V MO Ptuj bodo pobudo preučili in ugotovili možnost izvedbe, odgovarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, svetnik dopušča tudi možnost izbire katere druge lokacije, le priložnosti ne bi smeli izpustiti iz rok in bi morali mladim ponuditi še nekaj novega na Ptuju, da bodo lahko koristno preživeli svoj prosti čas. Tudi stroški za njegovo obratovanje naj ne bi jemali poguma.
Svetnica SDS Silva Fartek se je na 32. seji mestnega sveta zanimala za vlaganja v OŠ Breg v letih 2010 in 2011,
čilom delovanja Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju v minulem letu 2008, seznanili so se tudi z dopisom Ministrstva za promet, v katerem minister Patrick Vlačič poziva vse občinske svete in svetnike, da s svojim delom vplivajo na večjo varnost v cestnem prometu, saj je na naših cestah še vedno preveč smrtnih žrtev prometnih nesreč. Ob koncu pa so prisluhnili še poročilu podžupanje Marte Bosilj o opravljenem delu, sklepih in aktivnostih občinskega odbora za družbene dejavnosti.
M. Ozmec
predvsem v smislu varnosti otrok in enakih možnosti za izvedbo pouka v primerjavi z drugimi šolami v MO Ptuj, za kar bi bilo potrebno zgraditi prizidek, v katerem bi bili računalniška učilnica, knjižnica, kuhinja z jedilnico in prostor za prireditve. Določene posege bi bilo potrebno izvesti tudi v starem delu šolske stavbe, da ne bo več zamakalo, čim prej pa urediti tudi postajališče pred šolo, da bo varno za uporabo. Svetnico pa še zanima, kako bo MO Ptuj odgovorila na pobudo ravnateljev, da naj MO Ptuj raje poskrbi za ureditev varnih poti v šolo kot za drage šolske prevoze, pri tem pa še posebej opozarja na nevar-
no šolsko pot na Mariborski cesti.
Milan Petek (SDS) je mestnemu svetu predlagal odkup zemljišč, ureditev na-brežine potoka Grajena in izgradnjo parkirišč pri Domu krajanov v Grajeni, saj v kraju močno primanjkuje primernih površin za parkiranje, problem je zlasti ob številnih prireditvah in dogodkih v središču naselja Grajena. Predlaga, da se uredijo na območju med regionalno cesto Ptuj-Grajena-Vurberk in potokom Grajena v dolžini okrog 70 metrov nasproti Doma krajanov in v nadaljevanju proti šoli. S tem bi pridobili okrog 40 prepotreb-nih parkirnih mest, kar bo zagotovo prispevalo k večji urejenosti kraja in prometa ter večjemu zadovoljstvu
krajanov in obiskovalcev. Milan Petek pa se je zavzel tudi za to, da se v letu 2010 dokončno uredi vprašanje namestitve obvestilnih tabel na območju ČS Grajena. Peter Pribožič (N.Si) pa je pozval k drugačnemu ravnanju in načrtovanju pri izgradnji novih trgovskih centrov, ko gre za parkirišča. Zdaj so vsa parkirna mesta ob novih trgovskih centrih zunaj samih trgovskih objektov, za kar se po nepotrebnem uporabljajo velike površine in uničuje dragocene površine, noben center pa nima zgrajenih parkirišč znotraj samih objektov. V bodoče naj bi bila občina tista, ki bi od investitorjev zahtevala, da poskrbijo v prvi vrsti za parkirišča v samih objektih.
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Kdaj tudi drsališče na Ptuju?
Ptujski mestni svetniki so s seje na sejo bolj disciplinirani, kar zadeva svetniške pobude, vprašanja in predloge. Bolj kot doslej so pričeli upoštevati priporočilo za pisno podajanje le-teh, le nujna vprašanja in pobude naj bi podajali ustno na sami seji.
Albin Pišek, svetnik De- za ureditev drsališča, ki naj bi SUS-a, je že na 31. seji me- ga še letos uredili na mestni stnega sveta podal pobudo tržnici, ki v zimskem času ni
Svetnik Peter Pribožič je pozval k racionalnejši izrabi zemljišč ob gradnji trgovskih centrov, parkirišča naj bi v prvi vrsti uredili znotraj centrov, ne pa na zunanjih površinah.
Zabavna pesnika Peter Srpčič in Boštjan Koražija
Ptuj • Večer s pesnikoma Boštjanom Koražijem in Petrom Srpčičem
Ko se kontrasti zlijejo ...
Teden dni nazaj je v Hiši knjig potekal drugi v nizu večerov, na katerih se lahko ljubitelji knjig srečajo z različnimi avtorji. Tokrat sta se predstavila Boštjan Koražija, znan obraz ptujske knjižnice, in Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj.
Že po videzu popolnoma različna pesnika sta takšna tudi po značaju, kar se prav tako odraža v njuni kontrastni poeziji. Koraži-ja s svojo posebno milino in Srpčič s svojo nagajivo energijo sta na duhovit način predstavila drug drugega kot pesnika ter poskrbela za izviren in zabaven literarni dogodek.
Zanimivo je, da sta pesniški zbirki obeh zaživeli v knjižni obliki leta 1994. Koražija, ki ima tudi že pripravljeno gradivo za novo knjigo, je svojo skupaj z Milanom Krajncem Pavlico izdal v zbirki Bojevnika brez obraza, Srpčičeva pa nosi naslov Ciklus in je nastala med služenjem vojaškega roka. »Raje, kot da bi v vojski izdal svojo domovino, sem izdal pesniško zbirko,« se rad pošali Srpčič, katerega prvo občinstvo je tako bilo 400 vojakov.
Prijatelja se poznata že iz mladostniških časov in po vseh teh letih sta si zaželela svoji pesniški zbirki znova malce obuditi v življenje. Tako je bolj ali manj naključno nastal omenjeni večer, po njem pa tudi sledeči »pesniški pogovorček«.
Kako bi drug drugega predstavila kot pesnika?
Srpčič: »Boštjana bi predvsem predstavil kot človeka z velikim srcem. Ob njem (kljub temu da je silak, saj hodi na fitnes) res začutiš neko posebno milino. Ker je taka dušica, sem ga jaz vedno videl kot enega duhovnika tam sredi knjižnice. In mislim, da to celo delno drži, saj mi je v tej ustanovi velikokrat dal kak odpustek (smeh).«
Koražija: »Peter je pesnik hrepenenja, tudi ljubezni in definitivno globokih misli. Zelo lepo je na današnjem večeru tudi predstavil svojo poezijo. Vidi se, da prihaja iz gledaliških vrst, saj zna zelo tankočutno predstaviti besede. Njegove so tako na čase kot čokolada, moje pa so trše in bolj podobne opekam (smeh). Najina poezija je pravzaprav kontrastna, Petrova je namreč zelo poetična, moja pa socialno-družbeno kritična.«
Kako bi opisala vsak svojo poezijo? Se jo da spraviti v kak kalup?
Srpčič: »Moja poezija je tok misli, občutkov, notranjih stanj, ni neka logična zgodba ... Ni grajena toliko na duhovitih dovtipih kot Boštja-nova, ki je res zabavna.«
Koražija: »Mojo poezijo uvrščam med neuvrščeno, čeprav jo je nedavno tega pregledal en slovenski literarni kritik in dejal, da ima nastavke Charlesa Bukowske-ga. To je bilo zame več kot
Na knjižni polici
preveč, saj je Bukowski eden izmed ustvarjalcev, ki jih najbolj cenim.«
Kdaj sta začela pisati?
Srpčič: »Začel sem v gimnaziji. Takrat sva prijateljevala z Alešem Štegerjem in oba pisala. Sam sem se potem usmeril v poklicno gledališče in s tem je nekako tudi presahnila potreba po pesniškem izražanju, saj sem se začel izražati v drugem mediju. Vseeno pa občasno še začutim željo in kaj napišem - današnje pesnitve so redkejše, a bolj dodelane, včasih pa jih je bilo več, a niso bilo toliko oblikovane.«
Koražija: »S poezijo sem se začel ukvarjati v prvem razredu osnovne šole. Takrat sem še pisal o Halozah, od koder
prihajam, torej o bregovih, gozdovih, potočkih ... To so bile super teme in te pesmi še zdaj rad berem. Danes pa pišem zelo socialno-družbe-no kritično poezijo.«
Kje dobita navdih? Ga črpata tudi pri dekletih?
Srpčič: »Kljub temu da nekako pišem dekletom, nisem skoraj nikoli napisal pesmi za kakšno konkretno dekle. Šlo je bolj za neko muzo, ki je predstavljala idejo idealne ženske. Se pa mi zdi, da zadnje čase pišem manj, ker enostavno več ne iščem idealne ženske v namišljenem svetu, saj sem jo našel v realnem.«
Koražija: »Ker gre za social-no-družbeno kritično poezi-
jo, dobim navdih kar na cesti, v službi, skratka v vsakdanjem življenju. Pesmi se potem kar nekako same od sebe rodijo oziroma izlijejo na list.«
Bi lahko za konec kaj spesnila tudi za bralce našega časopisa in poslušalce Radia Ptuj? Naj vama bo moj mikrofon navdih .
Srpčič: »Ker ta mikrofon me navdihuje, nekaj spesnil bom brez muje. Berite Tednik, poslušajte Radio Ptuj, ker sta glas naše dežele - in to je Ptuj.«
Koražija: »Pozdravljamo vse bralce in poslušalce, vse znal-ce in neznalce . Hm, potem pa bi si že moral vzeti čas . (smeh)«
Polona Ambrožič
Ljutomer • Športna dvorana še letos
Bo odprtje decembra?
Ptujsko gradbeno podjetje Gradis GP je v pogodbenem roku - to je do 30. aprila-pri ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča zgradilo Športno-izobraževalni center (ŠIC), zato Ljutomerčani nestrpno pričakujejo odprtje nove športne dvorane v velikosti okoli 4000 kvadratnih metrov.
Najobsežnejša naložba je bila namestitev športne in druge opreme v znesku 642.793,57 evrov. Na podlagi izvedenega javnega zbiranja ponudb je bila podpisana pogodba za najem gostinskega lokala in fitnes prostora. Z izbranim ponudnikom TP Vaščanka iz Veščice je bila najemna pogodba sklenjena za obdobje petih let. Urejena so tudi parkirišča in dostopi v dvorano, ureditev zunanjih športnih igrišč v obsegu zemeljskih del pa bo dokončana v tem mesecu. Po besedah župana Franca Jurša s šolskim ministrstvom že usklajujejo datum odprtja. »Želimo, da se to zgodi še letos,« pravi Jurša.
NŠ
Penelope Fitzgerald Knjigarna
Ljubljana, Sanje, 2009
Penelope Fitzgerald (1916-2000) je stopila v angleški pisateljski prostor dokaj pozno, pri oseminpetdesetih je izdala prvo svojo knjigo, biografijo o pisatelju Edwardu Burnu Jo-nesu. Kmalu je postala, tako po oceni bralcev kot kritikov ena naj-priznanejših pisateljic druge polovice prejšnjega stoletja. Že s svojim prvim romanom The Bookshop (1978) je prišla v najožji izbor za prestižno nagrado booker, ki pa jo je prejela že za naslednji roman Stran od brega (1979). Pisateljski dar je razvijala v svoja osemdeseta leta. Rojena je bila sredi vojne vihre prve svetovne vojne v družini intelektualcev, piscev, cerkvenih in akademskih dostojanstvenikov. Njen dedje bil škof, oče urednik revije, mama pisateljica, kije kot ena prvih žensk študirala v Oxfordu. Tudi Penelope je bila odlična, a neugnana študentka. Za masko nevsiljive dame seje skrival blesteč um in prirojena iskrivost. Miriam Drev gre zahvala, da smo dobili prvi prevod angleške pisateljice Penelope Fitzgerald v slovenščini.
Roman Knjigarna je dovršeno, zabavno in zaključeno delo. Opisuje čas po drugi svetovni vojni v duhovitem in elegantnem slogu. Neopazno razkriva običaje in značaje svojih likov in jih spreminja v sugestivno celoto. Pri tem zapada od nekake neobčutljivosti, neprizadetosti, do humorja in samoironije ter groteske. Predvsem pa je Knjigarna izredno berljivo delo za vse nostalgike mirnega in predvidljivega podeželskega mesteca v Sommervillu.
Florence Green je v letu 1959 razmišljala, ali naj odkupi manjše posestvo s Staro hišo in v njej uredi knjigarno, ki je obmorsko mestece še ni imelo. Bila je dobrosrčna ženska, kije hotela po smrti moža dokazati, da ji pripada lasten prostor pod soncem. Bila je suhcena in drobcena, neopazna. V banki je bila deležna izmikanju, nezaupanju in nasvetom, kako bi lahko ona, kije bila sicer v mladih letih prodajalka, vodila knjigarno. V Hardboroughu je bilo mnogo samotnih duš. Mestece je bilo z leti vedno bolj odrezano od ostalega sveta. V Stari hiši v resnici ni strašilo, pač pa je imela vlago in nerešeno kanalizacijo. Ni ji manjkalo znancev, vsi so jo imeli radi, le zaupati jim ni mogla. S svojim skromnim imetjem se je preselila v Staro hišo. Povabili so jo na zabavo v Kot, ki je bila bolj namenjena obiskovalcem iz Londona. Gospa Ga-martova ji je predlagala, da bi hišo spremenila v nekak umetniški center s komorno glasbo in predavatelji. Hočejo jo vreči ven in bogataška roka jo odriva v Debenovo prodajalno rib. Florence si je zatiskala oči, človeška rasa je razdeljena na iztrebljevalce in iztrebljene. Odvetnik ji celo priporoča, naj se odseli v eno izmed sosednjih vasi. V pomoč pri postavljanju polic so ji prišli skavti. Filozofske in pesniške knjige imenuje Večneži, Trajneži so slovarji in knjige z uporabnimi viri. Mestece se je na odprtje knjigarne odzvalo precej mlačno. Morebiti je bila njena bitka za nastanitev v Stari hiši končana, morebiti pa je živela v zmotnem prepričanju. Prometje bilpresenetljivo velik, je opazila ostroumna nečakinja, ki je prišla urejat poslovne knjige. V malem mestu ne gre drugače, kot da drug o drugem marsikaj vedo. Predvsem bralke soposta-le zahtevnejše in tekmovalne, želijo pa zanetiti tudi spore. Ob deževnih popoldnevih se je Stara hiša napolnila s potepuškimi, počitniškimi druščinami. V usodi Florence je nastopil krizni trenutek, ko je nekega poznega popoldneva vstopila v Staro hišo gospa Gamartova. Desetletna pomočnica je gospo krcnila po prstih, ker ji je pomešala razporeditev knjig. Prišel je tudi vsiljivi slikar akvarelov, ki ga je priporočila gospa Gamartova. Florence ga je z njegovimi akvareli smelo izselila. Gospod Brundish jo je povabil na čaj, kar je vzbudilo precejšnje presenečenje. Doslej še nikogar ni povabil, razen kakšnega ostarelega prijatelja iz Cambridgea ali Londona. Gospa Gamartova je zaradi svojih zvez in znanstev vplivna ženska, kar pa Florence niti malo ne plaši. Gospod Brundish je presodil, da je Lolita dobro branje in naj jo vključi v svojo ponudbo. In prvičjo je prevzel razburljiv občutek blaginje. Knjiga seje odlično prodajala. Tudi sicer se gospa Florence ni zlomila pod pritiski in jih je pogumno zavrnila. Vendar se je v mestu pojavila nova knjigarna. Florence je bila poražena, kar je sprejela z mešanico ironije in si tega ni gnala do srca. Nikoli ne bo izvedela, da je bil gospod Brundish njen edini pravi zaveznik.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Razpoloženi Jeruzalem »zamrznil« Mariborčane Stran 12
Rokomet
Velikonodeljska lekcija Dravi
Stran 12
Namizni tenis
Uspešen dan za ekipi Ptuja v 1. SNTL
Stran 23
Strelstvo
Raušlova prva z dvema zmagama
Strani 23
Nogomet
Osem minut dolg mrk Kidričanov
Stran 23
Nogomet
Stojnci zmagovito tudi preko Pesnice
Stran 24
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Derbi brez zmagovalca, Maribor na stari poti
Vodilni moštvi 1. SNL sta se tudi v drugem letošnjem medsebojnem obračunu razšli brez zmagovalca. Velenjčani so dvakrat vodili, Koprčani pa so se v Velenju dvakrat vrnili v igro. Prvo ime tekme je bil spet Miran Pavlin, ki je dosegel čudovit zadetek iz prostega strela, sicer pa je dobro vodil igro svoje ekipe. Njegova ekipa še naprej ostaja brez poraza in ima na 1. mestu šest točk prednosti pred Rudarjem.
Goričani proti Celjanom niso uspeli prekiniti serije remijev, saj so zabeležili že četrtega zapovrstjo. Morda bi bili s tem v kakšnih okoliščinah tudi zadovoljni, vendar so tokrat izenačujoči zadetek prejeli že močno v sodnikovem podaljšku, pred tem pa sami zadeli dvakrat v okvir vrat. Olimpija je po mariborskih travmah (poraz v prvenstvu in pokalu z 0:1) doživela še zaslužen poraz v Lendavi. Domača Nafta je z drugo zaporedno zmago ujela priključek s sredino lestvice. Tam sta tudi ekipi Maribora in Domžal, ki pa sta povsem drugačnega razpoloženja po sobotnem medsebojnem obračunu. Vijoličasti so po treh zaporednih gostovanjih (dva prvenstvena, eno pokalno) in treh zmagah tokrat pred domačim občinstvom spet pristali na trdih tleh - zaradi kronične neučinkovitosti Tavaresa in druščine so bili poraženi. Če bi izkoristili le polovico svojih priložnosti ... Tako pa so ponujeno vzeli varovanci Vlada Badžima, ki so že v sredo na Ptuju pokazali zelo zrelo in kvalitetno igro, s katero se lahko nadejajo še nadaljnjega napredovanja.
Tega pa ni moč zaznati pri Ptujčanih, ki so še tretjo zaporedno prvenstveno tekmo zapustili sklonjenih glav (Celje, Nafta, Interblock). Spet so minimalno izgubili, čeprav so si glede na priigrane priložnosti zaslužili vsaj točko. Tako pa so močno pomlajenemu Interblocku, ki ga je zapustilo 11 najdražjih nogometašev, dopustili, da je zmagal po štirih porazih.
Časa za objokovanje pa spet ni, saj je že v sredo na vrsti novi prvenstveni krog. Na Ptuju se bosta v derbiju zače-lja pomerila zadnjeuvrščena Gorica in Labod Drava, ki je mesto pred njimi. Možni so vsi trije znaki: poraz Drave ne bi bil presenečenje, remi je najbolj verjeten, zmaga ekipe Francija Fridla pa bi bila pravi obliž na vse rane, ki so jih Ptujčani dobili v zadnjih krogih. V ekipo se vrača Rok Kronaveter, ki je v Ljubljani odslužil kazen štirih rumenih kartonov.
JM
Labod Drava - Hit Gorica, sreda, 28. 10., ob 14.30 na Mestnem stadionu na Ptuju
1. SNL - rezultati 14. kroga:
Nafta - Olimpija 1:0 (1:0); strelec: Vassi-ljev 37.; R. K.: Pokorn 53./Olimpija
Maribor - Domžale 1:2 (0:1); strelci: Jelič 84.; Šturm 21., Juninho 63.
HiT Gorica - CM Celje 1:1 (1:0); strelca: Galešic 23.; Gobec 92.
Rudar - Luka Koper 2:2 (0:0); strelci: Mešic 58., Mujakovič 69.; Pavlin 67., Radujko 80.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	LUKA KOPER
2.	RUDAR VELENJE
3.	CM CELJE
4.	OLIMPIJA -2
5.	MARIBOR
6.	DOMŽALE
7.	INTERBLOCK
8.	NAFTA
9.	LABOD DRAVA
10.	HIT GORICA
14 14 14 14 14 14 14 14 14 14
S
23: 23: 20: 21 21: 19: 1B 22: 14: 1T:
12 2B
19 14
20 24
2B 22 24
32 2B 21 20 19 19 1T 1T 13 10
PARI 15. KROGA - SREDA, ob 14.30: Labod Drava - HIT Gorica, Interblock - Nafta, Luka Koper - Maribor; ob 16.00: Domžale - Olimpija; ob 18.00: CM Celje - Rudar Velenje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 14. krog
Boljši v polju, slabši pri točkah
Interblock - Labod Drava 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Ekopki (18.), 1:1 Iličic (34.), 2:1 Majcen (78.)
INTERBLOCK: Rozman, Cankar, Jogan, Gill, Rapnik (od 90. Žitko), Tabot, Iličic, Horvat, Fink (od 78. Božič), Majcen, Paez (od 57. Zadnikar). Trener: Borivoje Lučič
LABOD DRAVA: Jozic, And-jelkovic, Medved, Prejac, Ogu, Matjašič (od 46. Semler), Ke-lenc, Balažic, Ekpoki, Marinič (od 74. Kurež), Roškar (od 60. Žilic). Trener: Franci Fridl
RUMENI KARTONI: Horvat, Rapnik, Tabot; Roškar.
Interblock je po štirih zaporednih porazih prišel do prve zmage. Čeprav so se domači nogometaši že po 17 minutah znašli v zaostanku, so tokrat pokazali karakter in voljo ter se v 34. minuti prek Iličica vrnili v igro, v 78. minuti pa prek Majcna prišli do težko pričakovane zmage proti Dravi, ki ostaja na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice.
Interblock, ki je še nedavno veljal za "plačilni raj" v slovenskem nogometu, je v zadnjih dneh doživel drastične spremembe. Gospodarska kriza je zajela tudi mecena ljubljanskega kolektiva Joca Pečečnika, posledično pa so bili v klubu primorani znižati plače igralcem oziroma se odpovedati najdražjim. Tako v dresu Inter-blocka ne bo več Breziča, Gerica, Jelečevica, Grabusa, Jukana, Kokota, NTameja, Milenkovica, Mišure, Skubica in kapetana Rakovica.
Novemu trenerju Borivo-ju Lučicu (nekaj dni je posle opravljal tudi Željko Milinovič, op. a.) so na voljo ostali le "go-lobradi" fantje, ki pa so tekmo proti Dravi - ta je v četrtek ostala brez predsednika, saj je Franc Gajšek odstopil - vseeno dobro začeli in že v prvi minuti zapretili prek Finka.
Toda Ptujčani so bili tisti, ki
Foto: Črtomir Goznik
Marko Roškar (v sredo, 21. oktobra, je dopolnil 17 let) je znova začel v začetni enajsterici; na igrišču je ostal do 60. minute.
so se prvi veselili. V 18. minuti se je po podaji iz kota in zmedi v kazenskem prostoru najbolje znašel Ekpoki in zadel za 1:0. Lučicevi mladeniči so za bolj zanimiv drugi polčas poskrbeli v 34. minuti, ko je Iličic s prostega strela z več kot 25 metrov izenačil na 1:1 (Jozič je slabo posredoval).
Čeprav so si v drugem polčasu lepše priložnosti priigrali Ptujčani - še posebej nevarno za domača vrata je bilo v 77. minuti, ko se je pred Rozmanom znašel Kelenc, a je domači vratar izvrstno posredoval -, so do vodilnega zadetka v 78. minuti prišli gostitelji. Po prostem strelu Iličica je do žoge prišel Majcen in brez težav gostiteljem zagotovil vodstvo. Tega so kljub domači mladosti znali zadržati, tako da so le prišli do težko pričakovane zmage.
STA, JM
V petkovi številki
Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave:
»Kdorkoli bo prevzel klub, bo moral poskrbeti le za obveznosti od 19. 10. 2009 dalje.
«
Borivoje Lučič, trener Interblocka: "Tekma je bila enakovredna, ekipa Laboda Drave pa je imela na trenutke več žoge v svoji posesti. Morda so oni bolj izkušeni in so zato držali žogo visoko. Mi smo z željo, agresivnostjo in ogromnim motivom uspeli zmagati. Pohvaliti moram fante, da so glede na svojo mladost po izgubljenem položaju z 0:1 obrnili rezultat sebi v prid. To na taki tekmi ni bilo lahko. Od srca jim čestitam za prikazano."
Franci Fridl, trener Laboda Drave: "Interblocku čestitam za zmago in za borbenost. Prav tako čestitam svojim fantom, saj jim glede na situacijo, v kateri se nahajamo, nimam kaj očitati. Igralci so si želeli uspeha, se pošteno borili, vendar je očitno težava v glavah, saj v določenih trenutkih fantje niso skoncentrirani, ampak so misli drugje. Bili smo prehitro kaznovani, zato smo tokrat izgubili tekmo."
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave
0
4
S
B
T
S
T
T
T
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Razpoloženi Jeruzalem »zamrznil« Mariborčane
Foto: Stanko Kozel
Tadej Sok (Jeruzalem Ormož) je bil zanesljiv izvajalec sedemmetrovk, 6 zadetkov pa je dosegel iz igre.
MIK liga:
Jeruzalem - Klima Petek 33:26 (18:14)
JERUZALEM: Belec (15 obramb), Vujovic; Klemenčič, Korpar 3, Kra-bonja 1, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi
3,	Bezjak, Radujkovic 4, B. Čudič 2, Ivanuša, Sok 12 (6), Kovačič, Žuran 7. Trener: Saša Prapotnik
KLIMA PETEK: Jelen (2 obrambi), Jelovčan (6 obramb); Vrečar 2, Če-bokli 3, Backovič, Gregorc, Razgor 7 (4), Pučnik, Martine 3, Fister 3, Mir-nik, Ivančič 4, Hartman, Jug, Furlan
4.	Trener: Bojan Čotar
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem
6/6; Klima Petek 4/4.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Klima Petek 14 minut.
IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož)
Rokometaši Jeruzalema so proti Mariborčanom dosegli tretjo zmago v nizu (Ribnica, Krško v Pokalu, Klima Petek). Razpoloženi Ormožani so Klimo Petek zamrznili na končnih 33:26. Domačini so se dobro pripravili na nasprotnika, ki je pred tekmo veljal za favorita, ampak dvorana na Hardeku je še enkrat več dokazala, da je vroč teren za vse ekipe. Tokrat se je v ormoški trdnjavi zbralo okrog 700 gledalcev, ki so videli letos najboljšo predstavo Jeruzalema. Obe ekipi sta zaigrali v okrnjeni zasedbi: domači brez Gregorja Čudiča in Jova-noviča, gostje brez Hartmana, Backoviča in Čelice. Hartman se je poškodoval na ogrevanju, Backovič na začetku tekme, Če-
Boštjan Belec (Jeruzalem):
»Tekma ni bila lahka. Vedeli smo, da bo Maribor igral z več igralci kot mi in s tem narekoval hud tempo. Na našo srečo smo pritisk zdržali in zasluženo premagali odličnega nasprotnika.«
lica pa si je tekmo ogledal s tribune. V 19. minuti Vinarjem ni kazalo najbolje, saj so zaostajali za dve točki, 8:10. Zadnjih deset minut 1. polčasa pa je bilo za domačine odličnih, saj jim je uspel delni izid 10:4. Vratar Belec je v tem obdobju zbral pet obramb, po dvakrat pa so mrežo tokrat nerazpoloženega Jelena zatresli Žuran, Korpar in presenečenje tekme Bogadi, ki je odlično zamenjal Bojana Čudiča. Bogadi je ob treh doseženih golih iztržil še štiri sedemmetrovke, ki jih je suvereno v gole spreminjal Sok; po dolgem času se je zgodilo, da so bili Vinarji stoodstotni pri izvedbi sedemmetrovk.
Tudi uvodnih deset minut 2. polčasa je bilo s strani varovancev trenerja Saše Prapotnika odličnih. Ob novih treh obrambah Belca ter golih Žurana in Soka je v 41. minuti Jeruzalem povedel kar s 23:16. Gostujoči trener Bojan Čotar se je odzval z minuto odmora, ki je obrodila s sadovi, saj je gostom uspelo v 52. minuti zmanjšati zaostanek na le tri točke, 27:24. Težave so Jeruzalemu povzročali Furlan, Razgor in Ivančič, ki so zaigra-
1. A SRL (m)			1. A SRL (ž)				
REZULTATI 7. KROGA: Jeruzalem			REZULTATI 5.	KROGA:		Celeia	
Ormož - Klima Petek Maribor 33:26			Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 33:28				
(18:14), Slovan - Gorenje 25:31 (15			(16:14), Zagorje GEN-I		-	Celjske	
:15), Celje Pivovarna Laško -	Merkur		mesnine 40:29 (23:15), Piran vrto-				
36:29 (17:16), Trimo Trebnje	-	Rib-	vi Istre - Olimpija 30:45 (16:21),				
nica Riko hiše 36:25 (17:10), Cimos			Izola - Evro Casino Kočevje 34:21				
Koper - Krško 34:28 (15:15). V tem			(16:8).				
krogu je bil prost Prevent.			1. KRIM MERCATOR 5	5	0	0	10
1. CELJE PIVO. LAŠKO 7 7 0	0	14	2. ZAGORJE GEN-I 5	5	0	0	10
2. CIMOS KOPER 6 5 0	1	10	3. CELEIA ŽALEC 5	4	1	0	9
3. SLOVAN 6 5 0	1	10	4. OLIMPIJA 5	3	1	1	7
4. GORENJE 6 4 1	1	9	5. KRKA 5	3	0	2	6
5. TRIMO TREBNJE 7 3 0	4	6	6. CELJSKE MESNINE 5	3	0	2	6
6. KLIMA PETEK MB 6 3 0	3	6	7. IZOLA 5	2	1	2	5
7. JERUZALEM ORMOŽ 7 2 1	4	5	8. M. TENZOR PTUJ 5	1	1	3	3
8. RIBNICA RIKO HIŠE 7 2 0	5	4	9. BURJA ŠKOFIJE 5	1	0	4	2
9. MERKUR 6 1 1	4	3	10. PIRAN VRTOVI ISTRE5	1	0	4	2
10. KRŠKO 6 1 0	5	2	11. BREŽICE 5	0	0	5	0
11. PREVENT 6 0 1	5	1	12. KOČEVJE EVRO C. 5	0	0	5	0
li v zunanji liniji. Zaključek je ponovno pripadel Jeruzalemu in domači navijači so zadnjih pet minut tekme spremljali na nogah. Po zadnjem sodniškem žvižgu so bučno proslavili veliko zmago, ki je Vinarje po poraznem začetku sezone vrnila med žive.
UK
1.	A SRL (ž): Celeia Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 33:28 (16:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, Belec, Mateša 6, Koro-taj, Ciora 8 (4), Močnik, Strmšek 3, Ozmec, Bolcar 4, Erhatič 1, Brumen
2,	Sivka 4, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
V	soboto so ptujske rokome-tašice gostovale v Žalcu, kjer so v prvenstvenem srečanju merile moči z domačo močno, trenutno tretjeuvrščeno ekipo državnega prvoligaškega prvenstva v 1. A slovenski ženski rokometni ligi. Žalčanke so veljale za nespornega favorita za zmago v tem srečanju, kar so na igrišču tudi upravičile. Do zmage pa so prišle težje, kot so same pričakovale. Domačinkam nikakor ni uspelo priti do večje prednosti in na odmor so odšle z minimalno prednostjo dveh zadetkov.
V	drugem polčasu je ta prednost nekoliko narasla, vendar so gostje iz Ptuja v 53. minuti prišle na samo tri zadetke zaostanka (29:26), ob tem pa imele igralko več. A tega niso znale izkoristiti in so zapravile štiri zaporedne napade. Vse je ubranila bivša kapetanka Mer-catorja Tenzorja Ptuja Miša Ma-rinček, ki je na celem srečanju zbrala preko dvajset obramb. Do konca srečanja so napake gostij izkoristile domače in ušle na varno razliko petih zadetkov.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: "Zadovoljen sem z igro, hkrati pa razočaran z razpletom, saj smo bili blizu presenečenja."
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Velikonedeljska lekcija Dravi
1. B SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Sviš Pekarna Grosuplje - Moškanjci Gorišnica 30:23, Grča Kočevje - Radeče MIK Celje 27:25, Celje Pivovarna Laško B - Alples Železniki 28:21, Istrabenz plini Izola - Krka 29:42, Šmartno 99 - Ajdovščina 28:25, Sevnica - Grosuplje 36:29.
1.	KRKA	5 5 0 0 10
2.	ŠMARTNO 99 5 4 0 1 8
3.	CELJE PIVO. LAŠKO B5 3 0 2 6
4.	SEVNICA	5 3 0 2 6
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 5 3 0 2 6
6.	SVIŠ P. GROSUPLJE 5 3 0 2 6
7.	AJDOVŠČINA 5 2 12 5
8.	GRČA KOČEVJE 5 2 12 5
9.	GROSUPLJE 5 2 1 2 5
10.	RADEČE CELJE 5 1 0 4 2
11.	ISTRABENZ IZOLA 5 0 1 4 1
12.	MOŠKANJCI-GOR. 5 0 0 5 0
Sviš Pekarna Grosuplje -Moškanjci Gorišnica 30:23 (16:8)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 3. Mesarec 1, Zorli, Hebar, Kljajič 4, Merdanovič 6, Balas, Lozinšek, Golob 2, Cvetko (22 obramb), Lukaček, Vincek 2, Peček 4, Valenko, Korez 1, Žuran. Trener: Vlado Hebar.
Rokometašem iz Gorišnice ne gre in ne gre, saj so tudi po petem krogu brez osvojene točke. Tokrat so igrali na gostovanju pri Svišu in srečanje gladko izgubili. Začetek tekme tega ni nakazoval, saj so igrali dobro in temu primeren je bil tudi rezultat; Gorišničani so namreč v 20. minuti še vodili z rezultatom 7:6. Sledil je nepričakovan padec v igri in domači rokometaši so naredili delni izid 9:0 in praktično že odločili zmagovalca srečanja. Gorišniški rokometaši so pr-
vih deset minut drugega polčasa igrali tako, kot so končali v prvem in rokometaši Sviša so imeli v 42. minuti veliko prednost, ki je znašala enajst zadetkov (22:11). Gostje so uspeli nekoliko zmanjšati zaostanek na minus šest (25:19), bližje pa do konca srečanja niso mogli.
Danilo Klajnšek
2. SRL (m)
REZULTATI 5. KROGA: Drava
-	Velika Nedelja 24:48, Pomurje
-	Dobova 21:24, Brežice - Dol TKI Hrastnik 38:29.
1.	VELIKA NEDELJA 4 3 10 7
2.	DOBOVA	5 3 1 1 7
3.	BREŽICE	4 3 1 0 7
4.	ARCONT RADGONA 4 2 0 2 4
5.	DOL TKI HRASTNIK 4 1 1 2 3
6.	DRAVA	5 1 0 4 2
7.	POMURJE	5 0 0 5 0
Drava - Velika Nedelja 23:48 (12:22)
DRAVA: Bedenik, Kelenc, Ferk 1, Robnik 3, Bračič 6 (2), Fridrih 7 (1), Sabo, Horvat 1, Pučko 1, Dogša, Jo-vic, Bedrač 2 (1), Požar 3, Vidovič, Mesarič. Trener: Mitja Žuran.
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško, Cimerman 3, Venta 4, Hanželič 7, Horvat 2, Kvar 2, Veselko 5 (2), Kneževič 7 (1), Škripec 1, Presa, Ivančič 10 (1), Majcen, Klemenčič, Kumer 2, Špindler 5. Trener Samo Trofenik
SEDEMMETROVKE: Drava 4 (4), Velika Nedelja 4 (4).
IZKLJUČITVE: Drava 12 minut, Velika Nedelja 18 minut.
Derbi dveh starih znancev, katerih vezi se prepletajo že dolgo časa, je v borbeni in fair tekmi prinesel več uspeha gostom. Nad 400 bučnih gledalcev je videlo hitro in požrtvovalno igro, v kateri so si gostje
že v prvih minutah zagotovili vodstvo in v 10. minuti štiri zadetke prednosti. Tudi minuta odmora na zahtevo domačega trenerja ni prinesla boljše igre. Vse preveč je bilo izgubljenih napadov, kar so gostje s pridom izkoristili in preko obeh kril večali razliko. Domača obramba nikakor ni znala urediti svojih vrst, ob tem pa tudi vratarji niso imeli svojega dneva. Bolj kot se je bližal čas za odmor, bolj so gostje višali prednost. Žal tudi v nadaljevanju domačini niso prikazali boljše igre, Velikonedeljčani pa so nadaljevali uspešno zaključevanje napadov. Sredi drugega polčasa je prišlo do razpada igre domačinov, kar je gostom ponudilo visoko zmago. Visoko in zasluženo zmago gostov gre pripisati visoki motiviranosti igralcev Velike Nedelje, ki želijo temu klubu vrniti nekdanji sloves, ki ga je užival v slovenskem rokometnem prostoru.
anc
Janko Meško, vodja moštva Velike Nedelje: »Prikazali smo takšno igro, kot smo si jo želeli. Že v prvem delu smo si priigrali prednost in jo v nadaljevanju le še stopnjevali. Tekmo na Ptuju smo vzeli z vso resnostjo, zavedajoč se, da so druge ekipe na Ptuju s težavo in tesno zmagovale. S tem smo jasno pokazali naše želje in cilje - uvrstiti se v višji rang tekmovanja.«
Mitja Žuran, trener Drave: »Današnja igra izraža dejansko stanje in razmere v ekipi. Vse premalo je zavzetosti med igralci, ki so prehitro so popustili in zlasti v drugem delu dovolili, da so nas gostje nadigrali v vseh elementih rokometne igre.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani (na sliki Rok Fridrih) se niso mogli resneje upirati razigranim Velikonedeljčanom.
Odbojka
3. liga (ž): Ecom II -Kurent MGS 3:0 (13, 16, 16)
Tokrat je odbojkaricam ekipe Kurent igra stekla nekoliko bolje kot v prvih dveh krogih, čeprav so igrale proti ekipi, ki se trenutno nahaja na 2. mestu. Tako pri Ptujčankah kot pri Rušankah je igralo kar nekaj osnovno- in srednješolk. Osnovo njihove ekipe predstavljajo igralke, ki so pred tremi leti osvojile tretje mesto v kategoriji deklic (do 15 let). Glede na to, da se v prvenstvo deklic vsa-
ko sezono prijavi približno 60 ekip, je bil to prav gotovo izjemen uspeh. Tokrat sta obe ekipi veliko točk dobili kar s servisi. Igralke Kurenta so predvsem v prvem nizu nasprotnicam veliko točk poklonile s sprejemi v strop, ki je dokaj nizek. Nato so se na telovadnico prilagodile in pokazale najboljšo igro v tej sezoni. Glede na majhno višino Ptujčank je nekaj uspešnih blokov predstavljalo prijetno presenečenj.
Verjetno se bolj redko zgodi, da sta po tekmi obe ekipi zadovoljni. Domačinke so bile zadovoljne, ker so vknjižile novo zmago, gostje pa zato, ker so pokazale lep napredek v igri in že na naslednji tekmi, ki bo to soboto v ptujski Gimnaziji
ob 18.15, upajo na prvo letošnjo zmago.
REZULTATI 4. KROGA: DŠR M.
Sobota - Galeja 3:0 (9, 12, 17), Ecom
-	Kurent MGS 3:0, DŠR M. Sobota II
-	ŽOK ZM Ljutomer 3:1 (-29, 12, 25, 18), Turbina - Suha gradnja 3:0 (8, 15, 11).
1.	DŠR M.SOBOTA 4 4 0 12:0 12
2.	ECOM	4 3 1 10:4 9
3.	TURBINA	4 3 1 9:4 9
4.	AS FELUKA PTUJ 3 2 1 6:3 6
5.	GALEJA	4 2 2 6:8 5
6.	DŠR M.SOBOTA II 4 1 3 5:10 4
7.	SUHA GRADNJA 3 1 2 3:8 2
8.	ŽOK ZM LJUTOMER 3 0 3 4:9 1
9.	KURENT MGS 3 0 3 0:9 0
UR
Pred
martinovim ...
Če je na Štajerskem že trgatev velik praznik, potem je na martinovo, 11. novembra, veselje toliko večje, saj se po starem verovanju mošt v sodih spremeni v vino. Zato je martinovo postalo že pravi ljudski praznik, ki ga običajno začinimo z obloženo mizo, polno dobrot, med katerimi pa ne sme manjkati pečena gos. Sicer pa se s tem osrednjim jesenskim praznikom za kmeta konča gospodarsko leto, ko lahko v miru sede in opravi obračun, oceno storjenega in tega, kar mu je zemlja vrnila, na polju ali v vinogradu, ter se zahvali za vse jesenske dobrote. In kot se spodobi za vsak zaključek, je treba tudi na martinovo sesti za bogato obloženo mizo, polno mesnih in drugih dobrot domače kuhinje ter se ob
kozarčku mladega vina ter skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci poveseliti. Simbol skoraj vsakega martinova-nja pa je na Štajerskem pečena gos z mlinci, rdečim zeljem in še s čim. Da bi bilo pričakovanje martinovega čim prijetnejše in da bi izvedeli čim več o martinovanjih na Ptujskem in Ormoškem, smo za vas, drage bralke in bralci, pripravili jesensko prilogo Pred martinovim. V njej boste lahko našli tudi nekaj zanimivih receptov iz jesenske martinove kulinarike, izvedeli o jesenski modi, o skoraj neizbežnih prehladih in o gripi te seveda prebrali temu času primerna sporočila naših poslovnih partnerjev. Prijetno branje vam želimo.
Martin Ozmec, urednik priloge
Tutifttiwm Agencij
%m* si
TA Odyssei, Meljska 5, Maribor 02 2501363,041 886 286 odysseitravel@siol.net www.odyssei-travel.net
:
URESNIČUJE VASE ZEUE! |
Otvoritev smučanja na Jahorini: 2 dni + karta od 79 EUR! Silvestrovanje v Moravskih toplicah |
3 dni + silvestrska večerja: od 222 EUR! Praznični izleti in mnogo več.
Oglas = kupon za 2% popusta
Martinovanje in šaljivi
■	A	W A
e
GEMINA
t in rezervacije na tel.: 02/74-94-506, !-mail: hotel.primus@terme-ptuj.si Grand Hotel Primus www.terme-ptuj.si
MARTINOVANJE V ORMOŽU
- največje Martinovanje v Sloveniji
6.-14. 11. 2009 www.martinovanje.si
Ormoške gorice imajo v prvih dneh novembra v poseben praznični utrip. Kako ne bi, saj enajstega tega meseca obhajamo velik, tradicionalni praznik, imenovan martinovo.
Martinovanje v Ormožu - največje martinovanje v Sloveniji - bo letos trajalo od 6. do 14. novembra in je razdeljeno v tri sklope.
Pred gradom je šotor KOVITO, ki daje pester sejemski pogled na obrt, podjetja, kle-tarsko opremo, vino in turizem. V njegovi neposredni bližini je šotor z gostinsko ponudbo in celodnevnim pestrim kulturnim programom, na katerem se bodo med drugimi predstavile folklore iz Makedonije, Srbije in Madžarske. Nikakor pa ne bo Martin pozabil opraviti svojega dela, na šaljiv način bo prikazan krst mošta, ki bo v teh dnevih postal vino. V večernem programu pa nas bodo zabavali Brigita Šuler, Ansambel Štrk, Prepih, in Drugo Dugme.
Ob kleti Jeruzalem Ormož stoji šotor, kjer bo v petek potekal izobraževalni program za mlade, v petek in soboto pa bodo organizirani ogledi vinske kleti in degustacije vina. Zvečer pa se bo v štoru odvijal koncertni program, na katerem bodo nastopili Bajaga, Vlado Kreslin, Kingstoni in Trkaj.
V soboto bo Ormož oživel s kramarskim sejmom, grajsko dvorišče pa z rokodelsko tržnico, gradu pa bo vse štiri dni dajala poseben čar razstava aktiva kmečkih žena Pridne roke.
Na Martinovo pa oživijo tudi vinske kleti in zidanice po Ormoških goricah, zato bodo turistični vodniki s kombiji zastonj popeljali tako turiste kot domačine po vinski cesti, da spoznajo kratko zgodovino naših krajev in pokušajo vrhunska vina naših vinogradnikov in vinarjev. Za pohodnike pa bo organiziran tradicionalni 6. Martinov pohod med Ormoškimi goricami.
V tem tednu bo tudi praznovanje 40-letnice Območne obrtne zbornice in Radia Prlek, potekal bo tudi turnir mladega vina, izbor za najmočnejšega Prleka ter zaključil se bo natečaj za s najboljšega rimarja z naslovom Trkajmo s Trkajem. Več o samem dogajanju pa najdete na J spletni strani www.martinovanje.si.	I
Vabljeni, da tudi vi doživite in postanete del največjega martinovanja v Sloveniji.	j
Kultura pitja in promocija kvalitetnih vin
Za ptujsko martinovanje, podobno kot za hajdinsko, lahko rečemo, da je nekaj posebnega, nekaj, česar nimajo drugje. Začeli ga bodo 6. in končali 13. novembra. Organizirajo ga MO Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
Začetek bo v znamenju izbora tretje ptujske vinske kraljice,
na voljo od včeraj. 10. novembra pa bo v grajski vinski kleti tudi predavanje o zavetnikih vinogradnikov, ki ga bo imel Ivan Tušek, arheolog, konservator, svetnik. Osrednja prireditev letošnjega martinovanja pa je že dobro desetletje povezana z izbiro princa karnevala, letošnji bo že enajsti po vrsti. Inavgu-rirali ga bodo 11. novembra ob enajsti uri, enajst minut in enajst sekund. Dogajanje na
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Mestni vinograd se letos ponaša z dobro letino.
ki jo bodo okronali 6. novembra ob 16.30 uri na dvorišču Ptujske vinske kleti, kjer bodo začeli praznovati že v zgodnjih popoldanskih urah in kjer pričakujejo tudi celotno slovensko vinsko kraljestvo. Za veselo razpoloženje bodo meh nategovali Štajerski frajtonarji iz Hajdoš in narodno-zabavni Ansambel bratov Gašperič. V nedeljo, 8. novembra, bo že po tradiciji živahno na VTC 13, kjer bodo svoje kleti odprli vinogradniki na Mestnem Vrhu, v Krčevini pri Vurbergu, Grajenščaku, na Destrniku, v Drstelji, Vintarovcih, Jiršovcih in na Janežovskem Vrhu. Vinogradništvo Širec pa vabi na odprtje svojega vinotoča v Kr-čevino pri Vurbergu. Ljubitelje dobre vinske kapljice vabijo na pokušino letošnjega letnika od 13. do 20. ure. V grajski vinski kleti bodo mlada vina z območja VTC Srednje Slovenske gorice in območja Haloz predstavili 9. novembra med 11. in 18. uro. V grajski vinski bo 9. novembra tudi potekala muzejska scena z gostom Simonom Toplakom, vinogradnikom, kletarjem, trsničarjem in predsednikom Društva VTC Srednje Slovenske gorice. Dan kasneje bodo na stežaj odprli vrata v Ptujsko vinsko klet, ob nakupu karte po en evro bo potekal voden ogled Ptujske kleti ob kozarčku mošta. Karte so
štva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice. "Še v času direktorovanja na ZRS Bistra Ptuj sem pripravil koncept, ki bi ga bilo smiselno uvesti pri vseh naših pomembnih prireditvah. Ta je povezan s tako imenovanim načinom aktivnega preživljanja prostega časa. Ta model zahteva nadgradnjo naših prireditev najmanj v smeri kongresne in sejemske dejavnosti. Zagotovo se boste strinjali, da obstaja v svetu veliko strokovnjakov, ki bi nam na tovrstnih simpozijih znali veliko povedati, kam in kako naj razvijamo našo bogato vinsko tradicijo. Prav tako obstaja veliko podjetij in ostalih subjektov, ki tržijo z vso pestrostjo žlahtne kapljice. Z organizacijo vsaj teh dveh spremljajočih prireditev bi v naše mesto lahko privabilo ljudi iz širše domovine in tujine. V dopoldanskih urah bi se na ta način lahko izobraževali, sklepali posle v sejemskih prostorih
Foto: Črtomir Goznik
Sestavni del ptujske mestne trgatve je tudi simbolično stiskanje na Mestnem trgu.
Mestnem trgu, ki se bo začelo že ob deseti uri dopoldne, bo trajalo pozno v noč, popestrili pa ga bodo z vinogradniškimi igrami in kulturno-zabavnim programom, blagoslovom mošta v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, na Mestnem trgu pa bodo opravili tudi zabaven krst mošta. Za zabavo in ples pa bo igral ansambel Dinamika. Veseli čas martinovanja se bo v MO Ptuj zaključil 13. novembra z martinovanje v Grajeni, kjer bodo prav tako izbrali kletarja letnika. Prireditev bo potekala v organizaciji in izvedbi Dru-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj bo letos dobil že tretjo vinsko kraljico, od ptujskega vinskega kraljestva se počasi poslavlja druga vinska kraljica Tatjana Caf.
in se hkrati poveselili ob vseh kulturnih in zabavnih prireditvah, ki jih že sedaj izvajamo. Upam in verjamem, da bomo v prihodnjih letih preko novoustanovljenega podjetja Javnega službe Ptuj, ki bo načrtno skrbelo za razvoj tega modela, te načrte tudi uresničili," pa je o ptujskem martinovanju, ki mora temu okolju, prežetemu z večstoletno vinsko tradicijo, ki so jo nekdanji ptujski vinski trgovci ponesli v svet, dati še več, razmišljal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Letos na Ptuju skorajda ne bo gostinskega lokala, ki ne bi imel martinove ponudbe. S festivalom Vino ni voda bodo martinove dneve obogatili tudi ptujski študentje. Gre za kulturno-izobraževalni festival, letošnji bo že osmi po vrsti. Z njim pa želijo predvsem mlade poučiti o kulturi pitja in jim približati postopek pridelave žlahtne vinske kapljice. Festival se je začel 23. oktobra in se bo zaključil 7. novembra. Zanimivi program martinovanja pripravljajo tudi v Termah Ptuj, kjer bo goste med drugim zabaval Andrej Šifrer.
MARTINOVANJE NA PTUJU 2009
Življenje je prekratko, da bi smeli izpustili priložnost biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi, vesele pesmi in dobre volje ljudi. V času ptujskega martinovanja vsega naštetega ne bo zmanjkalo niti za hip.
Dobrodošli v mestu trte in vina!
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK. 6.11.
Lokacija: dvorišče Ptujske vinske kleti program:
12.00 - Narodno - zabavni ansambel Bratov Gašperič
14.30 - Štajerski frajtonarji iz Hajdoš
15.00 - Narodno - zabavni ansambel Bratov Gašperič
15.30 - Zabavni krst mošta
16.30 - Razglasitev tretje ptujske vinske kraljice
17.30 - Obisk in pozdrav vinskih kraljic iz drugih krajev Slovenije
17.45 - Štajerski frajtonarji iz Hajdoš
18.00 - 22.00 - Narodno - zabavni ansambel Bratov Gašperič
NEDELJA. 8.11.
Lokacije: Mestni vrh, Krcevina pri Vurbergu, Grajenščak, Destrnik, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci, Janežovski vrh
13.00 - 20.00 - Dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice
13.00 - 20.00 - Otvoritev Vinotoča Širec v Krčevini pri Vurbergu 76 PONEDELJEK. 9.11. Lokacija: Grajska vinska klet
11.00 -18.00 - Predstavitev mladih vin iz območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice in območja Haloz
18.00 - NA MUZEJSKI SCENI
Gost Simon Toplak - vinogradnik, kletar, trsničar, predsednik društva Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice
TOREK. 10.11.
Lokacija: Grajska vinska klet
11.00 - Predavanje »ZAVETNIKA VINOGRADNIKOV - Papež Urban I in Škof Martin Tourski« - predava Ivan Tušek, arheolog, konservator, svetnik
Lokacija: Ptujska klet
ob 16.00 in 17.00 uri - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta
Opomba: karte poceni 1 EUR dvignete vvinoteki na Vinarskem trgu od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro ter vsoboto med 7. in 12. uro. Število kart je omejeno. Karte bodo na voljo od ponedeljka, 26.10.2009.
SREDA. 11.11.
Lokacija: Mestni trg
program:
10.00 - Tradicionalno srečanje FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše 10.00 - Kulturno - zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi 11.00 - Prihod princev karnevala
11.11 - Inavguracija 11. princa karnevala Kurentovanja 2010
12.00 -16.00 - Vinogradniške igre in kulturno - zabavni program 16.00 - Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju 16.00 -17.45 - Zabava z narodno - zabavnim ansamblom Dinamika iz Ptuja 17.45 -18.15 - Šegavi krst mošta
18.15 - 23.00 - Zabava z narodno - zabavnim ansamblom Dinamika iz Ptuja PETEK. 13.11.
Lokacija: Dom krajanov Grajena
16.00 - Martinovanje na Grajeni z imenovanjem kletarja
V času martinovanja bo pestra ponudba Martinovih jedi v gostinskih lokalih na Ptuju. Od 3. do 11. novembra bo ponudba dobrot na stojnici pred Gostilno PP. Na voljo bodo vroč kostanj, mošt in gibanica.
Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptujska klet, PP Gostinstvo, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice in Sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj.
Martinovo je na Hajdini nekaj več kot drugje
V sredini preteklega desetletja, ko je bivša krajevna skupnost dobila status PČ M O Ptuj, so se člani sveta skupaj s predsednikom Ra-doslavom Simoničem spraševali, kaj storiti, da bi se krajani družili med seboj na kulturnem in drugih področjih. Skozi vrata pisarne na Zgornji Hajdini so gledali proti cerkvi sv. Martina, ki je bil velik dobrotnik revnih. »Tako smo se tudi mi počutili, ko so nam po uspešno izvedenem referendumu za
ustanovitev občine Hajdina (v takratnih mejah - Kungo-ta, Spodnja Hajdina z desno stranjo Poljske ceste ...) leta 1994 takratni politikanti to preprečili. Predlagal sem, da damo sv. Martinu nekaj naših potreb in vsebine, naredimo za njegov god kulturno prireditev. Številni naši krajani imajo vinograde in kleti v Halozah in Slovenskih goricah, doma pa domače braj-de z odličnimi samorodnimi sortami kvintonom, jurko, gemajem, izabelo in drugi-
mi. God sv. Martina je po starih običajih povezan tudi s spremembami mošta v vino. Tako se je pričela rojevati prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. V tem letu smo na Hajdino dobili tudi novega farnega župnika Marijana Fesla. Predstavil sem mu idejo, dogovorila sva se, da poskusimo. Na svetu PČ Hajdina smo sprejeli kratka pravila in pričeli iskati kletarja letnika, ki mora imeti vinograd ali brajde, vinsko klet in mora biti spoštovan
in dejaven v okolju, v katerem živi. Predvsem pa mora biti dober človek, ki ne zataji, ko ga 'žejna duša prosi za kozarec njegovega vina'. Prvi kletar je bil Vladimir Zu-panič iz Spodnje Hajdine, ki je bil takrat tudi član sveta PČ. Od leta 1996 smo se s kletarji in prireditvijo selili po vseh naseljih občine in fare. V primeru kletarja iz Kungo-te smo dobro sodelovali z vaškim odborom Kungota in občino Kidričevo, v primeru kletarja s Turnišč pa s sve-
tom PČ Breg - Turnišče in z MO Ptuj. Letos bomo imenovali že 14. martinovega kletarja letnika, Jožefa Megliča, ki prihaja iz Skorbe. Kletaril bo pridelek domačih brajd in belega vina iz zbirke, ki jo na naš kulturni praznik prinesejo prijatelji te prireditve. Po končanem drugem krogu imenovanja kletarja letnikov bomo zadevo nekoliko spremenili vsebinsko in prostorsko, poslanstvo prireditve pa bo ostalo nespremenjeno. Dobra letina mošta 2009 je
v kleteh in nestrpno čaka na spremembo v mlado vino. 14. tradicionalna prireditev bo 7. novembra 2009 ob 13. uri in se bo nadaljevala ob 15. uri v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini,« je o zgodovini prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino in njenem poslanstvu druženja krajanov in faranov, ki je sestavni del praznovanja praznika občine Hajdina, povedal hajdinski župan Rado-slav Simonič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjem druženju si bodo natočili rdeče vino, Skorbljani so ga naprešali iz gemaja, kvintona in jurke.
Drugo veliko haloško martinovanje
Haloške občine so se tudi letos, tako kot že lani, povezale v veliko skupno martinovanje, ki se bo začelo že 6., zaključilo pa 14. novembra. V okviru številnih in zelo pestrih prireditev bo možno obiskati pristne pušlšanke, pokusiti številne domače specialitete, seveda tudi martinovo gos, se podati na martinov pohod in si ogledati tudi nadvse šaljive krste mošta. Program dogajanj bo sicer temeljil na štirih osrednjih občinskih prireditvah; prva bo v Zg. Leskovcu v občini Videm, kjer se bodo 7. novembra
predstavili vsi vinogradniki, videti pa bo možno tudi enega najbolj smešnih skečev ob krstu mošta in njegovi pretvorbi v vino, v Zavrču bo osrednja občinska martinova prireditev letos na lokaciji vinogradništva Kokot v sredo, 11. novembra, Cirkulane se bodo postavile z glavno prireditvijo in izbiro Najmartina VI. v soboto, 14. novembra, na isti večer pa bodo letošnjega naj vinogradnika na osrednjem občinskem martinovanju kronali tudi v Podlehniku. Čez prav vse dni, posvečene sv. Martinu, pa bodo haloške
zasebne kleti široko odprle vrata vsem obiskovalcem, ponujale tekoče in bolj trdne dobrote; v široko martinovanje se je namreč letos vključilo 17 kleti s svojimi dnevi odprtih vrat in približno 40 različnih vinogradnikov, ki se bodo predstavili tudi na drugih prireditvah, med katerimi bo tudi obvezno spravilo klo-potcev. Ljubitelji avtohtonih pušlšankov bodo imeli največjo izbiro v Podlehniku, kjer praktično ne bo dneva oz. večera brez tega. Za tiste, ki si želijo ob že dišečih kozarcih in polnih kro-
Letos bodo v Cirkulanah prvič pridelali vino iz grozdja potomke najstarejše trte na svetu.
Enega najbolj šaljivih krstov mošta že več let pripravljajo v Leskovcu.
žnikih še kaj rekreacije, bodo pripravili Martinov pohod, videti (in priključiti) se bo možno tudi Martinovi konjenici, pa tudi za kulturne programe bo poskrbljeno; sicer pa organizatorji pravijo, da je namen široko zastavljenega martino-vanja, ki se je že lani izkazal kot dobra poteza, prikazati tudi ali predvsem kulturo pitja vina kot nepogrešljive sestavine prehrane. V nekaterih gostiščih bodo v času martinovanja na voljo pravi martinovi meniji in kosila, ki seveda ne smejo biti brez pečene gosi (ali purana) in zelja,
mlincev ter krompirja. Sicer pa je ena letošnjih novosti še posebna vikend ponudba v sodelovanju z Golf Investom Ptuj in Park hotelom Ptuj, ki vključuje avtobusni prevoz in ogled oz. prisostvo-vanje na izbranih martinovih dogodkih za igralce golfa in njihove navijače, saj se v času martinovanja na Ptuju odvija tudi prvi Martinov golf turnir. Sicer pa so za haloško martinovanje vsak dan organizirani avtobusni prevozi za vse zainteresirane, izhodišča pa bodo pred Park hotelom Ptuj, pred TIC Ptuj, hotelom Mitra, pred
Termami Ptuj, hotelom Primus in Zlatim grozdom. Pisan splet letošnjih prireditev se vključuje tudi v projekt ohranjanja običajev in šeg v Halozah pod naslovom Včeraj za jutri, ki ga financira norveški finančni mehanizem, delež v višini 4000 evrov pa bo po besedah vodstva PRJ Halo, ki nastopa kot koordinator dogajanja, porabljen v promocijske namene. Torej, ljubitelji dobrega vina, dobre družbe in dobre hrane - Haloze vabijo!
SM
Foto: SM
Foto: SM
Martinovanje za vzdržljive
Največje, najpestrejše in najdaljše martinovanje v deželici pa se bo dogajalo med 6. in 11. novembrom v Ormožu. V organizaciji so svoje znanje in moči združile številne organizacije in društva, največji delež pa bodo prispevali podjetje Jeruzalem Ormož VVS, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, Turistično društvo Ormož in Občina Ormož.
Martinovanje v Ormožu se bo letos uradno pričelo 6. 11. ob 15. uri, živahno pa bo že od dopoldneva. Prizorišče marti-novanja bo razdeljeno na več prireditvenih in sejemskih šotorov, dogodki pa bodo tudi v gradu, na grajskem dvorišču in po vsem mestu. Ormoški obrtniki letos praznujejo 40-letnico delovanja OOPZ Ormož, ki jo bodo obeležili s svečano akademijo. Že dopoldan pa bodo odprli največji mednarodni sejem KOVITO doslej. Sejem bo v razstavišč-nem šotoru, v njem pa si bo mogoče ogledati ponudbo s področja obrtništva, turizma, vina in kletarske opreme. Z vinom, vinogradništvom in kletarstvom se v Ormožu na martinovanju ukvarjajo tudi povsem strokovno. Tisti, ki želijo slišati kaj zanimivega na to temo, se bodo lahko udeležili simpozija v gradu Ormož, organizira pa ga KGZ Zavod Ptuj - izpostava Ormož. Vinogradniki bodo zagotovo sodelovali na turnirju mladega vina, kjer strokovna komisija oceni porajajoča
se letošnja mlada vina in da vinogradnikom prvo orientacijo glede letošnjega letnika. Vinogradniki prinesejo na ocenjevanje vina, za katera menijo, da bi utegnila postati še posebno dobra, zato bo za obiskovalce zanimiva degu-stacija ocenjenih mladih vin v prireditvenem šotoru, ki bo potekala vse dni. Popoldanski program v šotoru se bo po svečanem uradnem odprtju martinovanja nadaljeval s prireditvijo Majolka bod' pozdravljena, ki bo z izborom vinskih in hudomušnih pesmi pravi uvod v veseli del večera. Najlepši del martinovanja je seveda krst mošta, ki ga bodo večkrat uprizorili v prireditvenem šotoru. V komičnem tradicionalnem obredu, polnem hudomušnosti in zabave, se Moštek spremeni v Vino. Večer se bo zaključil z zabavo z ansamblom Štrk in Brigito Šuler.
V šotoru ob Vinski kleti pa bo prvi dan potekal izobraževalni program za mlade z ogledom kleti, predavanjem in degu-stacijo vina. Zvečer bo najprej nastop skupine Rockart in nato še Bajaga i Instrukori.
Najnapornejša bo martinova sobota
Vsi ljubitelji kulinaričnih dobrot bodo gotovo zavili na razstavo pridnih rok z degu-stacijo kulinaričnih dobrot, ki jo vsako leto pripravita Društvo kmečkih žena Ormož in Kmetijska svetovalna služba
Ormož. Sicer pa bo v šotorih mogoče poleg žeje potešiti tudi lakoto. Klasična martinova ponudba je pečena gos z mlinci in rdečim zeljem, gotovo pa se bo našlo še kaj drugega.
Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2009 bo privabil tiste, ki želijo na pohodu med Ormoškimi goricami spoznati okoliške kraje, kulturo in običaje. Dolžina poti je 16 km in bo vodila najprej z avtobusom v Središče ob Dravi na Srečanje z Martinom pred Sokolano. Tam bo poleg kulturnega programa tudi bogata pogostitev, prvi uvod v martinovanje, kot je v navadi v teh krajih. Postanek je načrtovan tudi na Svetinjah, pohod pa je predviden po trasi: Ivanjkovci-Mihalovci-Pavlo-vski Vrh-Pavlovci-Ormož. Za-
ključek pohoda bo v Ormožu, v prireditvenem šotoru, kjer bo potekal pester martinov program.
Po Ormožu bo potekal ta dan kramarski sejem, na grajskem dvorišču pa pričakujejo tudi rokodelsko tržnico z me-dičarjem, svečarkami, izdelo-valkami ročnih del, sodarjem, prodajalkami kruha, vinogradniki, izdelovalcem klopotcev in izdelovalcem ljudskih glasbil.
V	šotoru pri vinski kleti bo po napornem dnevu mega koncert, na katerem bodo nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, za njimi pa bo še koncert skupine Kingston.
V	naslednjih dneh bo poleg ponudbe v šotorih še veliko različnih dogodkov. Na martinovo bodo praznovali 40 let
Radia Prlek s spremljevalnim in glasbenim programom. Ponovno vabijo vse močne Prle-ke, da se preizkusijo na izboru za najmočnejšega Prleka, vse, ki pa so jim všeč močni Prle-ki, da si tekmovanje ogledajo. V zabavnih disciplinah bo videti veliko mišic in tekmovanje fantov, ki se potrudijo do skrajnih mej. Slišali boste lahko tudi zmagovalce 1. festivala pesmi o vinu, večer pa bo minil ob nastopu skupine Kompromis.
Prireditve ob martinovanju se bodo v šotoru ob kleti končale 14. novembra s Kul vinsko turo Trkajmo s Trkajem - tekmovanje za najboljšega rimarja, zvečer pa koncert Trkaj in Rapostoli. Med vzporednimi prireditvami, ki bodo v Ormožu na martinovo soboto, se je priporočljivo udeležiti vodenih brezplačnih turističnih ogledov po vinskih cestah in znamenitostih Ormoža. Usposobljeni turistični vodiči bodo goste popeljali med griči, na katerih je bilo pridelano letošnje sladko vince. Če bo vreme sodelovalo, se obeta nepozaben izlet po slikoviti jesenski pokrajini. Če pa vreme ne bo naklonjeno izletom, si je mogoče ogledati notranjost številnih vinskih kleti, ki znajo biti prav tako zanimive. Obeta pa se tudi prisotnost številnih motoristov, saj si bodo člani Moto kluba Ormož in gostje omislili panoramsko vožnjo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Za vse, ki niste prav izkušeni v martinovanju, nekaj podatkov iz knjižice Zakladi Ormoža - dediščina preteklosti, ki jo je napisala Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: "Martinovo je pomemben jesenski praznik, ki je ohranil veliko vezi z dediščino in je sodobna oblika nekdanjih praznovanj in martinovanj. Temeljna značilnost marti-novanja je bila že v odmaknjeni preteklosti močno povezana z vsem, kar so ljudje čez leto ustvarili, pridelali, vzredili. Prav zato se je tradicionalnega marti-novanja oprijelo tudi ime 'jesenski pust'. Ta pomemben krščanski praznik ima tudi svoje starejše zgodovinsko ozadje. Naši davni predniki naj bi obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakoletno dobro letino in že ob tej priložnosti so pripravili prve koline in si tako naredili prvi del zaloge za zimsko obdobje. Sporočilo martinovanjske dediščine se kaže kot glavni zahvalni praznik za letino. Že nekoč so bile na ta dan mize obilno obložene. Veliko je bilo pogač, mesa in mladega vina. Ostanek tega je še danes martinova gos (dari-tvena žival v poganskih jesenskih šegah), ki ne sme manjkati na mizi. Praznik se je s svojo vsebino in rituali spreminjal. Splošno pa velja, da se na martinovo mošt spremeni v vino in da se vino blagoslavlja. Martinovo je praznik novega mladega vina. Predstavlja vez s preteklostjo. Še danes ga spremljajo obilne pojedine."
IN GROZDJE JE POSTALO VINO.
Martinovanje v Ormožu
6. - 14. november 2009
petek, 6. november - martinov dan za mlade
10:00 izobraževalni dan za mlade (ogledi kleti, predavanje, degustacija vina) 21:00 nastop skupine rockart 23:00 nastop bajaga i instruktori
Sobota, 7. november - Martinova sobota
10:00-16:00 OGLEDI KLETI IN DEGUSTACIJE VIN 21:00 NASTOP SKUPINE VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI 23:00 NASTOP SKUPINE KINGSTON
Sreda, 11. november-Martin 11:00 40 let radia prlek 15:00 izbor najmočnejšega prleka 17:00 nastop zmagovalcev festivala pesmi o vinu 19:00 nastop skupine kompromis
sobota, 14. november-zaključek akcije Trkajmo s Trkajem
20:00 tekmovanje za najboljšega rimarja 23:00 koncert trkaj in rapostoli
Vabljeni!
rs
JERUZALEM ORMOŽ
Jeruzalem Ormož VVS d. d. • Občina Ormož • Radio Prlek
Več informacij: www.jeruzalem-ormoz.si, tel.: 02 741 57 25.
Prehlad in gripa
Hladnejše vreme prinese s seboj številne viruse, ki povzročajo sicer nenevarno, a zelo nadležno bolezen, to je prehlad. Prehladna obolenja se pričnejo že v jesenskem času, medtem ko se sezonska gripa običajno pojavi kasneje. Kako razlikovati med simptomi gripe in prehlada? Njihovo prepoznavanje je pomembno za pravilen pristop k zdravljenju.
Osnovni ukrepi za zaščito pred okužbo:
Dosledna in pravilna higiena rok, uporaba papirnatih robčkov, ki jih po uporabi zavržemo v koš. Če zbolimo, ostanemo doma (da se pozdravimo in da ne širimo okužbe), izogibamo se stiku z obolelimi. Učinkovita zaščita pred gripo je tudi cepljenje. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto izdelajo novo cepivo proti gripi.
Zdravljenje
Telo se proti virusom brani že samo, a velikokrat so težave tako moteče, da sežemo po
zdravilih in drugih pripomočkih. Zdravljenje prehladih obolenj in gripe je simpto-matsko- to pomeni, da zdravimo oziroma blažimo tiste znake prehlada in gripe, ki so moteči. V lekarni bolnika povprašamo o možnih znakih bolezni in tudi o ostalih, zlasti kroničnih boleznih, saj je od tega odvisna izbira zdravil in ostalih pripomočkov. Prehlad praviloma lahko zdravite sami, le za majhne otroke, nosečnice, starejše bolnike je potreben obisk pri zdravniku. Le -ega svetujemo tudi, kadar gre za več dni trajajočo visoko temperaturo, oteženo dihanje, hude bolečine v žrelu, hud kašelj, ki traja več kot sedem dni, močan glavobol in bolečine v ušesih. Pri otrocih se zaradi še ne dovolj razvitega imunskega sistema in zaradi ozkih dihalnih poti pogosteje pojavijo zapleti, zato je obisk zdravnika potreben prej kot pri odraslem. Povišano telesno temperaturo in bolečine zdravimo z analgetiki in antipiretiki. V primeru prehlada svetujemo zdravila, ki vsebujejo tudi vitamin C. Pri izbiri zdravila je
pomembno vedeti, ali ima bolnik težave z želodcem (takrat je zdravilo izbora paracetamol), sicer je zdravilo izbora tudi acetilsalicilna kislina. Nahod lahko zdravimo lokalno s kapljicami in pršili za nos. Najprej svetujemo izpiranje s fiziološko raztopino. Če to ne zadošča, so na voljo dekon-gestivi - zdravila, ki zmanjšajo otekanje nosne sluznice in izločanje sluzi. Najpogosteje jih uporabljamo lokalno v obliki kapljic ali pršil za nos. Obstajajo tudi v obliki tablet in šumečih tablet. Nikakor ne smemo uporabljati obeh oblik hkrati!
Kašelj je pri prehladu lahko produktiven (vlažen) ali neproduktiven (suh in dražeč). Pri produktivnem kašlju svetujemo zdravila, ki utekočinja-jo gosto sluz in tako olajšajo izkašljevanje (ekspektoransi). Pri suhem kašlju ne smemo pospeševati izkašljevanja, ampak ga umirjamo. Zdravila so antitusiki. Kašelj lahko ostane ves čas prehlada suh in dražeč, lahko pa preide v produktiven kašelj. Lokalni protimikrobni in pro-tibolečinski pripravki v obliki
pastil in pršil so učinkovita pomoč pri pekočem žrelu in hripavosti.
V lekarnah so na voljo različni kombinirani pripravki za zdravljenje gripe in prehlada. Vsebujejo učinkovino za lajšanje bolečin in zniževanje vročine, učinkovino za zdravljenje ka-šlja, učinkovino, ki zmanjša izcedek iz nosu, ter vitamin C. Reklamna sporočila nas nagovarjajo k uporabi teh zdravil. Povedo pa tudi, da se o tveganju in stranskih učinkih posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. In ta posvet je tu nujno potreben! Če nimamo vseh znakov prehlada ali gripe, njihova uporaba ni smiselna. Odsvetuje pa se bolnikom, ki imajo povišan krvni tlak, bolezni ščitnice, glavkom, sladkorno bolezen ... Odsvetuje se uporaba teh zdravil pri otrocih, nosečnicah in v kombinaciji z nekaterimi zdravili.
Prehlad
Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe. Povzroča ga preko 200 različnih virusov. Pojavi se en do tri dni po okužbi in traja od 3 do 10 dni. Posamezni simptomi prehlada lahko trajajo tudi dlje, zlasti kašelj.
Prehladna obolenja se širijo z neposrednim stikom z izločki bolnikovih dihal (kašelj, nahod). Okužba je posledica stika z bolnikom ali okuženimi predmeti.
Prehlad se običajno začne s
kihanjem, z nahodom in slabim počutjem, ki ga spremlja pekoče žrelo ali hripavost. Bolnik ima v začetku lahko rahlo povišano telesno temperaturo. Voden izcedek iz nosu postane po nekaj dneh manj obilen in gostejši. Pogost spremljevalec nahoda je kašelj, ki je lahko suh ali pa produktiven.
Gripa
Gripa je bolezen, ki jo povzročajo virusi influence A, B ali C. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kihanju in kašljanju. Oboleli prenaša virus ves čas bolezni in še 5 dni po tem, ko nima več simptomov. Nova, pandemska gripa povzroča enake znake kot sezonska gripa, vendar se z njo okuži več ljudi! Za sezonsko gripo je značilno, da se pojavi v obliki epidemij. Epidemije se pričnejo nenadoma, dosežejo vrh v dveh do treh tednih
o
0
1
O >0 O
o
in ne trajajo več kot pet ali šest tednov. Ko se epidemija določene nalezljive bolezni pojavi v več regijah, državah in celinah, govorimo o pandemiji.
Pri zdravljenju gripe za blaženje simptomov gripe uporabljamo enaka zdravila kot pri prehladu. Pri težkem poteku bolezni je možna tudi uporaba protivirusnih zdravil - o smiselnosti uporabe odloči zdravnik.
Priporočljivo je, da med potekom zdravljenja bolniki ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in lahko hrano. Skrbeti je potrebno za vlažno okolje in redno prezračevanje prostorov.
Z ustreznimi higienskimi in ostalimi ukrepi, s stalno skrbjo za svoje zdravje ima naše telo boljše obrambne sposobnosti. Tudi o tem vam svetujemo v naših lekarnah.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Lekarne Ptuj
Prepoznavni znaki:
GRIPA	PREHLAD
Nenaden pojav visoke temperature	Če se vročina sploh pojavi, ni tako visoka
Bolečine v mišicah in sklepih	Voden izcedek iz nosu, kasneje zamašen nos
Izjemna utrujenost, slabotnost	Blaga utrujenost
Izrazit glavobol	Blag glavobol
Boleče žrelo	Boleče žrelo
Trdovraten suh kašelj	Kašelj lahko suh ali produktiven
Pekoče, boleče oči	Solzenje
Možni zapleti (pljučnica, bronhitis)	Zapleti (vnetje obnosnih votlin, ušes)
Traja 7-10 dni	Traja 5- 10 dni
JUTRI PA RES ZAČNEM! BREZ IZGOVOROV!
Vam je znano?
Eden najpomembnejših dosežkov medicine v zadnjih dveh
desetletjih je splošno sprejetje dejstva, da je večina aspektov osebnega zdravja neposredno pod vplivom posameznika. Znanstveniki so ugotovili, da se s kurativno medicino povprečne pričakovane življenjske dobe ne da podaljšati, zato pa je pomen pridobila preventiva - preventivno preprečevanje tegob. Vanjo uvrščamo tudi ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA.
Zdrav življenjski slog je eden izmed najpomembnejših dejavnikov. Že majhne spremembe življenjskega sloga izrazito povečajo vitalnost, in to v vseh starostnih obdobjih. Ključna področja za uvajanje sprememb so torej prehrana, gibanje ter tudi počitek
in sprostitev. Prej ko zakorakamo po poti zdravega življenjskega sloga, prej bomo začeli kljubovati procesom telesnega in mentalnega propadanja.
Posameznik za uspešen spopad z neizogibnim potrebuje dve osnovni vrlini:
•	pogum, da spremeni stvari, ki jih lahko spremeni,
•	modrost, da spozna razliko med tistim, kar lahko spremeni in tistim, česar ne more.
Ko slednje ugotovimo, spoznamo, da sta nam gibanje in zdrav način prehranjevanja v prvi vrsti najpomembnejša, če želimo ohraniti kar najbolj zdravo telo in naš um.
Zmanjšanje gibčnosti, moči in pojav kroničnih bolečin, ki pogosto pridejo z leti, niso samo rezultat staranja, temveč so najpogosteje posledica pomanjkanja gibanja. Čeprav drži, da se s
staranjem pojavijo tudi nekatere spremembe tkiv, ki lahko vplivajo na slabše počutje, jim z redno vadbo lahko učinkovito kljubujemo. Zakaj omenjamo staranje'? Ker je to velikokrat izgovor za spremembo življenjskega sloga. Pred odločitvijo življenjskega sloga pomembno vlogo igrata lasten odnos do učenja in zaupanja v svoje sposobnosti. Če menite, da ne morete, je velika verjetnost, da nikoli sploh ne boste poizkusili. Ljudje, ki verjamejo, da se lahko naučijo novih stvari oziroma se odločijo, da bodo svoj stari način življenja spremenili ali vanj vnesli nekaj pridiha, se jih tudi naučijo oziroma spremenijo. To pomeni v vseh življenjskih obdobjih. Pomembno je, da si izzivov želimo, da si želimo sprememb, spoznavanja novih stvari in ne dopustimo, da bi
otopeli in se prepustili času.
Torej, za začetek, ko se odločimo, da bomo naredili spremembo svojih starih življenjskih navad, bo dovolj slaba ura vsak dan, da se posvetimo le sebi. Ta čas preživimo za naše splošno dobro počutje in dobro telesno kondicijo. Tako smo lažje kos vsakodnevnim tegobam. Zato ne pozabimo, da skrb za vsestransko dobro počutje zajema: zdravo prehrano, rekreacijo, nego telesa in nego duha (dobra volja, pozitiven pogled na življenje brez črnogledih misli, harmonija ...). Vse to pa si ustvarimo le na način, da si izberemo gornja področja. Ne smemo se ustrašiti. Iz vsakega izmed navedenih področij izberemo tistega, ki nam kar najbolj ustreza ter si tako sestavimo začetni program za dobro po-
čutje po naši meri. Sedaj je pravi čas, da storite nekaj dobrega
zase, za zdravje in lepoto ter svojo notranjo izpolnjenost.
AKT1VNA IN VITKA
www.aktivita.si
Brezplačen posvet o preventivnem zdravju
Investirajte v svoje zdravje!
Pokličite nas in pokazali vam bomo pot do željene postave:
Ljubljana
Maribor
Celje
Novo mesto Murska Sobota
051 30 88 22
040	46 70 65 031 28 00 08
041	68 91 03 040 68 96 89
Modni v jesen 2009
Foto: Črtomir Goznik
Dnevi so že občutno krajši, zjutraj nas že pošteno zebe. Še nekaj dni nazaj smo sicer bili še v pravih poletnih temperaturah, danes pa jesen že kaže svoje čare, vse od hladnih in meglenih juter do pisanih listov na drevju ali pod njim. Skratka narava ostaja zvesta svojemu vsakoletnemu trendu, vsaj kar se tiče izbire barv. Drugače je seveda v modnem svetu, ki pa mora vsako novo sezono poskrbeti za kakšno spremembo, saj se drugače kaj hitro lahko počutimo uniformirane. Tako je tudi letošnja modna jesen z oblačili poskrbela za povratek že minulih osemdesetih, nam postregla tako z močnimi barvami kot s tradicionalno črno, ki pa jo lahko popestrimo tudi s kakšnimi svetlečimi detajli - za bolj rokerski stil. Vrača se tudi glamur tako v samih krojih kot tudi skozi barve - črni, sivi, rdeči ...
Pri čevljih se vračajo ekstre-mno visoke pete, še vedno boste v trendu, če po tudi platforma na čevljih vidna. Pri barvah pa tako kot pri oblačilih prevladuje črna in vse ostale, ki jih lahko kombiniramo k zgoraj omenjenim oblačilom.
Seveda so to modni trendi, ki jih narekujejo velike modne hiše preko svojih v svetu vodilnih dizajnerjev. Drugače pa je v naših trgovinah in na njihovih policah, kjer se pa najdejo malce bolj vsakdanji kosi oblačil, ki so dostopni
V	modni trgovini Gin Tonic na Novem trgu 7, vrata je odprl 21. avgusta letos, so se dobro pripravili na čas, ko bo potrebno obleči toplejša oblačila.
V	bogati jesensko-zimski ponudbi imajo vse, kar nas bo ogrelo v prihajajočih dneh, ko se bodo temperature le še zniževale. Izbirati je mogoče med številnimi kosi oblačil modnih barv in krojev, ki se jih da tudi lepo medsebojno kombinirati. Prevladujoči blagovni znamki
širši množici potrošnikov. Pa poglejmo, kaj lahko najdemo na policah ptujskih trgovin z oblačili in obutvijo. Tokrat so nam prijazno svoja vrata odprli tudi v trgovini Gin Tonic, kjer smo se lahko na-užili tako ženskih kot moških športnih modelov. Seveda pa smo ostali zvesti tudi trgovini Mura, kjer smo pobrskali
sta Gin Tonic, ki jo Ptujčani že dobro poznajo, in Broadway, ki je nova znamka na našem trgu. Kvalitetne moške majice so na voljo že od 12,90 evra. Po dostopnih cenah pa so na voljo tudi drugi kosi oblačil, jakne, kavbojke, majice, krila, bluzice in drugo, kar bomo oblekli letošnjo jesen in zimo, da bomo modno in kvalitetno oblečeni. Ženska oblačila so na voljo v številkah od 34 do 46, moška pa od velikosti S do velikosti XXXL. Simona Go-
med sicer skromno založenimi policami in našli nekaj kosov oblačil, ki jih bomo danes predstavili. Po obutev pa kam drugam kot v trgovino Alpina, ki pa jih je tudi prehitela jesen, vsaj kar se tiče najnovejših modelov, ki še niso vsi prišli do trgovinskih polic. Modne dodatke pa sem poiskala v trgovini Two Way.
ričan pravi, da so se potrudili izbrati najboljše, kar ponujajo blagovne znamke na tem področju mode, ki se spogleduje s športno eleganco, oblačila, ki jih bomo z veseljem oblekli za službo, popoldanski ali večerni sprehod ali tudi za kakšno drugo bolj svečano priložnost, ki ne zahteva večernih oblačil.
Gin Tonic je moda za mlade in malo starejše, za vse, ki imajo izostren čut za modna in kvalitetna oblačila. Plačana objava
Črna, siva in vijoličasta
Moška in ženska moda je vsekakor lahko v enakih barvnih odtenkih in mimo so tisti časi, ko so bile za moške in ženske kose oblačil rezervirane določene barve, ki so jih že vnaprej delili na moške in ženske. Tukaj je lep primer kombinacije črne, sive in vijoličaste barve, ki se prepletajo skozi moška in ženska oblačila.
Moški model
K bombažni vijoličasti majici z dolgimi rokavi se lepo podajo jeans hlače klasičnega ravnega kroja in siva krajša športna jakna. Vsekakor je pri teh hladnih jutrih potrebno poskrbeti tudi za tanjši pleten pulover, ki ga zjutraj moramo obleči, popoldan pa ga lahko le položimo preko jakne in nam služi kot modni dodatek. Seveda se k prej izbranim oblačilom zelo lepo poda črtast športni pulover, v katerem se v širokih črtah prepletajo naše izbrane barve - črna, siva in vijoličasta. Za udoben in sproščen korak so tukaj še udobni športni čevlji v črni barvi. (oblačila trgovina Gin Tonic, obutev Alpina)
Ženski model
Kot sem že omenila, bomo tudi pri ženskih oblačilih ostali pri istih barvah, kot smo jih izbrali pri moških oblačilih. Tokrat sem našla zanimive jeans hlače v črni barvi, detajli in okrasni šivi pa so kot naročeni v vijoličasti barvi. K hlačam
zelo lepo pristaja in je hkrati večnamenski tanek pleten puli v vijoličasti barvi. Zelo funkcionalen in udoben pa je vsekakor tudi debelejši brezrokavnih v karo vzorcu, v katerem se na sivi osnovi prepletajo vse naše izbrane barve. Za popestritev in topel občutek pa ne sme manjkati niti šal. Še udobne črne športne čevlje na noge
in že je pripravljena slediti tudi dolgemu moškemu koraku. (oblačila Gin Tonic, šal Mura, obutev Alpina)
Siva, bela in črna
Črna kot vodilna letošnja barva v kombinaciji s prav tako nepogrešljivo sivo in vsekakor vedno dobrodošlo belo barvo.
Moški model
Sive jeans hlače in k njim črna športna bombažna srajca z diskretnimi tankimi belimi vzdolžnimi linijami. Če bi še bili v naravi temperaturni prehodi, kot smo jih poznali včasih, bi to moralo zadostovati vsaj še nekaj dni. Vendar narava svojeglavo zadnjih nekaj let skoči iz poletja v zimo in že kaj hitro si moramo omisliti tudi toplo jakno. Izbrala sem belo jakno, ki ima pletene rokave, kar daje zelo športen videz brezrokavnika in pletenega puloverja. Model sem obula v črne usnjene mokasine. (oblačila trgovina Gin Tonic, obutev Alpina)
Ženski model
Da bo naša ženska ponovno barvno usklajena z moškim modelom, sem seveda na policah iskala oblačila, v katerih so se skrivale izbrane osnovne tri barve, siva, črna in bela. Ker brez karo vzorca letos očitno ne bo šlo, sem izbrala krajše volneno krilo, ki se v svojem modelu malce spogleduje s škotskim kiltom. K temu sem izbrala črn pleten puli z dolgimi rokavi in preko tega bolj grobo pleteno daljšo sivo jopo, ki ima vlogo tanjše-ga plašča. Ker je krilo krajše, je k temu zelo primerno obuti visoke usnjene škornje - letos so sicer v modni zapovedi obvezni tisti preko kolena - v črni barvi. Zelo dobro je, če si omislimo tudi kakšno torbo, v katero odložimo vse, brez česar ne gre. (oblačila trgovina Gin Tonic, obutev Alpina, torbica Two Way)
Novo v ponudbi Gin Tonica
Modni v jesen in zimo
Foto: Črtomir Goznik
Simona Goričan: "V naših oblačilih se boste dobro počutili, v jesen in zimo boste vstopili modno oblečeni."
Foto: Črtomir Goznik
ica
' jesen in zimo
i I
I
Foto: Črtomir Goznik
Trgovina GT, Simona Goričan, s.p., Novi trg 7, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 773 30 lO

i
KUPON ZA 10% POPUST NA MOŠKO | IN ŽENSKO KOLEKCIJO JESEN/ZIMA 2009 £
Foto: Črtomir Goznik
Jeans, rjava, petrolej
Za malce bolj neklasičen športni slog lahko poskrbimo z izbiro »strganih« kavbojk v kombinaciji z rjavo in petrolej barvo.
Moški model
Malce bolj drzni se boste lahko spogledovali z modeli jeans hlač, ki odstopajo od klasike. Jeans hlače, ki slovijo po neštetih rezih, okrasnih šivih, vstavljenih koščkih ... K takšnim hlačam obvezno spada bombažna majica z velikim potiskom ali očitno vidnim napisom. Tudi pri moških je zelo dobrodošel topel karirast šal. Za povrh pa še zelo športna jakna v svetlejši rjavi barvi, z neomejenim številom žepov in zadrg. Za dokončen »raztresen« videz pa naj poskrbijo rjavi usnjeni gle-
žnjarji, ki nikakor ne smejo biti vzorno zavezani, pač pa naj z razvezanimi vezalkami dodajo piko na i izbranemu drznemu stilu. (oblačila Gin Tonic, šal Mura, obutev Alpina)
Ženski model
Kontrast strganim, zakrpanim in spranim jeans hlačam je
gotovo lep tanek pleten puli v petrolej barvi in mehka usnjena jakna zelo čistih linij v rjavi barvi. Jakna mora biti kratka, saj le tako damo poudarek na drzne kavbojke. Obutev k temu slogu je vsekakor v vojaškem stilu visokih »gojzarjev« ali pa se zadovoljimo z malce manj vpadljivimi gležnjarji v rjavi barvi. Okrog vratu je vse-
kakor dobrodošel kakšen kos nakita v rjavi barvi. Usnjena rjava torbica ali nahrbtnik je tisto, kar še manjka za piko na i. (oblačila Gin Tonic, obutev in torbica Alpina, verižica Two Way)
Rjava, živalski potisk
Pa gremo še k malce bolj športno-elegantnemu slogu v rjavih odtenkih. Pri ženskah vsekakor sem spadajo potiski z živalskimi vzorci, ki se že kar nekaj sezon ne dajo umakniti. Zasledimo jih tako v dnevnih kot tudi večernih oblačilih.
Moški model
V trgovini Mura sem na polici E-Mure našla kos moške obleke, ki pa je malce stran od Murine klasike. Razlikuje se tako v samem materialu, barvi kot tudi po modelu sakoja. Sako ima namreč zanimivo
zapenjanje s kratkimi paski. Barva moške športne obleke je v rjavem jesenskem odtenku. Pod sako prav tako nisem izbirala klasične srajce, ampak polo majico v karo vzorcu. Kot kontrast temni polo majici in svetlemu odtenku rjave obleke sem dodala še šal v svetlejšem odtenku. Ker sem se odločila za športno-elegantni slog, sem tudi pri čevljih dala poudarek na športno eleganco in izbrala čevlje v rjavi barvi, ki pa jih krasi igra z različnimi vzorci. (oblačila in šal Mura, obutev Alpina)
Ženski model:
Pri ženski športno-elegantni kombinaciji sem si morala pomagati s kombinacijo Mu-rinih in Gintonicovih oblačil. H krasni Murini jakni z živalskim potiskom sem sicer našla tudi primerne hlače, vendar sem morala po puli in jopico na police trgovine
Gin Tonic. Tako sem pri njih izbrala zanimiv rjav karo puli ter rjavo pleteno jopico s kratkimi rokavi in zanimivim zapenjanjem na puli ovratnik. To dvoje se je zelo lepo podalo k že izbranim rjavim hlačam in jakni. Kot zanimivost naj povem, da sem pri jakni namerno izbrala zelo veliko številko, saj sem želela doseči efekt XXL na XS, torej preveliko na ozko. Jakno sem zaradi tega seveda obvezno morala prevezati z usnjenim rjavim pasom. Kot detajl na rjavi jopici sem dodala še zanimivo verižico. Kontrast čokoladno rjavim hlačam so tudi svetli semiš gležnjarji in zlatorjava torbica. (oblačila Gin Tonic in Mura, obutev in torbica Alpina, verižica Two Way)
Za sodelovanje se zahvaljujemo današnjima modeloma Heleni in Larisu.
Sanja Veličkovic
Martinove jedi
Čeprav je že skoraj nekoliko pozno, je ostalo na voljo še nekaj časa za pripravo vložene zelenjave na domač način. Zagotovo ne boste zgrešili, če boste pri tem uporabili domač preverjen recept kmečke gospodinje Rozalije Hameršak iz Mure-tincev.
Pečena Martinova domača gos
Potrebujemo srednje veliko gos, najboljša je doma rejena gos.
Dobro očiščeno gos opla-knemo s hladno vodo in osušimo, nato pa natremo z zmesjo soli, mletega popra in ščepca majarona ali šetraja. Medtem vklopimo pečico, da se segreje na 200 stopinj Celzija.
Vmes narežemo 2 ali 3 jabolka na majhne kocke ali kolobarje, dodamo nekaj rozin (namesto rozin lahko jabolka posujemo z nekaj sladkorja) in gos nadevamo. Nato jo zašijemo na obeh straneh s sukancem ali „zašpilimo" z zobotrebci ter jo s prsmi navzdol položimo v pekač. Zali-jemo jo s četrt litra vode in postavimo v segreto pečico, kjer jo pečemo dobri dve uri. Med dušenjem gos redno prelivamo s sokom, ki nastaja med pečenjem, da se ne presuši.
Pomembno je, da po eni uri gos obrnemo na hrbet in jo na več mestih prebodemo z zobotrebcem. Če sok povre, spet dodamo malo vode. Ko pa je gos popolnoma pečena, z nastale omake posnamemo vso maščobo,
prilijemo vino in po želji kislo smetano ter umešamo še jedilni škrob. Tako pripravljeno omako zavremo in prelijemo čez narezane kose gosi in postavimo na mizo. K martinovi gosi se običajno priležejo kuhani mlinci in rdeče kuhano zelje, ki ga ob koncu prelijemo z na gosji masti prepraženo čebulo, ki smo ji dodali žlico sladkorja, ščepec mlete kumine in 1 deciliter vina.
Domača mešana zelenjavna solata
Za pripravo potrebujemo:
-	30 velikih paprik (babur)
-	6 velikih čebul
-	6 strokov česna in 3 hude feferone
-	1/4 l olja
-	1/4 litra vode in 1/4 l litra
bro je, če tako pripravljeno solato hranimo na hladnem, najbolj primerno bi bilo v hladilniku.
Domača zimska solata s fižolom
Za pripravo potrebujemo:
-	1,5 kg fižola, lahko je pol stročjega pol sveže oluščenega
-	1 kg paprike - lahko je tudi mešana
-	1 kg srednje zrelega paradi-
kisa za vlaganje
-	3 velike žlice sladkorja
-	1 žlico soli
Paprike očistimo in narežemo na drobne rezine in 15 minut kuhamo v raztopini kisa, vode, sladkorja in soli. Potrem papriko odcedimo. Ko je ohlajena, primešamo okoli četrt litra gorčice in četrt litra olja. Nato vse skupaj dobro premešamo in vložimo v pollitrske kozarce. Do-
žnika
-	5 velikih čebul
-	4 decilitre belega olja
-	1 deciliter kisa
-	2 žlički sladkorja
-	3 žličke soli
Pripravimo raztopino, kisa, olja, soli in sladkorja in vanjo dodamo na manjše rezine narezano papriko in čebulo. Vse skupaj pokrijemo iz duši-mo, da se zmehča, šele nato dodamo na koščke narezan paradižnik. Ko zmes zavre, dodamo na srednje velike kose narezan fižol, ki smo ga skupaj z oluščenim pred tem posebej skuhali v rahlo osoljeni vodi. Vse skupaj dobro premešamo in še vročo damo v pollitrske kozarce, zapremo in zavijemo v rjuho ali brisačo, da ostane še nekaj časa vroča.
Domača srbska solata
Za pripravo potrebujemo:
-	2 kg zelene ali rdeče paprike, lahko tudi mešano
-	2 kg zelja
-	1/2 kg čebule
Vso zelenjavo na drobno narežemo, zelje lahko tudi z ri-bežem.
Nato pripravimo raztopino:
-	1 liter kisa za vlaganje
-	4 litre vode
-	8 velike žlice sladkorja
-	4 velike žlice soli Raztopino zavremo, nato dodamo narezano zelenjavo. Ko zmes ponovno zavre, kuhamo okoli 10 minut, odcedi-mo, a raztopine ne zavržemo. Kuhano zelenjavo vložimo v litrske kozarce, nato pa za-lijemo s še vročo raztopino do roba kozarcev in dobro zapremo.
BLIŽAJO SE
DOMAČE
KOLINE
Bliža se tudi čas domačih kolin, zato naj vam zaupamo še domača recepta za pripravo mesa iz tunke in mesnih klobas po preverjenem receptu kmečkega gospodarja Franca Hameršaka iz Muretincev.
Meso iz domače tunke
Po opravljenih kolinah narežemo svinjsko meso na srednje
Domače mesne klobase
Za pripravo dobrih domačih mesnih klobas potrebujemo 10 kg svinjskega mesa, najbolje je pleče in stegno, lahko pa dodamo tudi nekaj od kosti obranega mesa. Meso narežemo ročno na čim manjše koščke, lahko ga tudi zmeljemo, vendar na grobo. Dodamo 10 velikih žlic soli. Če želimo, da ostane meso rdeče, damo 5 žlic soli in 5
velike kose, težke od kilogram do kilogram in pol. Nato te kose nasolimo z zmesjo, v katero damo pol količine soli in pol količine salamurina, dodamo nekaj zrn celega popra, ščepec cele kumine in nekaj strokov stisnjenega česna. Vse skupaj dobro premešamo in vsak kos mesa posebej ročno osolimo ter sproti zlagamo v večjo posodo. Pokrijemo s čisto krpo in pustimo stati, po domače, v »paci« v ne prehladnem prostoru. Pomembno je, da kose mesa vsak dan obrnemo in pustimo v lastnem soku. Po 10 dneh meso speremo z mlačno vodo ter do polovice popečemo. Vse skupaj ohladimo in nato z zaseko vložimo v tunko.
Domačo zaseko pa pripravimo tako, da hrbtno svinjsko slanino narežemo na srednje velike kose, ki jih »ovarimo« v vreli nesoljeni vodi, okoli 15 do 20 minut. Ko se slanina ohladi, jo narežemo na drobne koščke, nato pa na grobo zmeljemo s strojem za mletje mesa. Šele nato dodamo sol, in sicer na 1 kg zaseke 1 žlico soli.
žlic salamurina. Dodamo zavitek zmletega popra (na
1	kg mase okoli pol dag popra), 1 zavitek cele kumine,
2	stroka česna, ki ga olupimo in stisnemo ali na drobno sesekljamo.
Celotno maso z dodanimi začimbami zmešamo z rokami in gnetemo vsaj 10 minut, nato pa pustimo stati vsaj pet ali šest ur. Običajno pustimo dobro premešano meseno maso stati celo noč in naredimo klobase šele naslednji dan. Če imamo domače koline, morajo biti čreva večkrat oprana, obrnjena in sprana z mlačno vodo, v kateri jih potem pustimo skupaj z grobo narezano čebulo, da izgubijo neprijeten vonj. Klobase nato vsaj tri dni sušimo v toplem prostoru, na kmetih običajno nad kmečkim štedilnikom ali ob njem. Nato pa jih hranimo na suhem, običajno v shrambi ali na podstrešju. Nekateri pa domače klobase tudi dimijo (ali po domače - zelhajo). Če želimo, da se potem preveč ne posušijo, jih po tednu dni zložimo po dva ali tri pare v vrečke, ki jih z gumico dobro zapremo, nato pa jih damo v zamrzovalnik, kjer lahko čakajo tudi po nekaj mesecev.
-OM
NARAVNO FIT
PEČENA PRAZNIČNA PURICA
1 cela purica iz Perutnine Ptuj (približno 2,5 kg) 20 dag čebule 20 dag korenja 1 dl belega suhega vina
pečen krompir z rožmarinom in brstični ohrovt za prilogo
Nadev:
•	10 dag mesnate dimljene slanine
•	8 dag medu
•	žlica sušenega rožmarina
•	2 hruški
•	1 srednje velik bel grozd
Priprava: Očiščeno purico nasolimo in notranjost posujemo z rožmarinom. Dodamo na rezine narezano slanino, oprani hruški, grozdne jagode in polovico medu. Purici zašpilimo votlino in jo z vrvico povežemo, da obdrži lepo obliko. Premažemo jo s preostalim medom in postavimo v pekač, kateremu smo na dno potresli narezano čebulo in korenje. Dolijemo belo vino in približno 5 dl vode. Purico postavimo v pečico, ogreto na 185 °C, in jo med občasnim prelivanjem pečemo 1 uro in pol. Med peko purico obrnemo. Pečeno purico razkosamo, prelijemo s pri peki nastalim in precejenim sokom, ter ponudimo z razpolovljenimi hruškami, grozdnimi jagodami, kuhanim brstičnim ohrovtom in pečenim krompirjem z rožmarinom.
K pečeni praznični purici se odlično poda Sivi pinot 2008, Pullus, iz Ptujske kleti.
Sivi pinot 2008, suho
Pullus Sivi pinot je vino z rožnato rumenim odtenkom v barvi, kar je sortno značilna lastnost sivega pinota. V cvetici je izražena niansa, ki spominja na zrelo melono, grenivko, hruško, rdeče jabolko in cvetje. Idealno se sklada z belim mesom, testeninami in mladim sirom.
www.perutnina.com

torek • 27. oktobra 2009 Velika nagradna križanka - Martinovanje Haloze 2009 ^»TEDNIK 9
Pridite pridružite se nam na Martinovanju Haloze 2009, kije za vinogradnika v Halozah naj-večjipraznik.
Vabljeni na 4 osrednje prireditve, 17 odprtih kleti/kmetij, 40 vključenih vinogradnikov, Martinove jedi v gostilnah in kmetijah, Martinov pohod in konjenica, blagoslovi mošta, kulturni program, organiziran prevoz s Ptuja in še in še....
Generalni pokrovitelji Martinovanja Haloze 2009 so: Občina Zavrč, Občina Cirkulane, Občina Videm, Občina Podlehnik, Občina letale, Občina Majšperk

Za več informacij in rezervacije pokličite TIC Haloze, Halo d.o.o. na (02) 795 32 00 ali pošljite e-spo-ročilo na info@halo.si.
Velika nagradna križanka -Martinovanje Haloze 2009
1.	nagrada: set 5 vin skupine proizvajalcev vina Haloze (Vinogradništvo Pla]nšek, Vinogradništvo AS-Arnečič, Kmetija Pintar-Jevi, Vinogradništvo vinarstvo Janžekovič - Turčan, Turistična in vinogradniška kmetija Pungračič).
2.	nagrada: martinovo kosilo z buteljko vrhunskega vina iz Haloz, za dve osebi (7. ali 8. 11.2009), v gostilni Dolinca, Bojan Marčič, s. p., Majšperk.
3. nagrada: orehovec in višnjevec, Turistična kmetija Kozarčan® - Franc Roškar.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 30). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 2.11. 2009.
Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 3. 11. 2009. Nagrajenci prejmejo nagrade na naslovu Zlati grozd, Vinoteka in izdelki s pode-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
H	18	19	20	21	CNl cnI	23	24
25	26	2!	28	29	30	MARTINOVANJE HALOZE 2009	
Ime___
Priimek: Naslov: _ Tel.:
Na Gimnaziji Ptuj ustanavljajo gobarsko društvo
Projekt Gobe na gimnaziji Ptuj je dvoleten, do sedaj je nastalo devet seminarskih nalog (Gobje bogastvo - BIO, KEM, Gospodarski pomen gliv in gob - BIO, Gobja ku-linarika - ETN, Gobe kot motiv v umetnosti - SLO, UZG, Kaj o gobah in gobarjenju povedo ankete - SLO, Gobe skozi fotografovo oko - KIZ, FOT, Gobja zakonodaja -SLO, Die Pilze - NEM, Gobe in gobarjenje v Žamencih - ETN, SLO), organizirali so tudi gobarsko ekskurzijo v Žamence, predavanje gobarskega strokovnjaka, ki jim je
pomagal pripraviti gobarsko
-—
razstavo, nastal je film Gobe in gobarjenje, pod vodstvom priznanega fotografa pa so izvedli fotografsko delavnico, katere rezultat je bila fotografska razstava Gobe, gobe, gobice.
V okviru projektnega tedna so pripravili tudi gobarsko delavnico, v kateri so predvajali svoj film, potem pa so se dijaki veterani predstavili novim članom s svojimi nalogami, nato so se ti po interesih razporedili v skupine, na koncu pa so na razstavi predstavili rezultate delavnic (domači gobji recepti, gobice iz slanega testa, pecivo v

obliki gobic, krašenje jelke z okraski v obliki gobic, poročila o strupenih in zaščitenih gobah, o motivih gob v besedni umetnosti - pregovori, reki, vraže, pesmi ...). Primerjali so tudi frazeme v slovenščini in nemščini, iskali najpomembnejše predpise in pravila v zvezi z gobami, analizirali fotografije po vzoru dela v fotografski delavnici, izvedli so gobarski kviz (glavna nagrada torta v obliki jurčka), dijaki so ustvarili scenarij za gobarski skeč na zaključku projektnega tedna, razstavili so tudi vse gobarske priročnike in kuharice, ki
so jih zbrali, poleg vprašal-nice in ankete so dijaki posneli še intervju z gobarskim strokovnjakom Antonom Po-lerjem in priznanim fotografom Stojanom Kerblerjem, nastala so fotografska navodila, na koncu delavnice pa še sladkanje s torto v obliki dveh jurčkov.
Projekt še poteka, nastala je raziskovalna naloga o gobah v Žamencih, ki je na 17. regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Po-dravja in Prlekije dobila zlato priznanje, na državnem pa srebrno. Povezali so se tudi
z Gobarskim društvom Lisička iz Maribora, njihovi člani so jih z veseljem popeljali po gozdni učni poti Ruše. Z Gobarskim društvom Ježek iz Mute pa so organizirali še gobarski pohod k sv. Primožu na Pohorju.
Že od začetka projekta sodelujejo s priznanim gobarskim strokovnjakom Antonom Polerjem, ki jim predava o gobah, jih spremlja na ekskurzijo v Žamence in jim je pomagal urediti gobarsko razstavo. V pogovoru je izrazil začudenje, da mesto Ptuj še vedno nima gobarskega
društva. Začutili so, da je to tisti presežek njihovega delovanja, ki bi predstavljal pridobitev za mesto in njegovo zaledje. Zato sedaj že potekajo priprave na ustanovitev gobarskega društva v Ptuju. Pripravili so že osnutek statuta in v prvi polovici novembra načrtujejo ustanovni zbor, na katerega so vabljeni vsi, ki jih gobarjenje zanima in bi želeli tudi sami prispevati k večji ozaveščenosti glede ohranjanja narave in širjenja znanja o gobjem bogastvu.
-OM
Foto. M. Ozmec
Ce ste za čebele skrbeli, boste točili med, sicer pa solze!
Za čebelarje je letošnja sezona medenja daleč pod povprečjem, saj so točili med le po spomladanski paši, poletne travniške in jesenske gozdne paše pa je bilo dovolj le za prehrano in za preživetje čebel, zatrjuje eden največjih čebelarjev v Evropi Janez Pislak iz Apač pri Kidričevem. Zato je bila za brezskrbno prezimovanje čebeljih družin potrebna dodatna skrb, prehranjevanje in zdravljenje proti varozi. »Ocenjujem, da je letošnja
letina ali čebelarska sezona daleč pod povprečjem, saj so zaradi slabega vremena z dežjem v najbolj kritičnem času izpadle kar štiri glavne čebelje paše. Tako smo ostali brez kostanjeve, gozdne, smrekove paše in žal tudi brez paše hoje. Dobre donose medu smo dosegli le pri spomladanski cvetlični paši in ob cvetenju akacije,« pojasnjuje Janez Pislak. Kako pa ocenjujete stanje čebeljih družin, na splošno?
Slavica KMETEC s.p. APAČE 224
2324 Lovrenc na Dr. p.
tel.: 02/ 787 20 57, faks: 02/ 787 20 05 GSM: 031 63 92 71
MESARSKA OPREMA IN ORODJE NARAVNA ČREVA IN UMETNI OVITKI ZAČIMBE, ADITIVI PVC POSODA
e-mail: komes@amis.net www.komes.si
»Trenutno je zadovoljivo, čeprav smo v brezpašni dobi porabili izredno veliko sladkorja za krmljenje čebel. Zaradi slabega vremena sta izpadli dve paši, kostanj in gozdna paša, v času medenja smreke in hoje, kjer gre za tako imenovani živalski med ali mano, ki jo proizvajajo listne uši, kaparji in rdeči škržati, ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves, pa je bila julija nad 800 m nadmorske višine kar štiri dni zapored temperatura pod 8 stopinj Celzija, zato so
te gozdne živalce na smrekah odmrle.
Kontrolno tehtanje na štirih mestih je v času od 15. junija do 15. septembra pokazalo v povprečju 5 kg minusa na panj, kar pomeni, da so čebele ene družine ali panja porabile v tem času 5 kg medu za samohranjenje, v panj pa niso prinesle ničesar.«
To pa pomeni slabo osnovo za prezimovanje čebeljih družin. Kaj menite vi? »Čebelarska sezona se ne
Foto: M. Ozmec
Čebelar Janez Pislak: "Ce so bile čebelje družine dobro oskrbovane, so sedaj dovolj močne, zdrave in pripravljene na zimo vse do pomladi."
prične marca, ampak julija vsako leto. Čebelje družine, ki so bile v brezpašni dobi redno krmljene, to pa pomeni, da je prejela vsaka družina vsak tretji dan 1 kg v vodi raztopljenega sladkorja, in ki so bile pravočasno, še v avgustu, nahranjene še z 12 kg medu ali raztopine sladkorja za zimsko zalogo, in če so bile vse družine pravočasno zdravljene z zdravilom proti varo-zi, ki ga predpiše veterinarska služba, s prezimovanjem ne bodo imele težav. Na tak način oskrbovane čebelje družine so sedaj sredi oktobra močne, zdrave in pripravljene na zimo vse do pomladi.
Star pregovor pravi, ko je želja zadoščena, je ljubezen pogašena, to pa pomeni, da bo tisti čebelar, ki je ves med iztočil ter pozabil na krmljenje čebel in na zdravljenje, drugo leto namesto medu točil solze.«
Torej letošnja sezona mede-nja za čebelarje ni bila ugodna?
»Ne samo to, če bi denimo mi, v čebelarstvu Pislak, letos živeli le od medu, bi zagotovo propadli, tako pa nas delno rešuje proizvodnja matičnega mlečka in vzreja matic za prodajo.«
M. Ozmec
Namizni tenis • 1. SNTL
Piljak se je vrnil
Četrti krog v moški in ženski prvi slovenski namiznoteniški ligi je prinesel veliko zadovoljstva v ptujski klub, saj so fantje in dekleta dosegli svojo drugo zmago. Fantje so gostili Ilirijo in jo brez težav premagali. Po poškodbi se je ob zelene mize uspešno vrnil Danilo Piljak, ki je v svojih dveh nastopih dvakrat zmagal, tradicionalno pa je točke prispeval tudi izkušeni Bojan Pavič (tri). Urban Ovčar je sicer dve partiji izgubil, vendar je bil predvsem v prvi izredno blizu zmage.
Prav tako ekspresno so slavila dekleta, ki so premagala Kajuh Slovan. Vsa tri dekleta (Zera, Rojko in Terbuc) so prispevala točke.
V drugi ligi je druga moška ekipa Ptuja gostovala pri Rakeku in izgubila. Točki za goste sta dosegla Darko Drčič in Luka Krušič.
8.	EDIGS MENGEŠ	4 13 2
9.	TEMPO VELENJE 4 0 4 0
10.	PETROL OLIMPIJA 4 0 4 0
Ptuj - Ilirija 5:2
Ovčar - Tvrtkovič 2:3, Pavič - Vidmar 3:0, Piljak - Koščak 3:0, Pavič - Tvrtkovič 3:1, Ovčar - Koščak 1:3, Piljak - Vidmar 3:0, Pavič - Koščak 3:1
1. SNTL (ž)
1. SNTL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Ilirija 5:2, Tempo Velenje - Kema Puconci 2:5, Sobota - Finea Maribor 3:5, Melamin Kočevje - Krka 3:5, Edigs Mengeš -Petrol Olimpija 5:1.
1.	KEMA PUCONCI	4 4	0 8
2.	FINEA MARINOR	4 4	0 0
3.	SOBOTA	4 3	16
4.	KRKA	4 3	16
5.	ILIRIJA	4 2	2 4
6.	PTUJ	4 2	2 4
7.	MELAMIN KOČEVJE	4 2	2 4
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Kajuh Slovan 5:1, Fužinar Interdiskont
-	Ljubljana 5:2, Iskra Avtoelektrika
-	Logatec 5:0, Arrigoni Izola - Muta 5:1, Šenčur - Ilirija 1:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 4	4 0	8
2.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	4	4 0	8
3.	ARRIGONI I ZOLA	4	4 0	8
4.	PTUJ	4	2 2	4
5.	LOGATEC	4	2 2	4
6.	MUTA	4	2 2	4
7.	I LIRIJA	4	13	2
8.	LJUBLJANA	4	12	2
9.	KAJUH SLOVAN	4	0 4	0
10.	ŠENČUR	4 0 4 0
Ptuj - Kajuh Slovan 5:1
Terbuc - Lesar 2:3, Rojko - Ne-marnik 3:0, Zera - Kovačevič 3:1, Rojko - Lesar 3:1, Terbuc - Kovače-vič 3:1, Zera - Nemarnik 3:0.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Veteran Bojan Pavič (NTK Ptuj) je v soboto ugnal vse tri tekmece iz ekipe Ilirije.
Tajski boks
V	soboto, 17. 10., je v Brežicah potekal turnir borilnih veščin v stilu K1 in Free fight mma, na katerem sta nastopila tudi člana Kluba tajskega boksa Ptuj Martin Forštnarič in Tadej Toplak; oba sta nastopila v Kl-stilu.
V	sedmem dvoboju večera je v kategoriji do 70 kg prvi nastopil Martin Forštnarič, ki je proti hrvaškemu državnemu prvaku do 70 kg Samu Petje-ju izgubil s knockoutom v 3. rundi. Odlično pa se je odrezal Tadej Toplak v kategoriji do 86
kg. »Tadej je nastopil v zadnjem dvoboju večera v profesionalni verziji in s knockoutom v 2. rundi premagal Klemna Goriška, trikratnega državnega prvaka in amaterskega evropskega prvaka v tajskem boksu leta 2008. Za Tadeja je to že peta zaporedna zmaga in druga s knockoutom, kar je lep uspeh ptujskega tekmovalca, ki se prebija v sam vrh uspešnih evropskih borcev,« je po tekmovanju povedal trener v ptujskem klubu Matjaž Tomažin.
UR
Utrinek s tekmovanja v Brežicah
Nogomet • 2. SNL
Osem minut dolg mrk Kidričanov
Aluminij - Garmin Šenčur 0:3 (0:3)
STRELCA: 0:1 Burič (26), 0:2 Ovi-jač (32), 0:3 Burič (34)
ALUMINIJ: Zajc, Topolovec, Bingo, Krajcer, Milec (od 70. Salkunič), Rotman, Medved, Letonja (od 46. Krajnc), Purišič, Djokič, Kmetec (od 46. Vračko). Trener: Bojan Špehonja.
GARMIN ŠENČUR: Curanovič, Kukavica, Osmanagič, Mešanovič, Lukenda, Ovijač, Robnik (od 65. Bobnar), Stranjak (od 88. Brezarič), Ov-čina, Burič (od 80. Košnik). Trener: Suad Beširevič.
RUMENI KARTONI: Stanko (17), Bingo (25), Milec (45), Rotman (56)
Nogometaši Aluminija so
proti Garminu Šenčurju že četrtič na domačem igrišču v jesenskem delu prvenstva razočarali svoje najzvestejše privržence in zasluženo izgubili. Kot da igranje na svojem igrišču pomeni za njih (pre)veliko obremenitev (podobno se dogaja Mariboru v 1. SNL). Težko je igrati proti zaprti igri, vendar tokrat gostje niso prišli v Kidričevo igrat "bunkerja". Očitno so si dobro zapolnili sedmico na svojem igrišču in se iz tiste lekcije veliko naučili.
Gostje so tekmo odprli zelo dobro in v 6. in 7. minuti je Robnik zamudil dve priložnosti. V 17. minuti je sodnik po prekršku nad Kmetcem po-
kazal na belo točko, ta pa je tudi sam izvajal kazenski strel. Na žalost domačinov je zadel samo levi vratnik, od katerega se je žoga odbila v polje. Takoj po tem je bil zaradi prigovora sodniku Habjaniču s klopi odstranjen gostujoči trener Suad Beširevič, vendar za to ni imel nobenega razloga. Kot da je ta dogodek na goste deloval pozitivno in so prevladovali v tem delu igre. Samo osem minut, od 26. do 34., je bilo potrebnih, da so kar trikrat zadeli v polno! Dvakrat se je med strelce vpisal Burič, enkrat pa Ovijač. Žal pa so domačini že v prvem polčasu ostali brez Roka Letonje, ki je dobil udarec v koleno in ni
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani (na tleh Denis Topolovec, v ozadju Rok Letonja) v obdobju od 26. do 34. minute niso uspeli ustaviti napadov Šenčurja.
Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS-Portorož
Raušlova prva z dvema zmagama
Pretekli konec tedna se je v Portorožu s prvim krogom li-gaškega tekmovanja z zračnim orožjem začela odvijati nova sezona (druga po spremenjenem konceptu) težko pričakovanega pokalnega prvenstva SZS. Za osvežitev spomina: v lanski prelomni sezoni, ki je za vse strelce prinesla številne novosti, so se v 1. A DL s pištolo najbolje znašli strelci iz Juršincev, ki so v ekipnem seštevku s petimi uvrstitvami na stopničke in tremi zmagami (67 točk) z lahkoto pometli s konkurenco, posamični naslov prvaka pa si je priboril njihov prvi strelec Simon Simonič ml., ki je premagal Aleksandra Ciglariča (v letošnji sezoni nastopa v 1. B DL za SD Jožeta Kerenčiča), brez stopničk na
4.	in 5. mestu pa sta po izredni smoli na zadnjem turnirju ostala Majda Raušl in Ludvik Pšajd. Ptujčani so si priborili
5.	mesto(40 točk), mesto pred njimi pa so se uvrstili večkratni prvaki iz Kidričevega (41 točk). Po koncu pretekle sezone je že znano prišlo do velikih sprememb znotraj prve ekipe SD Kidričevo, od koder sta se k uspešnemu kvalifikantu iz Miklavža pri Ormožu za 1. B DL preselila brata Boštjan in Simon Simonič, ki s Ciglaričem tvorita udarno trojico in prve favorite drugorazredne 1. B DL z jasnimi ambicijami po preboju nazaj v 1. A DL.
Cilj juršinskih in ptujskih
Foto: Simeon Gonc
Ptujčanka Majda Raušl se je v Portorožu znova veselila velike zmage s 378 krogi.
strelcev v novi sezoni ostaja znova boj za sam vrh, medtem ko se bodo morali večkratni ligaški prvaki, brez konkretnih okrepitev, pošteno potruditi za obstanek v najelitnejšem razredu s pištolo. Potrditev takih napovedi smo dobili že v soboto, ko so prvo zmago v novi sezoni s 1132 krogi dosegli trenutni prvaki iz Juršincev, Ptujčani so s 1115 krogi osvojili 5. mesto, SD Kidričevo pa je s skromno predstavo 1039 krogov tekmovanje zaključilo na 11. mestu. Med posamezniki je drugo ligaško zmago po spremenjenem sistemu uspelo doseči Ptujčanki Majdi Raušl, za katero je bil znova sre-
čen rezultat iz kvalifikacij 378 krogov(prvo zmago z enakim rezultatom je dosegla januarja 2009 v Ljubljani). Raušlova se je v finale prebila s petim rezultatom in že takoj na začetku v četrtfinalu naletela na visoko oviro, s 379 krogi bolje postavljenega aktualnega posamičnega prvaka Simona Simoniča ml. Čeprav je Simonič mlajši dobil prvo točko z odličnim zadetkom 10.8-99, je Raušlovi uspel veliki met v naslednjih treh strelih, ko je s prednostjo ene oziroma dveh desetink zlomila bolje postavljenega dvobojevalca in za konec s sočnim centrom 10.8 in najboljšim skupnim rezultatom prvih petih strelov (51.0) v če-trtfinalu odločila najbolj vroč dvoboj v svojo korist. Izmed strelcev Spodnjega Podravja se je v finale uspelo prebiti tudi drugemu juršinskemu strelcu Mirku Molehu, ki je z novim osebnim rekordom 381 krogov postavil celo tretji rezultat kvalifikacij in bil uspešen tudi v četrtfinalu, kjer je z rezultatom 3:2 odpravil Francija Ivanca (377) iz Grosupljega. V polfi-nalu se je Raušlova pomerila z Aljažem Zorkom iz Rečice in ga po veliki drami premagala šele z zadnjim strelom 10.610.6 in skupnim rezultatom 4:3, v drugem dvoboju pa je premoč konkurentu moral priznati tudi Moleh, ki je s slabimi štirimi streli klonil proti Petru Tkalcu z rezultatom 4:1.
Primorje in Triglav povečala naskok
V	enajstem krogu 2. slovenske nogometne lige so nogometaši vodeče-ga Primorja po pričakovanjih ugnali zadnjeuvrščeno ekipo Krškega, Triglav pa je v Kranju v derbiju premagal Muro 05 iz Murske Sobote. S tem sta ta dva kluba povečala naskok pred Sobočani in Dravinjo iz Slovenskih Konjic ter Aluminijem, ki je ob porazu doma zdrsnil na peto mesto. Če se Kidričani v preostalih treh tekmah jesenskega dela prvenstva ne bodo "pobrali", jim grozi še večji zdrs na prvenstveni razpredelnici. Očitno sta Mura in Aluminij v precejšnji krizi rezultatov, saj v zadnjih krogih redko osvajata točke.
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij
-	Garmin Šenčur 0:3 (0:3), Dravinja Kostroj - Bela krajina 3:0 (1:0), Pri-morje - Krško 2:0 (1:0), Livar - MU Šentjur 1:0 (0:0), Triglav Gorenjska
-	Mura 05 2:1 (2:1).
1.	PRIMORJE	11 8	2	1	22:4	26
2.	TRIGLAV GOR.	11 7	2	2	15:11	23
3.	MURA 05	11 5	3	3	21:12	18
4.	DRAVINJA KOS.	11 5	2	4	14:10	17
5.	ALUMINIJ	11 5	1	5	24:14	16
6.	MU ŠENTJUR	11 4	1	6	18:19	13
7.	LIVAR	11 3	4	4	9:17	13
8.	BELA KRAJINA	11 4	1	6	11:22	13
9.	GARM. ŠENČUR	11 3	3	5	10:16	12
10.	KRŠKO 11 1 1 9 6:25 3
mogel več nadaljevati srečanja.
V	drugem polčasu smo gledali nekoliko boljšo igro domačih. Vse skupaj pa je bilo predaleč, da bi lahko dosegli zadetek, pa še tiste redke priložnosti je gostujoči vratar od-branil. Težko je kaj narediti, ko ni čutiti pravega žara igre, ko se igra preveč statično in prepočasi. Gostje so domače držali v »šahu«, s hitrimi nasprotnimi napadi pa so še nekajkrat ogrozili mladega domačega vratarja Denisa Zajca, ki je nastopil namesto poškodovanega Kristjana Lipovca.
Danilo Klajnšek
Veliki finale je s srečno prvo točko (10.5-10.4) bolje začela Raušlova, vendar je Tkalec takoj izenačil že v drugem strelu z 10.6-9.1, nato pa je Raušlova dosegla dve zaporedni točki in finale je bil odločen, zadnji strel z 99-10.2 je bil tako le še formalnost.
O nedeljskem streljanju prvega turnirja mladinskih državnih lig bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
1. A-liga pištola
1. SD JURŠINCI	1132	15
2. SD DUŠ. POŽ. REČICA	1128	12
3. SD KOPAČEVINA	1123	10
4. SD GROSUPLJE	1119	9
5. SK PTUJ	1115	8
6. SD MAROK SEVNICA	1109	7
7. SK BREŽICE	1108	6
8. SD MROŽ VELENJE	1098	5
9. SD OLIMPIJA	1097	4
10. SD VREMŠČICA	1083	3
11. SD KIDRIČEVO	1039	2
12. ŠSK COAL PETIŠOVCI	0	0
Posamični rezultati strelcev:
1.	Majda Raušl, SK Ptuj, 378
2.	Peter Tkalec, D. Poženel, 381
3.	Aljaž Zorko, D. Poženel, 375
4.	Mirko Moleh, SD Juršinci, 381, 6. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 376, 14. Matija Potočnik, SK Ptuj, 372, 15. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 372, 24. Zlatko Kostanjevec, SK Ptuj, 365, 27. Matevž Mohorko, SD Kidričevo-Tenzor, 362, 32. Jurček La-mot, SD Kidričevo-Tenzor, 351, 33. Gorazd Maloič, SD Kidričevo-Tenzor, 326
Rezultati eliminacijskega finalnega streljanja:
Finale: Raušl - Tkalec Peter 3:2 Simeon Gonc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Stojnci zmagovito tudi preko Pesnice
3. SNL - vzhod
Nogometaši Stojncev so domači poraz proti Simerju šampionu hitro pozabili, in to z najboljšim receptom
-	z zmago na gostovanju v Pesnici. To enostavno pomeni, da so v dobri formi, z njo pa tudi zasedajo prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Imajo točko naskoka pred Simerjem šampionom in Zrečami; oboji so v tem krogu zmagali. Zmago sta dosegla tudi Šmartno in Koroška Dravograd, Malečnik pa je doma samo remiziral. Razlika med prvim in sedmim je še vedno majhna, samo tri točke. Pri takšni razliki morajo vsi igrati "na polno", brez popuščanja; kazen za to je lahko boleč zdrs na prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 11. KROGA: Tehnotim Pesnica - Stojnci 0:2 (0:1), Zreče
-	Tromejnik G. Kalamar 1:0 (0:0), Koroška Dravograd - Paloma 3:1 (0:0), Malečnik - Kovinar Štore 1:1 (0:0), Šmartno - Tehnostroj Veržej 4:1 (1:0), Simer šampion - Odranci 3:1 (1:1), Čarda - Mons Claudius 4:0 (1:0).
1.	STOJNCI 11 7 1 3 23:14 22
2.	SIMER ŠAMP. 11 6 3 2 23:9 21
3.	ZREČE 11 6 3 2 15:14 21
4.	ČARDA 11 6 2 3 17:7 20
5.	ŠMARTNO 11 6 2 3 27:20 20
6.	MALEČNIK 11 6 2 3 25:23 20
7.	K. DRAVOGRAD 11 5 4 2 24:13 19
8.	T. PESNICA 11 5 1 5 17:19 16
9.	ODRANCI 11 4 3 4 24:18 15
10.	T. VERŽEJ 11 4 1 6 24:20 13
11.	TROMEJNIK 11 3 3 5 15:18 12
12.	KOVIN. ŠTORE 11 2 2 7 16:21 8
13.	MONS CLAUD. 11 2 0 9 12:46 6
14.	PALOMA 11 0 3 8 10:32 3
TEHNOTIM PESNICA -STOJNCI 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Nežmah (39), 0:2 Meznarič (55)
STOJNCI: Simonič, Kokot (od 77. Železnik), Milošič, Janžekovič, To-polovec (od 68. Klinger), Golob, Za-goršek, Čeh, Pernek, Meznarič (od 82. Lah), Nežmah. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: z visoko zmago na 3. mesto
Najvišjo zmago v tem krogu so dosegli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so se kar nekoliko poigrali z nogometaši Pohorja in jim nasuli pol ducata zadetkov. Z novimi tremi točkami so na tretjem mestu, z enakim številom točk kot nogometaši Holermuosa Ormoža, ki so izgubili v Poljčanah v zadnjih trenutkih igre. Da to ni bil dan vodečega dvojca, se je pokazalo tudi v Slovenski Bistrici, kjer so domačini na svojem igrišču remizirali proti trgovcem iz Šmarij pri Jelšah. Do pomembne zmage so prišli tudi nogometaši iz Podvincev, ki so slavili v Slovenj Gradcu z dvema zadetkoma Davida Petroviča. V Bukovcih so gledalci videli štiri zadetke, vendar so domačini ponovno osvojili samo točko (dvakrat je izenačil Antolič). Sicer pa imajo Bukovčani največ remijev med vsemi ekipami v Štajerski ligi.
REZULTATI 11. KROGA: LKW
Gerečja vas - Pohorje 6:0 (2:0), Koroške gradnje - Podvinci 1:2 (0:1), Boč Poljčane - Holermuos Ormož 1:0 (0:0), Bukovci - Peca 2:2 (1:1), Partizan Fram - KIV Vransko 1:2 (1:1), AHA EMMI Bistrica - Trgovine Jager 1:1 (0:0), GIC Gradnje Koroška
-	Šoštanj 1:0 (1:0).
1.	A. E. BISTRICA 11	8 2	1	32:16	26
2.	HOLER. ORMOŽ 11	6 2	3	21:13	20
3.	GEREČJA VAS 11	6 2	3	25:18	20
4.	TRGOV. JAGER 11	5	3	3	20:11	18
5.	GIC ROGAŠKA 11	6 0	5	15:12	18
6.	PODVINCI 11	5	2	4	25:22	17
7.	POHORJE 11	5	2	4	21:22	17
8.	KOROŠKE GR. 11	5	1	5	14:14	16
9.	BOČ POLJČANE 11	5	1	5	11:13	16
Foto: Črtomir Goznik
Gerečjevaščani (na sliki dvakratni strelec Alen Kokot) so se z visoko zmago zavihteli na 3. mesto.
10.	PECA	11	4	3	4	23:19	15
11.	ŠOŠTANJ	11	3	3	5	21:23	12
12.	PARTIZ. FRAM	11	3	0	8 13:33	9
13.	BUKOVCI	11	1	4	6 16:24	7
14.	KIV VRANSKO	11	2	1	8 13:31	7
LKW JACK GEREČJA VAS -POHORJE 6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kokot (19), 2:0 Ko-kot (39), 3:0 Vtič (57), 4:0 Vtič (66), 5:0 Emeršič (81), 6:0 Petek (84)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Petek, Kaisesberger, J. Sa-gadin (od 83. Draškovič), Šešo, Miha Lešnik, R. Sagadin, Miha Lešnik ( od 46. Emeršič), Gerečnik (od 86. Mar-čič), Vtič (od 67. Hertiš), Kokot (od 74. Medved). Trener: Franc Žitnik.
KOROŠKE GRADNJE -PODVINCI 1:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 D. Petrovič (32), 0:2 D. Petrovič (49), 1:2 Stopajnik (63)
PODVINCI: Šeruga, Kuserbanj (od 88. Brumen), Šebela, Brumen, Kup-čič, Lah, Bezjak, Bratec, R. Petrovič (od 69. Mori), D. Petrovič, Požegar (od 77. Novak). Trener: Damjan Bezjak.
BOČ POLJČANE - HOLER-MUOS ORMOŽ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Drosk (90, z 11 m) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Druzovič, Štiberc, Zidarič, Strmšek, Mlinarič, Piberčnik (od 68. Košnik), Prapotnik, Kolarič, Zorman (od 75. Novak), Mihalič. Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI - PECA 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Čeru (19), 1:1 Anto-lič (39), 1:2 Brdnik (53), 2:2 Antolič (63)
BUKOVCI: Grabrovec, M. Meznarič, Mulej (od 72. T. Meznarič), Korez, Belšak, Antolič, Vajda, Kozel, Herga, Habrun (od 72. Poštrak).
Danilo Klajnšek
1. liga MNZ Ptuj: povprečno 7 golov na tekmo!
REZULTATI 9. KROGA: Markovci - Rogoznica 4:4, Hajdina - Skorba 3:2, Središče - Oplotnica 2:3, Pra-gersko - Apače 2:5, Zavrč - Videm 11:2, Gorišnica - Dornava 3:1.
1.	ZAVRČ 9 8 1 0 40:9 25
2.	APAČE 9 8 0 1 30:10 24
3.	OPLOTNICA 9 5 2 2 19:10 17
4.	ROGOZNICA 9 4 2 3 25:22 14
5.	HAJDINA 9 4 2 3 21:24 14
6.	GORIŠNICA 9 3 2 4 15:17 11
7.	DORNAVA 9 3 2 4 15:19 11
8.	VIDEM 9 3 2 4 21:29 11
9.	PRAGERSKO 9 2 3 4 20:26 9
10.	SREDIŠČE 9 2 2 5 18:29 8
11.	SKORBA 9 2 1 6 25:31 7
12.	MARKOVCI 9 0 1 8 12:35 1
MARKOVCI - ROGOZNICA 4:4 (3:1)
STRELCI: 1:0 Šmigoc (9), 1:1 Galun (17), 2:1 Šmigoc (28), 3:1 Horvat (33), 3:2 Rižnar (48, z 11 m), 4:2 Horvat (52), 4:3 Leben (60), 4:4 Leben (70) HAJDINA - SKORBA 3:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Krajnc (14), 2:0 Ga-iser (18), 2:1 Novak (28), 2:2 Vogri-nec (42), 3:2 Gaiser (77, z 11 m)
SREDIŠČE - OPLOTNICA 2:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Hren (17), 0:2 Grifič (20), 1:2 Lesjak (21), 2:2 Rajh (25), 2:3 Jerebič (81, ag)
PRAGERSKO - APAČE 2:5 (1:4) STRELCI: 0:1 Verlak (6), 0:2 Fruk (29, z 11 m), 0:3 Fruk (30), 1:3 Ploš-mik (33), 1:4 Verlak (44), 1:5 Pred i-kaka (52), 2:5 Ferk (54, z 11 m) ZAVRČ - VIDEM 11:2 (9:0) STRELCI: 1:0 Lah (2, ag), 2:0 Golob (13), 3:0 Golob (14), 4:0 Fridl (18), 5:0 Fridl (27), 6:0 Murat (32), 7:0 Murat (34), 8:0 Fridl (38), 9:0 Golob (39), 9:1 Šipek (61), 9:2 Fri-dauer (74, z 11 m), 10:2 Fridl (79), 11:2 Fridl (86)
GORIŠNICA - DORNAVA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Muršič (36), 2:0 Muršič (63), 2:1 Belšak (80), 3:1 Kolar (90)
2. liga MNZ Ptuj: gostje pobrali večino točk
REZULTATI 9. KROGA: Slovenja vas - Makole 2:1, Tržec - Lovrenc 0:2, Spodnja Polskava - Podlehnik 0:2, Leskovec - Cirkulane 0:2, Grajena - Zgornja Polskava 2:3. V tem krogu so bile proste Hajdoše.
1.	LOVRENC 9 7 1 1 20:8 22
2.	ZG. POLSKAVA 8 5 0 3 18:17 15
3.	HAJDOŠE 8 4 2 2 17:18 14
4.	TRŽEC 9 4 1 4 30:21 13
5.	PODLEHNIK 8 4 13 17:10 13
6.	GRAJENA 8 4 1 3 21:15 13
7.	MAKOLE 8 3 2 3 17:12 11
8.	SLOVENJA VAS 8 3 1 4 12:13 10
9.	SP. POLSKAVA 8 2 3 3 14:17 9
10.	CIRKULANE 8 2 1 5 8:18 7
11.	LESKOVEC 8 0 1 7 9:34 1
SLOVENJA VAS - MAKOLE 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Kotnik (17), 1:1 Ko-drič (44), 2:1 Kovačič (68)
SPODNJA POLSKAVA - PODLEH-NIK 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Malinger (4), 0:2 Vrečar (70)
LESKOVEC - CIRKULANE 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Milošič (22), 0:2 Kelc (42) TRŽEC - LOVRENC 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Korez (76), 0:2 Va-upotič (80)
GRAJENA - ZGORNJA POLSKAVA 2:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Dordič (16), 0:2 Semc (40), 0:3 Klajderič (65), 1:3 Petek (70), 2:3 Petek (87)
Veteranske lige MNZ Ptuj
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 7. KROGA: Bukovci - Dornava 1:3, Grajena - Ormož 0:1, Gorišnica - Stojnci 1:3, Markovci - Podvinci 1:2.
1.	STOJNCI 7 7 0 0 27:5 21
2.	ORMOŽ 7 3 2 2 15:10 11
3.	MARKOVCI 7 3 2 2 10:11 11
4.	GORIŠNICA 7 2 4 1 9:7 10
5.	GRAJENA 7 2 2 3 7:7 8
6.	PODVINCI 7 2 2 3 10:13 8
7.	DORNAVA 7 1 3 3 5:10 6
8.	BUKOVCI 7 0 1 6 4:24 1 SKUPINA CENTER REZULTATI 7. KROGA: Drava -
Apače 10:2, Skorba - Leskovec 2:1, Tržec - Videm 1:6. V tem krogu je bil prost Podlehnik.
1.	DRAVA 6 5 0 1 27:7 15
2.	SKORBA 6 5 0 1 14:7 15
3.	VIDEM 6 4 0 2 18:12 12
4.	PODLEHNIK 6 2 1 3 10:11 7
5.	TRŽEC 6 2 1 3 9:15 7
6.	LESKOVEC 6 0 2 4 5:15 2
7.	APAČE 6 0 2 4 10:26 2
SKUPINA ZAHOD REZULTATI 7. KROGA: Hajdina
-	Pohorje Oplotnica 3:2, Polskava
-	Prepolje 1:2, Lovrenc - Pragersko 2:5, Boč - Zgornja Polskava 3:0.
1.	PRAGERSKO	7	6	1	0	29:10	19
2.	HAJDINA	7	4	1	2	25:16	13
3.	ZG. POLSKAVA 7	3	3	1	12:10	12
4.	BOČ	7	3	2	2	19:12	11
5.	POHORJE - O.	7	3	1	3	15:15	10
6.	PREPOLJE	7	2	2	3	8:20	8
7.	LOVRENC	7	1	0	6	8:22	3
8.	POLSKAVA	7	0	2	5	9:20	2
Danilo Klajnšek
Foto: Andrej Petrovič
Maloštevilna ekipa Slovenje vasi je dosegla edino domačo zmago tega kroga v 2. ligi MNZ Ptuj.
Športni napovednik
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SREDA 14.30: Labod Drava - HIT Gorica, Interblock - Nafta, Luka Koper - Maribor; SREDA 16.00: Domžale - Olim-pija; SREDA 18.00: CM Celje - Rudar Velenje.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2009/10
S 1. krogom v 2. ligi se je začela letošnja zimska liga 2009/10. Prvi krog je že pokazal, katere ekipe se bodo borile za prvaka v drugi ligi. Najbolj izenačen dvoboj sta odigrali ekipi TK Skorba gad in TK Štraf, ki so ga slednji dobili po tesnih zmagah med posamezniki.
2. liga
REZULTATI 1. KROGA: TK SKORBA GAD - TK ŠTRAF
1:2; Šlamberger - Cajnkar 8:9, Inti-har - B. Korošec 7:9, Vindiš/Mohor-ko - Janžekovič/Gomilšek 9:2. TK GORIŠNICA - OPEL HVALEC
3:0; Škofič - Hvalec 9:0, Žnidarič - Kmetec 9:1, Škofič/Žnidarič - Kri-vec/Šmigoc 9:0.
TK SKORBA - ENIGMA 3:0; Hazi-mali - A. Korošec 9:1, Zebec - Prav-dič 9:2, Hazimali/Berlak - Pravdič/ A. Korošec 9:5.
1.	TK GORIŠNICA	3 27:1
2.	TK SKORBA	3 27:8
3.	TK ŠTRAF	2 20:24
4.	TK SKORBA GAD 1 24:20
5.	ENIGMA	0 8:27
6.	OPEL HVALEC	0 1:27
1. liga
Pari 1. kroga (sobota, 7. 11.):
8.30: Hiša Kager - Kovinarstvo Špurej; 8.30: TK Šumari - Hortikul-tura Ptuj; 11.45: Trgovine Jager - TC Goja.
UR
Konjeništvo • Lester drugi v Budimpešti
Na veliki mednarodni kasaški prireditvi v Budimpešti so znova zelo dobre rezultate dosegli člani KK Ljutomer. V osrednji dirki na 2400 metrov dolgi stezi je Lester z Jožetom Sagajem, mlajšim, osvojil drugo mesto s časom 1:18,9, Leonidas OZ z Renejem Hanžekovičem je bil s časom 1:19,8 peti, Alain Delon z Dušanom Zorkom pa s časom 1:21,6 sedmi. (NŠ)
Planinski kotiček
Izlet od Ptujske Gore do Jelovic
Planinsko društvo Ptuj organizira 7. 11. izlet od Ptujske Gore do Jelovic.
Zbrali se bomo ob 6.30 pred Železniško postajo Ptuj in se z avtobusom odpeljali do Ptujske Gore. Najprej si bomo ogledali znano romarsko cerkev sv. Matere Božje. Cerkev je eno izmed najznamenitejših krščanskih romarskih svetišč v Sloveniji. Po ogledu in jutranji kavici bomo pot nadaljevali do vasi Doklece in se takoj po prečenju reke Dravinje povzpeli na Janški Vrh.
Z vrha je ob lepem vremenu lep razgled po Dravskem polju in Pohorju, vidijo pa se tudi Kamniške Alpe. Po daljšem počitku bomo pot nadaljevali do vasi Naraplje in se povzpeli na Jelovice. Jelovice so od Ptujske Gore oddaljene 4,5 ure lahke hoje. Pot od Janškega Vrha do Jelovic je tudi del Haloške planinske poti. Na Jelovicah bomo imeli v Turistični kmetiji Lončarič večerjo in po večerji tudi veselo druženje ob glasbi do večernih ur. Sledi še povratek z avtobusom. Če bo močno snežilo, se bomo ob nočnih svetilkah spustili do vasi Naraplje, kjer nas bo čakal avtobus.
Odhod: 6.30; prihod: do 21.00; skupaj hoje: 4,5 ure
Oprema za sredogorje. Obvezna nočna svetilka. Cena izleta: 25 € (v ceno je vključen prevoz, večerja s pijačo, vodenje in organizacija). Prijave sprejemamo do torka, 3. 11., v pisarni PD Ptuj. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 051 259 469 (Bojan Kolednik).
Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2009. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj.
Okoli sveta (15) • Piše: Filip Kovačič
V deželi kengurujev in prijaznih ljudi
V drugo največje avstralsko mesto Melbourne sem iz Sy-dneyja prispel z enim namenom, ogledati si kolikor je mogoče zanimivih dvobojev na turnirju. Tam je namreč vsako leto Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu. In ker je ta, eden največjih športnih dogodkov v začetku leta sovpadal z mojim bivanjem v Avstraliji, sem želel biti prisoten. Edina težava je bila, da so bile vse karte za veličastno teniško Rod Laver Areno razgrabljene že v pred-prodaji in so tako ostale le še za manj zanimive dvoboje. Vendar kot zmeraj se je z nekaj vztrajnosti dalo dobiti še kakšno. Meni jo je na srečo uspelo dobiti! Po več kot treh urah čakanja v vrsti sem dobil tako zaželeno karto za moški polfinale med teniško legendo Federerjem in Američanom Rodickom. Med triurnim čakanjem sem spoznaval zanimive ljudi, ki so prav tako čakali na karte. Ker sem bil dovolj zgo-den, sem bil drugi v vrsti. Pred mano je bil le Italijan Luka iz Vidma. Za mano pa Jakob iz Londona, ki se je samo za to, da se bo postavil v vrsto, vozil z avtobusom iz Sydneyja celih 12 ur. Seveda ni niti vedel, ali bo vstopnico sploh dobil. Čaka ga še vožnja nazaj!
Pogovor je bil kratkočasen, tako da so tri ure minile kot tren. Od Luka sem izvedel nekaj, kar bi mi lahko prihranilo na stotine dolarjev na nadaljnjem potovanju po Novi Zelandiji! On je po namreč po naključju prišel do informacije, kako prihraniti denar pri najemu avtomobila, kar sem nameraval storiti tudi sam. Rent a car podjetja imajo poslovalnice po večjih mestih Avstralije in Novi Zelandiji, in ko stranka pripelje avto, ga je treba ponovno premakniti nazaj na mesto, kjer je povpraševanje največje. Tukaj se je skrivala zanka, namreč jaz sem prispel v Novo Zelandijo 3. februarja, v mesto Christc-hurch, in sem nato odletel iz Aucklanda. Največ popotnikov in turistov naredi ravno obratno, prileti v Auckland in odleti iz Christchurcha, tako da je ravno v tem mestu najlaž-
Aboridžinski popoldanski počitek
Foto: Filip Kovačič
je dobiti vozilo. Pri vsem tem je najlepše, da podjetje krije vse stroške, ves bencin in tudi prevoze s trajektom iz Južnega na Severni otok! Ta informacija je bila zame res zlata vredna! Na žalost pa sem pozneje ugotovil, da sem pri pripravi na potovanje pozabil na eno res pomembno stvar, preveriti vo-
zniško dovoljenje! Preteklo mi je točno 3. februarja, ko je bil določen moj prihod na Novo Zelandijo. Poskušal sem vse, da bi nekako uspel podaljšati ali dobiti začasno dovoljenje!
V Melbournu sem spoznal nekaj zanimivih ljudi, tudi dva Slovenca, študentko na praksi Nino iz Maribora in arhitekta
Foto: Filip Kovačič
Perth in Pinnacles
Foto: Filip Kovačič
Perth in Pinnacles
Jaka iz Ljubljane, ki je prišel v Avstralijo v iskanju nove službe. Melbourne je sicer zelo zanimivo, svetovljansko mesto, domačini pravijo, da je drugo največje mesto na svetu?! Vendar le po površini, ker se mesto, ki je skoraj brez nebotičnikov, razteza na stotine kilometrov v širino. Ima pa 'le' slabe štiri milijone meščanov. Športni dogodki najvišjega ranga se v tem mestu kar vrstijo; najprej teniški Grand slam turnir, nato Formula 1, potem moto-ciklistične dirke na bližnjem Philip Islandu in tako naprej. Prav tako je veliko kulturnih in glasbenih dogodkov, mesto ima res svojstven karakter. Vendar sem imel vedno med pogovori občutek, da imajo prebivalci še vedno nekoliko manjvrednostnega kompleksa pred Sydneyjem, ki je ne le večje in bolj znano, temveč tudi lepše mesto. In to večno rival-stvo med obema avstralskima velemestoma ter med zveznima državama Victoria in New South Wales je prineslo, da so zgradili popolnoma novo mesto in ga imenovali za glavno - Canberra! Če jih primerjam, je tudi vreme prijetnejše v Sy-dneyju. Melbourne ima štiri letne čase v enem dnevu, vsaj tako pravijo lokalni prebivalci. Čez dan je lahko prav prijetno ali celo vroče, zvečer pa nato zapiha hladen veter z oceana in neverjetno hitro ohladi ozračje.
Po Melbournu je bila moja želja obiskati še zahodno stran Avstralije. Iz ohlajenega Mel-bourna sem pristal v peklensko vročem Perthu. Termometer je kazal 40 stopinj v senci. Bil je ravno največji avstralski državni praznik in ozračje je bilo kot zakleto še bolj napeto. Avstralski dan, kot se imenuje, je praznik, ker je 26. januarja 1788 prispela v Sydney prva flota pod poveljstvom kapeta-na Arthura Philipa in ustanovila kolonijo Novi Južni Vels (New South Wales). Aborigini se s tem praznikom ne morejo sprijazniti, za njih je to dan, ko so jih okupirali angleški tujci. Za prvotne prebivalce je ta dan pravzaprav dan žalovanja.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Partner me vara!
S partnerjem sva skupaj deset let in imava tri leta starega fantka. V tem času me je že štirikrat prevaral. Vedno nekako po intuiciji izvem, kaj počne, potem obljublja, da se bo spremenil, da bo vse drugače, da sedaj ga je pa res izučilo. To traja kakšno leto, nakar postane odsoten, začne popivati po gostilnah in ponovno se pojavi kakšna ženska. Ko se kregava, me velikokrat klofutne in mi reče, da nimam pojma, kaj pomeni služiti denar.
Pred dvema tednoma
sem se odselila k staršem, vendar ga otrok zelo pogreša. Spet mi obljublja kot vedno, vendar mu ne verjamem več. Kaj naj naredim, mu naj spet nase-dem, ali bo tokrat res kaj drugače?
Lepo pozdravljeni!
Odselili ste se domov, ker preprosto niste več zmogli poniževanja, klofut in laži. Sedaj gledate otroka, kako pogreša očeta in se sprašujete, kaj je prav. Se bo res spremenil, sem otroku vzela očeta, naj potrpim, morda bo pa drugače? In potem vse tiste zgodbe o vajinem odno-
su, ki vam govorijo, da se ne vračajte več? Kaj narediti, kaj je prav?
Svetovala bi vam, da si vzamete čas zase, prečutite vso dogajanje, se malo umirite v sebi, njemu pa postavite pogoj, da si poišče pomoč. Sam bo težko obvladal, kar ga obvladuje in nima kontrole nad seboj. Se mu kar dogajajo stvari in se mu bodo tudi v prihodnje. Vi pa potrebujete trden dokaz, da bo drugače, ali pa boste čez leto ali dve spet pri starših, ponovno obžalovali, da ste se vrnili.
Otrok še vedno ima očeta, vi mu ga ne morete vzeti, saj mora on sam poskrbeti za svoje očetovstvo. Lahko pa poskrbite zase, da se boste vi počutili varno. Sami čutite, da tako ne bo šlo naprej.
Šele, ko se bo partner resnično odločil za odnos in si poiskal pomoč, se bodo stvari spremenile. Obiščita terapijo, lažje bosta razrešila stiske, ki vaju obvladujejo.
Vse dobro v prihodnje pa srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 27. oktober
Danes goduje Sabina.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook. 1835 se je rodil v Podreči pri Mavčičah slovenski pesnik Simon Jenko, pesnik Sorškega polja.
1861	je bila v Ljubljani ustanovna seja Slovenskega zdravniškega društva.
1862	so izdali v Avstriji zakon o zaščiti osebne svobode.
1962 je Avstralka Dawn Fraser v Melbournu kot prva ženska preplavala
100 m prosto prej kot v 1 minuti.
1946 so bile v Sloveniji volitve v ustavodajno skupščino.
Sreda, 28. oktober
Danes godujeta Simon in Tadej.
1636 je bila ustanovljena najstarejša vzgojna ustanova ZDA - Harward. 1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. 1875 se je razvila v kranjskem deželnem šolskem svetu burna razprava ob predlogu, da bi izenačili plače učiteljev in učiteljic. 1886 je na otoku Bedloe pred New Yorkom predsednik ZDA Grover Cleveland slovesno odkril kip svobode.
1894	se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj, kulturni in politični delavec Ferdo Kozak.
1900 so v Ljubljani odprli gluhonemnico.
1918 je praktično razpadla Avstro-Ogrska.
Četrtek, 29. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1783 je umrl francoski matematik in filozof d'Alembert, eden izmed vodilnih razsvetljencev, ki je z Dioderotom izdajal enciklopedijo v 35 knjigah. 1774je umrl v Pekingu slovenski matematik in astronom misionar Avguštin Hallerstein.
1774 je arheolog, botanik, fizik, geograf in filolog Janez Žiga Popovič s testamentom določil, da se iz njegovega premoženja ustanovi posebna štipendija za štajerske študente.
1888 se je rodil v Mariboru slovenski pesnik in pisatelj Stanko Majcen.
1921	je Narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti - obznano.
1923	je nekdanja osmanska monarhija postala Republika Turčija.
1944 so ustanovili po sporazumu med Slovensko ljudsko stranko in Jugoslovansko nacionalno stranko kot »začasno narodno predstavništvo narodne države Slovenije« Narodni odbor za Slovenijo. Petek 30. oktober Danes goduje Marcel. Danes je dan igralca.
1821 se je rodil pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1872 se je rodil v Ljubljani organizator krščanskega strokovnega gibanja
Miha Moškerc.
1885 se je rodil Ezra Pound, ena najbolj spornih osebnosti ameriške literature 20. stoletja.
1895	se je rodil nemški bakteriolog Gerhard Domagk.
1922	se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim.
1924	so ustanovili stavbno in kreditno zadrugo Stan in dom.
1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev, obtoženih sodelovanja z osvobodilnim gibanjem. Sobota, 31. oktober
Danes je svetovni dan varčevanja in tudi »noč čarovnic«. Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik. Pri Slovencih je bil največji predstavnik reformacije Primož Trubar, začetnik slovenskega knjižnega jezika.
Danes se vrnemo na srednjeevropski čas, kar pomeni, da bomo premaknili čas za eno uro nazaj.
1851 je umrl črnogorski razsvetljeni vladika in pesnik Petar II. Petrovič Njegoš.
1877 se je rodil v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Anton Šte-bi.
1916 se je začela deveta soška bitka, ki je trajala do 4. novembra. 1918 so skupine slovenskih prostovoljcev, v katerih so prevladovali rezervni častniki in podčastnik razpadle avstro-ogrske vojske, zasedle pomembnejše vojaške in prometne točke na Kranjskem. 1918 je pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici prevzel oblast v slovenskem delu Goriško-gradiščanske dežele.
1918 je Koroška deželna vlada razglasila vključitev Koroške v Republiko
Nemško Avstrijo.
Nedelja, 1. november
Danes goduje Severin.
Danes je dan spomina na mrtve.
998 je v nekem dokumentu nemški cesar Oton III. prvič uporabil ime Ostar-
richi, najstarejšo znano obliko naziva za Avstrijo.
1541je papež Pavel III. Farnese odkril Michelangelovo fresko Poslednja
sodba.
1849 se je rodil v Radovljici slovenski podobar in konservator Janez Vurnik. Njegova najpomembnejša dela so tabernakeljski veliki oltar na Brezjah. 1874 so ustanovili v Trstu politično društvo Edinost. 1912 je izšla prva številka Preporoda, mesečnika levoliberalne projugoslo-vansko usmerjene srednješolske in visokošolske mladine. 1918 je letalec ljubljanske eskadrilje Mirko Plehan iz hangarja na celovškem vojaškem letališču »odpeljal« letalo, priletel nad Kranj in v Šiški pri Ljubljani pristal na domačem travniku.
1918 je major Rudolf Maister z okoli 150 prostovoljci prevzel poveljstvo nad Mariborom in okolico. Ponedeljek, 2. november Danes goduje Dušan.
1755 se je rodila francoska kraljica Marija Antoinetta. 1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. 1789 so v Franciji zaplenili vso cerkveno premoženje. 1861 so na ljubljanskih ulicah prvič zagorele plinske svetilke. 1890 je bil slovenski kmet Ivan Nabergoj iz Proseka zaradi javnega delovanja povzdignjen med viteze.
1908 so v Mariboru Nemci napadli in kamenjali poslopje Narodnega doma.
1911 se je rodil v Vinjem vrhu pri Novem mestu kulturni delavec Jože Pe-terlin.
Okoli sveta (15) • Piše: Filip Kovačič
V deželi kengurujev in prijaznih ljudi
V drugo največje avstralsko mesto Melbourne sem iz Sy-dneyja prispel z enim namenom, ogledati si kolikor je mogoče zanimivih dvobojev na turnirju. Tam je namreč vsako leto Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu. In ker je ta, eden največjih športnih dogodkov v začetku leta sovpadal z mojim bivanjem v Avstraliji, sem želel biti prisoten. Edina težava je bila, da so bile vse karte za veličastno teniško Rod Laver Areno razgrabljene že v pred-prodaji in so tako ostale le še za manj zanimive dvoboje. Vendar kot zmeraj se je z nekaj vztrajnosti dalo dobiti še kakšno. Meni jo je na srečo uspelo dobiti! Po več kot treh urah čakanja v vrsti sem dobil tako zaželeno karto za moški polfinale med teniško legendo Federerjem in Američanom Rodickom. Med triurnim čakanjem sem spoznaval zanimive ljudi, ki so prav tako čakali na karte. Ker sem bil dovolj zgo-den, sem bil drugi v vrsti. Pred mano je bil le Italijan Luka iz Vidma. Za mano pa Jakob iz Londona, ki se je samo za to, da se bo postavil v vrsto, vozil z avtobusom iz Sydneyja celih 12 ur. Seveda ni niti vedel, ali bo vstopnico sploh dobil. Čaka ga še vožnja nazaj!
Pogovor je bil kratkočasen, tako da so tri ure minile kot tren. Od Luka sem izvedel nekaj, kar bi mi lahko prihranilo na stotine dolarjev na nadaljnjem potovanju po Novi Zelandiji! On je po namreč po naključju prišel do informacije, kako prihraniti denar pri najemu avtomobila, kar sem nameraval storiti tudi sam. Rent a car podjetja imajo poslovalnice po večjih mestih Avstralije in Novi Zelandiji, in ko stranka pripelje avto, ga je treba ponovno premakniti nazaj na mesto, kjer je povpraševanje največje. Tukaj se je skrivala zanka, namreč jaz sem prispel v Novo Zelandijo 3. februarja, v mesto Christc-hurch, in sem nato odletel iz Aucklanda. Največ popotnikov in turistov naredi ravno obratno, prileti v Auckland in odleti iz Christchurcha, tako da je ravno v tem mestu najlaž-
Aboridžinski popoldanski počitek
Foto: Filip Kovačič
je dobiti vozilo. Pri vsem tem je najlepše, da podjetje krije vse stroške, ves bencin in tudi prevoze s trajektom iz Južnega na Severni otok! Ta informacija je bila zame res zlata vredna! Na žalost pa sem pozneje ugotovil, da sem pri pripravi na potovanje pozabil na eno res pomembno stvar, preveriti vo-
zniško dovoljenje! Preteklo mi je točno 3. februarja, ko je bil določen moj prihod na Novo Zelandijo. Poskušal sem vse, da bi nekako uspel podaljšati ali dobiti začasno dovoljenje!
V Melbournu sem spoznal nekaj zanimivih ljudi, tudi dva Slovenca, študentko na praksi Nino iz Maribora in arhitekta
■■'■■ r- • ... • • v::
Foto: Filip Kovačič
Perth in Pinnacles
Foto: Filip Kovačič
Perth in Pinnacles
Jaka iz Ljubljane, ki je prišel v Avstralijo v iskanju nove službe. Melbourne je sicer zelo zanimivo, svetovljansko mesto, domačini pravijo, da je drugo največje mesto na svetu?! Vendar le po površini, ker se mesto, ki je skoraj brez nebotičnikov, razteza na stotine kilometrov v širino. Ima pa 'le' slabe štiri milijone meščanov. Športni dogodki najvišjega ranga se v tem mestu kar vrstijo; najprej teniški Grand slam turnir, nato Formula 1, potem moto-ciklistične dirke na bližnjem Philip Islandu in tako naprej. Prav tako je veliko kulturnih in glasbenih dogodkov, mesto ima res svojstven karakter. Vendar sem imel vedno med pogovori občutek, da imajo prebivalci še vedno nekoliko manjvrednostnega kompleksa pred Sydneyjem, ki je ne le večje in bolj znano, temveč tudi lepše mesto. In to večno rival-stvo med obema avstralskima velemestoma ter med zveznima državama Victoria in New South Wales je prineslo, da so zgradili popolnoma novo mesto in ga imenovali za glavno - Canberra! Če jih primerjam, je tudi vreme prijetnejše v Sy-dneyju. Melbourne ima štiri letne čase v enem dnevu, vsaj tako pravijo lokalni prebivalci. Čez dan je lahko prav prijetno ali celo vroče, zvečer pa nato zapiha hladen veter z oceana in neverjetno hitro ohladi ozračje.
Po Melbournu je bila moja želja obiskati še zahodno stran Avstralije. Iz ohlajenega Mel-bourna sem pristal v peklensko vročem Perthu. Termometer je kazal 40 stopinj v senci. Bil je ravno največji avstralski državni praznik in ozračje je bilo kot zakleto še bolj napeto. Avstralski dan, kot se imenuje, je praznik, ker je 26. januarja 1788 prispela v Sydney prva flota pod poveljstvom kapeta-na Arthura Philipa in ustanovila kolonijo Novi Južni Vels (New South Wales). Aborigini se s tem praznikom ne morejo sprijazniti, za njih je to dan, ko so jih okupirali angleški tujci. Za prvotne prebivalce je ta dan pravzaprav dan žalovanja.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Partner me vara!
S partnerjem sva skupaj deset let in imava tri leta starega fantka. V tem času me je že štirikrat prevaral. Vedno nekako po intuiciji izvem, kaj počne, potem obljublja, da se bo spremenil, da bo vse drugače, da sedaj ga je pa res izučilo. To traja kakšno leto, nakar postane odsoten, začne popivati po gostilnah in ponovno se pojavi kakšna ženska. Ko se kregava, me velikokrat klofutne in mi reče, da nimam pojma, kaj pomeni služiti denar.
Pred dvema tednoma
sem se odselila k staršem, vendar ga otrok zelo pogreša. Spet mi obljublja kot vedno, vendar mu ne verjamem več. Kaj naj naredim, mu naj spet nase-dem, ali bo tokrat res kaj drugače?
Lepo pozdravljeni!
Odselili ste se domov, ker preprosto niste več zmogli poniževanja, klofut in laži. Sedaj gledate otroka, kako pogreša očeta in se sprašujete, kaj je prav. Se bo res spremenil, sem otroku vzela očeta, naj potrpim, morda bo pa drugače? In potem vse tiste zgodbe o vajinem odno-
su, ki vam govorijo, da se ne vračajte več? Kaj narediti, kaj je prav?
Svetovala bi vam, da si vzamete čas zase, prečutite vso dogajanje, se malo umirite v sebi, njemu pa postavite pogoj, da si poišče pomoč. Sam bo težko obvladal, kar ga obvladuje in nima kontrole nad seboj. Se mu kar dogajajo stvari in se mu bodo tudi v prihodnje. Vi pa potrebujete trden dokaz, da bo drugače, ali pa boste čez leto ali dve spet pri starših, ponovno obžalovali, da ste se vrnili.
Otrok še vedno ima očeta, vi mu ga ne morete vzeti, saj mora on sam poskrbeti za svoje očetovstvo. Lahko pa poskrbite zase, da se boste vi počutili varno. Sami čutite, da tako ne bo šlo naprej.
Šele, ko se bo partner resnično odločil za odnos in si poiskal pomoč, se bodo stvari spremenile. Obiščita terapijo, lažje bosta razrešila stiske, ki vaju obvladujejo.
Vse dobro v prihodnje pa srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 27. oktober
Danes goduje Sabina.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook. 1835 se je rodil v Podreči pri Mavčičah slovenski pesnik Simon Jenko, pesnik Sorškega polja.
1861	je bila v Ljubljani ustanovna seja Slovenskega zdravniškega društva.
1862	so izdali v Avstriji zakon o zaščiti osebne svobode.
1962 je Avstralka Dawn Fraser v Melbournu kot prva ženska preplavala
100 m prosto prej kot v 1 minuti.
1946 so bile v Sloveniji volitve v ustavodajno skupščino.
Sreda, 28. oktober
Danes godujeta Simon in Tadej.
1636 je bila ustanovljena najstarejša vzgojna ustanova ZDA - Harward. 1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. 1875 se je razvila v kranjskem deželnem šolskem svetu burna razprava ob predlogu, da bi izenačili plače učiteljev in učiteljic. 1886 je na otoku Bedloe pred New Yorkom predsednik ZDA Grover Cleveland slovesno odkril kip svobode.
1894	se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj, kulturni in politični delavec Ferdo Kozak.
1900 so v Ljubljani odprli gluhonemnico.
1918 je praktično razpadla Avstro-Ogrska.
Četrtek, 29. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1783 je umrl francoski matematik in filozof d'Alembert, eden izmed vodilnih razsvetljencev, ki je z Dioderotom izdajal enciklopedijo v 35 knjigah. 1774je umrl v Pekingu slovenski matematik in astronom misionar Avguštin Hallerstein.
1774 je arheolog, botanik, fizik, geograf in filolog Janez Žiga Popovič s testamentom določil, da se iz njegovega premoženja ustanovi posebna štipendija za štajerske študente.
1888 se je rodil v Mariboru slovenski pesnik in pisatelj Stanko Majcen.
1921	je Narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti - obznano.
1923	je nekdanja osmanska monarhija postala Republika Turčija.
1944 so ustanovili po sporazumu med Slovensko ljudsko stranko in Jugoslovansko nacionalno stranko kot »začasno narodno predstavništvo narodne države Slovenije« Narodni odbor za Slovenijo. Petek 30. oktober Danes goduje Marcel. Danes je dan igralca.
1821 se je rodil pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1872 se je rodil v Ljubljani organizator krščanskega strokovnega gibanja
Miha Moškerc.
1885 se je rodil Ezra Pound, ena najbolj spornih osebnosti ameriške literature 20. stoletja.
1895	se je rodil nemški bakteriolog Gerhard Domagk.
1922	se je začel pohod črnosrajčnikov Benita Mussolinija na Rim.
1924	so ustanovili stavbno in kreditno zadrugo Stan in dom.
1941 so Nemci na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 30 talcev, obtoženih sodelovanja z osvobodilnim gibanjem. Sobota, 31. oktober
Danes je svetovni dan varčevanja in tudi »noč čarovnic«. Danes je dan reformacije - slovenski državni praznik. Pri Slovencih je bil največji predstavnik reformacije Primož Trubar, začetnik slovenskega knjižnega jezika.
Danes se vrnemo na srednjeevropski čas, kar pomeni, da bomo premaknili čas za eno uro nazaj.
1851 je umrl črnogorski razsvetljeni vladika in pesnik Petar II. Petrovič Njegoš.
1877 se je rodil v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Anton Šte-bi.
1916 se je začela deveta soška bitka, ki je trajala do 4. novembra. 1918 so skupine slovenskih prostovoljcev, v katerih so prevladovali rezervni častniki in podčastnik razpadle avstro-ogrske vojske, zasedle pomembnejše vojaške in prometne točke na Kranjskem. 1918 je pokrajinski odsek Narodnega sveta v Gorici prevzel oblast v slovenskem delu Goriško-gradiščanske dežele.
1918 je Koroška deželna vlada razglasila vključitev Koroške v Republiko
Nemško Avstrijo.
Nedelja, 1. november
Danes goduje Severin.
Danes je dan spomina na mrtve.
998 je v nekem dokumentu nemški cesar Oton III. prvič uporabil ime Ostar-
richi, najstarejšo znano obliko naziva za Avstrijo.
1541je papež Pavel III. Farnese odkril Michelangelovo fresko Poslednja
sodba.
1849 se je rodil v Radovljici slovenski podobar in konservator Janez Vurnik. Njegova najpomembnejša dela so tabernakeljski veliki oltar na Brezjah. 1874 so ustanovili v Trstu politično društvo Edinost. 1912 je izšla prva številka Preporoda, mesečnika levoliberalne projugoslo-vansko usmerjene srednješolske in visokošolske mladine. 1918 je letalec ljubljanske eskadrilje Mirko Plehan iz hangarja na celovškem vojaškem letališču »odpeljal« letalo, priletel nad Kranj in v Šiški pri Ljubljani pristal na domačem travniku.
1918 je major Rudolf Maister z okoli 150 prostovoljci prevzel poveljstvo nad Mariborom in okolico. Ponedeljek, 2. november Danes goduje Dušan.
1755 se je rodila francoska kraljica Marija Antoinetta. 1766 se je rodil avstrijski vojskovodja Joseph Wenzel Radetzky. 1789 so v Franciji zaplenili vso cerkveno premoženje. 1861 so na ljubljanskih ulicah prvič zagorele plinske svetilke. 1890 je bil slovenski kmet Ivan Nabergoj iz Proseka zaradi javnega delovanja povzdignjen med viteze.
1908 so v Mariboru Nemci napadli in kamenjali poslopje Narodnega doma.
1911 se je rodil v Vinjem vrhu pri Novem mestu kulturni delavec Jože Pe-terlin.
AvtoD£OM
Prvi serijski avto s pogonom na gorivne celice
FCX clarity pomeni rezultat Hondi-nega znanja in tehnologije na področju gorirnih celic, za njeno serijsko uporabo pa bo treba rešiti še nekatera tehnološka vprašanja in seveda zgraditi potrebno infrastrukturo. Limuzino na vodikove gorivne celice poganja električni motor, ki mu energijo zagotavlja sklad gorivnih celic. Po neuradnih podatkih znašajo stroški izdelave takega vozila okoli 800.000 dolarjev, čez nekaj let pa že lahko pričakujemo izdelek, ki bo dostopnejši množicam.
Avtomobili na gorivne celice in vodik so znani že kar nekaj časa, a so avtomobilski proizvajalci doslej prikazovali eksperimentalne primerke, s katerimi je mogoče prevoziti kilometer ali dva. FCX clarity po drugi strani že dokazuje, da ga lahko uporabljamo vsak dan. Hkrati je 59-član-ska žirije iz 25 držav, kot priznanje Hon-dini zavezanosti, razglasila FCX clarity za svetovni ekološki avto letošnjega leta. Po besedah podpredsednika družbe American Honda je njihov avtomobil simbol napredka vozil na gorivne celice in pomeni zavezanost razvoju vozil, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije in vožnjo brez izpustov.
Notranjost ostaja prepoznavna in ponuja dovolj prostora za štiri potnike, nekaj bolj razočara prtljažnik, ki je zaradi vodikove posode manjši, vanj pa lahko spravite za 310 litrov tovora. Futuristično oblikovanih armaturnih plošč smo pri Hondi v zadnjem času že vajeni in tudi FCX clarity ni izjema. Poglobljeni tridimenzionalni merilniki prikazujejo vse glavne informacije, še najbolj izstopa prikaz porabe vodika: če vozite počasi, je majhen in modre barve,
če vozite agresivneje, narašča in spreminja barvo, če je za volanom dirkač, animirana krogla že grozi, da bo eksplodirala.
FCX clarity je prvi serijski električni avtomobil, za katerega energijo sproti proizvajajo gorivne celice, pri čemer je treba poudariti, da je po zmogljivostih povsem primerljiv z avtomobili na tradicionalni pogon. Edini izpust je voda, njegov izkoristek goriva pa je do trikrat boljši od sodobnega avtomobila na bencinski pogon ter dvakrat boljši od hibridnega vozila z bencinskim motorjem. Po drugi strani serijska proizvodnja po sprejemljivih cenah še ni blizu, saj je potrebna infrastruktura še zelo slabo razvita, tehnično tudi še ni možna velikoserijska proizvodnj a gorivnih celic. Zaradi omenjenih težav se jih vozi le 25, in še to le po ZDA ter na Japonskem, skupno pa jih bodo naredili 200.
Sprednji kolesni par žene električni motor z močjo 136 KM, potrebno energijo pa zagotavljajo gorivne celice. V kemičnem procesu srečevanja kisika in vodika nastajata električna napetost in voda, ki jo vozilo med vožnjo izpusti v okolje. Poln rezervoar utekočinjenega vodika zadostuje za okoli 430 kilometrov avtonomije, dodatno energijo, ki se shranjuje v akumulatorju, zbira avto tudi med zaviranjem.
Bistvo takega avtomobila je nedvomno sklop gorivnih celic, nameščenih navpično v sredinskem tunelu med sprednjima sedežema. Po besedah Hondinih inženir-
jev takšna postavitev omogoča navpičen tok vodika in zraka. Voda zato hitreje odteka in se ne zadržuje na sloju, kjer nastaja elektrika, kar omogoča stalno pridobivanje električnega toka. Celice lahko delujejo tudi pri temperaturah do -30 stopinj Celzija.
Ker gre za električni avto, potniki med vožnjo slišijo le zvoke pnevmatik, piš vetra pri višjih hitrostih, pri odločnem pospeševanju se jim pridruži še zvok kompresorja, ki dovaja zadostno količino zraka gorivnim celicam. 136 konjev moči je dovolj, da avto dosega hitrosti do 160 kilometrov na uro, enakomerno pospešuje in se ponaša z dosegom 430 kilometrov.
Električna honda je postavljena na povsem novo platformo „V Flow", namenjeno hišnim produktom s pogonom na gorivne celice, ki bodo dočakali serijsko proizvodnjo. Hondini strokovnjaki so pri razvoju 4,8 metra dolgega vozila skušali doseči kar najboljšo kombinacijo moči, dosega, mase in učinkovitosti. Med okolju prijazne podrobnosti tega vozila sodijo tudi sedežne prevleke iz ekoloških vlaken.
FCX clarity nastaja v Hondinem centru v Tochigiju, na novi montažni liniji, namenjeni vozilom na gorivne celice in obsega procese, ki jih pozna samo proizvodnja tovrstnega avtomobila. Za proizvodnjo go-rivnih celic je bila uvedena posebej zanjo projektirana avtomatizirana oprema, ki mora omogočati množično proizvodnjo celic, saj jih je za vsak sklad potrebnih več sto, kar pa zaenkrat ni poceni in močno poveča proizvodne stroške.
Japonska Honda je torej uspešno zagnala komercialno proizvodnjo avtomobilov na vodikove gorivne celice in prvi v vrsti je štirisedežni FCX clarity. Cene nima, saj ga tudi ni mogoče kupiti, za mesečni najem za dobo treh let z vsemi vključenimi stroški, razen goriva, pa je treba odšteti 600 dolarjev. Avto je namenjen le izbranim osebnostim, preko katerih naj bi se uspešno promoviral, zato zaenkrat ni namenjen širši uporabi oziroma sta njegova cilja predstavljanje vozil s konceptom go-rivnih celic in ugotavljanje sprejemljivosti morebitnih kupcev.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Glog (Crataegus spp.)
Ljudska imena: beli trn, glag, glagon, gloginje, gloh, gložje, medvednek, medvedova hrušica, medvedove hruške...
Opis: Uporabljata se NAVADNI GLOG (Crataegus leavigata) in ENOVRATNI GLOG (Crataegus mono-gyna).
Glog spada med rožnice (Rosaceae). Je srednje velik grm, ki lahko v ugodnih razmerah zraste tudi do 5 m visoko v gosto razraslo grmasto drevo. Les je trd in žilav. Veje imajo trne.
Prepoznamo ga predvsem po velikih belih pokončnih cvetovih, ki rastejo na koncu vejic. Cvet ima prašnike s svetleče rdečimi prašnicami. Listi so spodaj modrikasto zeleni, zgoraj pa temno zeleni in se svetijo. Cveti maja in junija. Jesenski plodovi so temno škrlatno rdeči, imajo mo-kast okus. Izrazito diši po grenkih mandeljnih. Najbolje uspeva na ilovnati zemlji.
Paziti moramo, da ga ne zamenjamo s črnim tr-
Foto: Črtomir Goznik
Suzana Muhič, farm. teh.
nom.
Zdravilne snovi in učinkovine: Vsebuje eterično olje, čreslovine, sa-ponine, glikozide in sadni sladkor.
Delovanje in uporaba: Glog se uporablja za zdravljenje blagega srčnega popuščanja, saj krepi in uravnava delovanje srčne mišice. V sodobnihpriprav-kih se uporabljajo standardizirane oblike (obložene tablete), ki se praviloma
razvrstijo med zdravila in so na voljo brez recepta. Vendar se moramo o stopnji srčnega popuščanja in o sočasnem jemanju drugih zdravil pred uporabo NUJNO posvetovati z zdravnikom.
Zdravilni pripravki: obložene tablete, ki vsebujejo izvleček gloga, čajne mešanice (iz cvetov in listov se pripravijo poparki, te v ljudski medicini uporabljajo že dolgo časa) ter tudi tinkture (kapljice).
Sklepne misli: glog je zdravilna rastlina, ki jo ljudje poznajo že zelo dolgo. V ljudskem zdravilstvu je omenjena uporaba pri srčnih težavah za lajšanje blagih motenj delovanja srca in motenj, ki so posledica duševnih preobremenitev in stresa (nervozno srce). Poznejša raziskovanja so tudi potrdila, da je glog ena izmed najdragocenejših zdravilnih rastlin za srce.
Suzana Muhič, farm. teh.,
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Krompirjeve počitnice
Prvi mraz je za nami, vendar nam je le pomagal, da bomo lažje opravili delo na vrtu. Tako bo lažje izkopati poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice. Če pa vam je po pomoti požgal tudi kakšno balkonsko lepotico, ki bi si jo želeli ohraniti, jo lahko poskusite rešiti. Najprej porežite vse poškodovane dele rastline, nato pa jo zalijte s pripravki na osnovi alg in aminokislin, ki jih omenjam že kar nekaj let, kot so agrofito, algoplasmin, bioplantella vita, drin ali protifert. Tako, kakor vsako leto za prvim mrzlim valom pride še delček jeseni, zato še vedno ne hitimo z vzimova-njem posodovk. Oleandri, brini, lovorji, rožmarini in tudi citrusi naj še le bodo na prostem, posebej če zanje nimate svetlih a hladnih zimovališč. To velja tudi za gorenjske na-geljčke. Še enkrat vas opozarjam, da rastlin ne obrezujemo pred prezimovanjem, poskusimo pa se znebiti vseh škodljivcev, ki se nam vsako leto spomladi naenkrat pojavijo na rastlinah.
Sobne rastline
Sobne rastline prenehamo dognojevati, zalivanje pa zmanjšamo za toliko, da se ne izsušijo. Na zelo pogosto vprašanje, kako pogosto, kolikokrat na teden, je odgovor zelo težek. Eni ogrevate bolj, drugi več zračite, rastline v kuhinji se ne izsušijo tako zelo kakor tiste v dnevni sobi. Zato se navadite preverjati vlažnost zemlje. Zemlja ne sme biti povsem suha, nikakor pa ne zalivamo tako obilno, da je mokra. Bolje je, da pod rastline v okrasne lonce namestimo podstavke, da bo v njih sicer voda, vendar bo dno posode, v kateri je rastlina, na suhem. Zaželeno je namreč, da tudi sobne rastline pozimi počivajo. Pozimi cvetoče lepotice, kot so kalanhoje, ciklame in božične kaktuse, pa pričnemo dognojevati z majhnimi (polovičnimi) odmerki gnojil za cvetoče rastline enkrat na teden. Božične zvezde še vedno zatemnjujemo, saj potrebujejo temno noč najmanj 14 ur. Če pa so se že pričeli barvati ovršni listi, potem zatemnjevanje ni potrebno. Ne pozabite, zmoti jih lahko že močnejša cestna osvetlitev ali svetloba televizorja ali računalnika.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Mraz je nekoliko že požgal listje dalij in kan kakor tudi drugih poletnih čebulnic in gomoljnic. V tem tednu bo delo prav gotovo dokončal. Tako bo izkop lažji. Sama vedno raje počakam na mraz, če je le mogoče.
Foto: Miša Pušenjak
Da ponovimo. Rastline previdno izpulimo in porežemo nadzemni del, vendar ne čisto pri osnovi. Pri vseh pustimo kakšnih 20 cm stebla. Vsa gnitja se namreč navadno pričnejo pri steblu, in če pustimo steblo daljše, lahko bolezen preprosto ustavimo tako, da ta stebla odrežemo. Če pa stebla nimamo, potem je glivica takoj v čebulici ali gomolju in rastlina hitro propade. Preden jih damo v kleti za čez zimo, se morajo gomolji ali čebulice dobro posušiti, z njih pa moramo odstraniti tudi čim več zemlje. Vendar to storimo zelo nežno in ne na silo. Počakamo, da se blato in zemlja posušita sama in šele nato očistimo gomolje. Sušimo jih v plitvih zabojčkih, pod streho in na suhem. Pozorni pa bodite le, da ne pride do njih mraz, da nam ne zmrznejo sedaj, ko smo jih izkopali.
Sadimo pa spomladi cvetoče čebulnice, ki nam bodo prve pričarale pomlad. Nekaj osnovnih pravil sajenja na hitro. Čebulnic ne sadimo v vrste kot vojake, ampak jih raztresemo in posadimo v skupinah vsaj treh čebulnic skupaj. Če z njimi prekrivamo gredico, jih sadimo naključno. Globina sajenja je nekako enkrat globlje, kakor je visoka čebulica, zato lahko brez težav na isto mesto sadimo krokuse in tulipane, saj so če bulice na različnih globinah. Če sadimo na prazne gredice, potem jih pred zimskim mrazom zaščitimo z listjem ali posušeno, pokošeno travo. Sama sem listje narezala kar z vrtno kosilnico, da ga je manj raznašalo okoli. Zgodaj spomladi, ko pričnejo čebulnice poganjati, pa listje seveda odstranimo, da ne bo senčilo mladih poganjkov.
Ob pospravljanju vrta pa ne pozabite tudi na naše prijatelje, koristne živali na vrtu. Ježku v zavetnem kotu pripravite varno zavetje: kup vej, listja in trave. Z nekaj sreče se bo tam skril pred zimo, naslednje leto pa na vašem vrtu poskrbel za mnoge škodljivce. Nikar zdaj ne odstranjujte nizkega grmovja, kupov vej in podobno, saj jim s tem uničite njihova zimska prebivališča. Tudi ptičkom že nastavimo krmilnice, vanje pa lahko dajemo jesenske plodove, pa tudi semena enoletnic, cvetlic, ki jih zdaj pulimo z gredic.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Največji britanski pop zvezdnik Robbie Williams se je
spektakularno vrnil na svetovno glasbeno sceno. Pred dnevi je imel koncert v Londonu, ki so ga v direktnem TV-prenosu prenašali v 250 kinodvoranah v 23 državah sveta. S tem dosežkom se je Williams vpisal v Guinnesso-vo knjigo rekordov. Omenjeni koncert pa bo v posnetku zaokrožil še številne kinodvorane po različnih državah sveta. Na omenjenem koncertu je s pomočjo velikega orkestra in svoje spremljevalne zasedbe pod taktirko slavnega Trevora Horna predstavljal skladbe s svojega novega albuma Reality Killed the Video Star. Robbie Williams se je zadnjič vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov leta 2006, ko mu je uspelo, da
je za turnejo Close Encounters tour v samo enem dnevu prodal 1,6 milijona vstopnic. ®®®
Irski pop glasbenik Ronan Keating, ki je letos marca izdal zelo uspešen album Songs For My Mother, bo pozimi izdal še svoj prvi božični album, na katerem bo 11 skladb. Posnel ga je s producentom Ste-vom Lipsonom. Na albumu bo nekaj tradicionalnih božičnih skladb, kot so Silent Night in Have Yourself a Merry Little Christmas. Med avtorji, s katerimi je sodeloval, najdemo nekatera velika imena, kot so Simon & Garfunkel, Joni Mitchell in Bob Dylan. Na albumu bosta tudi dve njegovi novi avtorski skladbi Its Only Christmas in Scars. Album
Ronan Keating
señsoT
Za Ghost Sensor, pošljite
TD DUH na 3030

Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskal duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÂGE
IAWNîkEÈM©!
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
L
Pögoji uporabe Baiunga: Uporabniki predplacnske telefonije - prewrte stanje na vašem računi. Omogočite prejemanje wap poveîaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv Si-fije zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simtbil, Debitel], etna povratnega sms-a je 1,88 BJR. I uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na wvw.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev in ipotäbröom prinaia največ 5 sportxü na mesec z wap povezavo do galerije, i£ katere si lahko nstožijo 3 vsebine biez doplačila. Cena sporočila p 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit* Sadarttofc.
22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna ap&fcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Robbie Williams
Winter Songs bo objavljen 16. novembra, ko bo izdan tudi
prvi singel Stay.
®®®
Zasedba Foo Fighters in Shakira so se pridružili že znanim nastopajočim na leto-šnjipodelitvi MTV evropskih glasbenih nagrad (MTV Europe Music Awards). Green Day, Leona Lewis in skupina Tokio Hotel so že pred tem potrdili svoj nastop na omenjeni svečanosti, ki bo, kot smo v našem časopisu že pisali, 5. novembra v Berlinu. Znana pa so že tudi nekatera imena, ki bodo podeljevala nagrade, med njimi najdemo nekatere velike osebnosti iz sveta slavnih, kot so Backstreet Boys, Juliette Lewis in Monica Belucci. Ta vrhunski glasbeni dogodek bo tudi letos vodila Katy Perry in ga bo po napovedih spremljalo več kot 502 milijona ljudi po celem svetu. Po številu nominacij so na prvem mestu fantje iz zasedbe Kings of Leon in pevka Lady GaGa, oboji so prejeli kar po pet nominacij. Tesno za njimi pa je Beyonce, ki je nominirana v štirih kate-
®®®
Alicia Keys je izdala nekatere podrobnosti o svojem novem albumu. Njen že četrti studijski album bo nosil naslov The Element of Freedom in bo v ZDA uradno izšel 1. decembra. Prvi singel je skladba pod naslovom Doesn't Mean Anything in se že vrti po svetovnih radijskih postajah. The Element of Freedom je naslednik albuma As I Am, ki ga je
Alicia objavila leta 2007. ®@®
Irska zasedba U2 bo kljub izredno slabi prodaji zadnjega albuma No Line on the Horizon v naslednjih mesecih objavila tri nove glasbene izdaje. Kot je potrdil njihov pevec Bono, naj bi kmalu izšel album z imenom Songs of Ascent, na katerem bodo
skladbe, ki so nastale pri snemanju albuma No Line on the Horizon. Prav tako imajo v načrtu dokončati material, ki so ga snemali skupaj s produ-centom Rickom Rubinom, ki so ga potem zamenjali in se odločili za novega producen-ta. In tretja njihova izdaja naj bi bila filmska glasba za novi film o Spidermanu (Spider-
Man: Turn Off the Dark). ®®®
Britanska glasbenica Dido je ponovno v studiu, kjer snema skladbe za novi album. Pri ustvarjanju novega albuma, ki prinaša tudi zasuk v njenem glasbenem izrazu, ji pomaga brat Rollo, član zasedbe Faithless. Dido je svoj zadnji album imenovan Safe Trip Home izdala leta 2008. Omenjeni album je bil povprečen in ni dosegel takšnega uspeha kot njena zadnja albuma. Tudi zato se je pevka odločila, da bo novi album vrnitev k njenemu prepoznavnemu in
priznanemu glasbenem stilu. ®®®
Neobjavljene skladbe skupine Jackson 5 bodo izšle 10. novembra na novi kolekciji, imenovani I Want You Back! Unreleased Masters. Na ta način bo založba Motown proslavila 40. obletnico izdaje prvega singla Michaela Jacksona in njegovih bratov iz zasedbe Jackson 5. Na kolekciji bo 12 neobjavljenih skladb in nova skladba pod naslovom That's How Love Is. Omenjena skladba je avtorsko delo ekipe The Corporation, ki je tudi sodelovala pri vseh začetnih uspehih te zasedbe. Na zgoščenki bo med drugimi tudi skladba Steviea Wonderja Buttercup in nova alternativna verzija skladbe Never Can Say Goodbye. V založbi Motown pa bo izšla pod naslovom The Jackson 5 Ultimate Christmas Collection še ena zbirka omenjene zasedbe, na kateri bo zbranih 21 božičnih skladb.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	3 - BRITNEY SPEARS
2.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
3.	PARTY IN THE U.S.A. - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BAD BOYS - ALEXANDRA BURKE FT. FLO-RIDA
2.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
3.	OOPSY DAISY - CHIPMUNK
NEMČIJA
1.	PAPARAZZI - LADY GAGA
2.	SEXY BITCH - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
Nadarjeni
Kdo je in kdo ni? To je očitno naloga dandanašnjih osnovnih šol. Modreci so sklenili, da je to vsekakor treba ugotoviti in šole zdaj to pridno izvajajo. Mladina dobi neke psihološke teste, na katerih verjamem, da nekaj tudi je, potem jih pridno reši, nato pa pridejo rezultati. In potem se zgodi... Svetovalna delavka te pokliče v pisarno, nato pa sta dve možnosti. Ena od teh je, da nekaj pala-mudi in ti pove, da nisi nadarjen, ali pa te pričaka vsa nasmejana in ti vzhičeno pove, da si prišel v golden ring (zlati krog). Seveda o tem obvestijo tudi starše in glej, že naslednji teden je sestanek staršev nadarjenih otrok. Tam se vsi vzhičeni in ponosni zberejo, potem pa jim povedo, kaj in kako naprej. Odidejo še srečnejši. Med tem pa, ko se vsi nadarjeni veselijo ter jim doma pojejo hvalnice in prirejajo zabave, se nenadarjeni doma kujajo(mo), zakaj je tako in kje nam je spodletelo. Da o starših, katerih otrok ni briljanten, sploh ne govorim!
Nato pa se začne DELO Z NADARJENIMI OTROKI. Tu gre predvsem za to, da so za te otroke organizirane razno razne aktivnosti. To se tudi spodobi, saj so vendar nadarjeni in potencial je vendar treba razvijati in izkoristiti. Mi, navadni povprečneži, smo v osnovnih šolah pač za število in za povprečno znanje. Vendar tako v naši državi je. Slovenski rod je treba razklati, kjer je le mogoče. Čim prej, tem bolje. Najbolje bi bilo verjetno, če bi otroke ločili že v jaslih. S tem sistemom deljenja na nadarjene in nenadarjene se seveda ne strinjam in mu absolutno nasprotujem. Po eni strani bi se radi šli enakosti, po drugi strani pa že v sami osnovi otroke razdvajajo. Ustvarjajo povprečje in sveto elito na sredini, s katero hodijo na izlete in si ogledujejo znamenitosti, povprečneži pa so si tako ali tako sami krivi, če se s tem znanjem niso rodili. S temi izbranci poteka tudi individualen pouk, s katerim ni narobe prav nič. Prepričan sem edino v to, da bi ga morali uvesti za slehernega otroka.
Gredo se nekakšne nadarjenosti, pri tem pa še pomislijo ne, kako se ob tem počutijo vsi ostali, nenadarjeni povprečneži. Verjamem, da personi v razvoju ni lahko, ko vse to spremlja. Ob tem, ko mu lepo vljudno povedo, da ni nadarjen, niti pomislijo ne, kako močno se to lahko v mlado osebnost zakorenini. S tem živi celo življenje. Z mislijo »Jaz nisem nadarjen, sem le povprečje. Iz mene nikdar ne bo kaj nadpovprečnega«. Bog ne daj, da so za povrh te osebe še labilne ali v nižjih razredih.
Odkrito povedano, kar stisne me, ko pomislim na to. Pa da me ne bo kdo imel za nekoga, ki zaradi lastnihfrustra-cij ne mara nadarjenih. Nikakor ne! Brez skrbi, da jih maram, menim le, da bi bilo mnogo bolje, da bi individualen odnos gojili do prav vsakega učenca, saj je vsak drugačen in mu ustreza drugačen pristop. Nasploh bi lahko bil ves šolski sistem bolj prilagojen posameznikom. Vsak otrok je za nekaj nadarjen in mislim, da bi bilo mnogo bolje, da bi v osnovnih šolah ugotavljali, ZA KAJ je otrok nadarjen, ne pa KATERI. Potem bi se lahko mnogo bolj razvijal na področju, ki mu je pri srcu, ne pa na področju, ki je pri srcu ministrom. Pa žal ni tako, saj vsak režim potrebuje razklan narod. Tako pač je, nadarjene čaka svetla, z rožicami postlana življenjska pot, polna štipendij in delovnih mest, ostalo rajo pa iznajdljivost, saj talenti, ki jih imajo člani le-te, ne štejejo prav nič. Omenim naj tudi, da če bi otroci vedeli, za kaj so nadarjeni, bi tudi srednje šole lažje izbirali in s tem bi bil rešen še en problem. Vendar tega se seveda nihče ne domisli. Seveda pa jim ne gre zameriti, morda samo za nadarjene niso bili spoznani.
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MA SEN
3.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
4.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
5.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
6.	CELEBRATION - MADONNA
7.	SHE WOLF - SHAKIRA
8.	WE WEREN'T BORN TO FOLLOW - BON JOVI
9.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
10.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
11.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesna lazanja, solata SREDA
krompirjeva solata, prekajena
rebra
ČETRTEK
zelenjavna juha, rižev narastek z
jabolki
PETEK
piščančja obara, ajdovi žganci SOBOTA
segedin golaž*, krompir v kockah NEDELJA
porova juha, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata PONEDELJEK
krompirjevi svaljki v smetanovi omaki**, solata
*Segedin golaž
1/2 kg svinjskega mesa, 3/4 kg kislega zelja, 1 čebula, 4 žličke paradiž-
nikove mezge, 2 žlički rdeče paprike, 1 lovorjev list, mleta kumina, olje.
Na masti prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso. Ko se meso malo zapeče in zmehča, ga potresemo s papriko, dodamo paradižnikovo mezgo ter mleto kumino. Vse skupaj premešamo. Dodamo zelje; če je prekislo, ga prej splaknemo. Zalijemo z malo vode, tako da je pokrito, in počasi dušimo okrog 3/4 ure.
**Krompirjevi svaljki v smetanovi omaki
Krompirjevi svaljki (lahko zamrznjeni), 4 dag masla, 8 dag na kocke narezane šunke, 1 dl sladke smetane, sol.
Pripravimo in skuhamo svaljke, jih odcedimo, damo v skledo in prelijemo s smetanovo omako. Na staljeno maslo damo šunko, jo malo popražimo, prilije-mo smetano in pustimo, da počasi vre 2-3 minute. Po potrebi dosolimo in dodamo svaljke.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
-k-k-k
Upaj si biti pameten. •k-k-k
Z ustrežljivostjo si pridobiš prijatelje, z resnico pa sovražnike. -k-k-k
Nobeno zlo ni samo. -k-k-k
Nesreča nikoli ne pride sama.
-k-k-k
Pomni, da boš umrl. -k-k-k
Kaj pravijo o pregovorih?:
Čehi: "Pregovor izvira iz pameti, pamet iz pregovorov."
Rusi: "Pregovori so kot metulji: ene ujamemo, drugi nam zbežijo."
-k-k-k
Skrbno si izberi življenjsko družico. Od te odločitve bo odvisnih devetindevetdeset odstotkov tvoje sreče ali gorja.
-k-k-k
Vedno imej pred očmi kaj lepega, pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade. -k-k-k
Nauči se tipkati. -k-k-k
Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih.
Smeh ni greh
Marjanca je bila med vsemi tajnicami najmanj izkušena. Po prvih očitkih se je odločila za dopolnilno izobraževanje. Za začetek se je prijavila na dopisni tečaj seksualnega izobraževanja.
»Dopisni tečaj? Pa se to obnese?« je začudena kolegica, ko ji je to povedala.
»Seveda se. Poštar mi da vsak dan novo lekcijo.«
»Kaj mislite, da bi storila, če bi me poljubili?« »Ne vem.«
»Ali niste nič radovedni?«
VJužni Afriki je v času po apartheiduprišlo do hujšega prepira v avtobusu in posredovati je moral policist.
"Kaj se dogaja?" je vprašal, ko je vstopil v avtobus.
"Črnci želijo sedeti spredaj!" je pojasnil beli potnik.
"Sedaj smo vsi enaki," je
rekel beli policist, "vsi smo sivi!"
"In kako naj se torej use-demo?" je vprašal eden od črncev.
"Svetlo sivi spredaj, temno sivi pa zadaj!"
»Ali me ljubiš?« vpraša dekle svojega zaročenca mornarja.
»Seveda,« reče mornar utrujeno.
»Potem mi moraš to dokazati.«
»Saj sem ti že velikokrat.«
»Nisem opazila.«
»Nisi opazila? Ti si vendar prvo dekle, ki sem jo poljubil brez pipe v ustih!«
"Prestavljajte si," reče član izpitne komisije voznici, ki opravlja vozniški izpit, "da vozite po avtocesti s hitrostjo 90 km/h. Nenadoma želi pred vami zasilno pristati športno letalo. Kaj boste storili v tem primeru?"
"Obrnila se bom?"
"Zakaj?" je presenečeno vprašal član izpitne komisije.
"Da vidim, ali za menoj morda ne prihaja podmornica."
Deklica reče mladeniču, ki ga je spoznala pred nekaj dnevi: »Da boš vedel, moj oče je velik nasprotnik poljubljanja na usta!«
»Saj se ne bom poljubljal z njim!«
"Od kod pa ta modrica na tvojem čelu?" je Jaka vprašal Milana.
"Žena meje z valjarjem po glavi, ker sem se pozno vrnil z gostilne!"
"Ali si možakar ali ne? Pokaži ji končno svoje zobe!"
Ko sta se naslednjič srečala je Jaka vprašal: "Si ji končno pokazal zobe?"
"Sem! Zdaj jih imam pet manj!"
"Zakaj Titova podoba na bankovcu za 5.000 dinarjev ni bila v generalski uniformi?"
"Takrat je bila takšna inflacija, da bi bil na koncu degradiran v desetarja!"
Mama vpraša hčerko: »Praviš, da Zorana ljubiš?«
»Seveda, mama! Ne moreš si misliti, kako je nežen! Kar naprej mi govori: 'Miška moja, zajček moj, moj jagenjček, piška mala...«
»Ja, ja,« jo mama prekine, »poznam vse to. Samo, dragica, tako je pred poroko. Po poroki pa živalce zrastejo.«
Ugankarski slovarček: ARLIČ = slovenski pesnik Slomškovega kroga (Janez, 1812-1879); CSOLLANY = madžarski telovadec (Szilveszter, 1970-); ERKI = estonski deseterobo-jec Nool; ESK = reka na jugu Škotske; PREY = nemški operni pevec (Hermann, 1929-1998); ROSS = slovenska lutkarica in dramaturginja (Ajda, 1973-); SKULJ = slovenski arhitekt (Igor, 1936-); VAŠ = kravje usnje.
"U6A| '^efujso 'e>jue>n 'eouo>j 'ei|epeu 'iue>|e>i '3!|JV 'unoieies zejp -uv 'Nd '9oue>|o '¡sei 'pj} Vls"'ueAS 'eu|AJ>j 'A9Q '}soue|>| 'Aaid '>jjs '¡33 '¡i -mej |UJ0 'ezudej 'A0>jA| 'e|e 'ejeApjd 'oe|e>jzej 'pn '>|0jq0 'ssooy 'eopjq :ouAPjopoA :a)|uezjj)| a) Aaijsau
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da se nekateri Pobrežani sicer hudo ponosni, da se zadnje čase ime njihovega kraja pogosto pojavlja v medijih; bi jim pa bilo zagotovo bolj pri srcu, če bi bilo to v povezavi s kako prijetnejšo novico, saj jih nekateri že zamenjujejo z Lemberžani.
... da se v nekaterih medijskih hišah resno sprašujejo, kaj imajo za bregom v mestni občini poetovionski, da jim za zadnji kolegij županov sploh niso poslali nobenih vabil.
... da ne bi bilo slabo, če bi se snovalci cestnoprometne ureditve in signalizacije tudi sami kdaj popeljali po cesti in dosledno upoštevali prometno signalizacijo, ki so jo sami postavili; pa da vidimo, ali bodo (varno) prispeli tja, kamor so bili namenjeni.
... da se završki del Halo-žanov resno boji, da cesta, ki jim je bila obljubljena do trgatve, ne bo asfaltirana niti
do martinovega. Morda pa bo do svete noči.
... da so završki nogometaši zelo pošteni in demokratični igralci: svojim videmskim gostom so na zadnji tekmi pravično podarili vsakemu po en zadetek.
Vidi se ...
... da se ob veliki gneči v sušilnicah koruze nekateri kmetje pač znajdejo kar sami in svojo koruzo tako ali drugače sušijo kar ob poljih.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
KNJIGO PODARJA
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
SKRGSS
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je pisala Eva Kamenšek: »Pošiljam Vam še svojo tretjo fotografijo, posneto pred mesecem v domačih Dražencih. Narava letošnje poletje s svojimi barvami in oblikami resnično ni skoparila!«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	O
Bik	v	©©	€	OOO
Dvojčka	v	©	€€	OO
Rak.	vvv	©©	€€€	OO
Lev	vv	©©©	€	OOO
Devica	v	©©	€€€	OO
Tehtnica	vvv	©©	€	O
Škorpijon	v	©	€€€	OOO
Strelec	vv	©©©	€€	O
Kozorog	vvv	©©	€	OO
Vodnar	v	©©©	€€	OOO
Ribi	vv	©	€€€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. oktobra do 2. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 30. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Leon Brglez, Belski Vrh 79/a, 2283 ZAVRČ.
Anekdote slavnih
Nekoč je italijanski novinar in humorističnipisatelj Luigi Ar-naldo Vassalo Gandolin naročil za kosilo ribo in dobil zobatca. Njegov sosed je pripomnil: "Navadno to ribo ponudijo s cvetko ustih. Čudno, da je vam niso tako servirali."
Gandolin je na to odgovoril:"Gotovo je družina uboge živali
sporočila, da pokojnik ni želel cvetja na pogrebu."
***
V neki družbi so se pogovarjal o premikanju mize na spiritua-lističnih seansah. Neka dama je vprašala nemškega naravoslovca in geografa barona Alexandra von Humboldta, kaj meni o tem. Znanstvenik je odvrnil: "Le zakaj se miza ne bi premikala?
Znano je, da pametnejši vedno odneha."
***
Avstrijski pesnik, pripovednik in dramatik Franz Werfel je imel navado, da je v operi pri znanih arijah dokaj glasno pomagal pevcu na odru. Ko seje nekoč dogovarjal, da si bo ogledal opero v loži prijateljeve družine, mu je gostiteljica rekla: "Prosimo, naredite nam veselje in pridite. V Traviati vas še nismo slišali."
***
Francoski maršal Henri de la Turenne, zmagovalec mnogih bitk v tridesetletni vojni, je izvedel, da si eden njegovih vojakov nadel njegovo ime. Poklical gaje k sebi in zahteval pojasnilo. Turenne je vojaku pustil njegov vzdevek po naslednjem zagovoru: "Kaj hočete, general! Nor sem na imenitna imena. Če bi našel
kakšno še bolj slavno, bi si nadel tisto."
***
Nemški slikar Adolph Menzel je obljubil svoj prispevek za neko delo, potem pa na obljubo čisto pozabil. Založnik ga je obiskal in ga spomnil, kaj sta se dogovorila. Menzel se je usedel in v dvajsetih minutah dokončal zaželeno risbo. Povedal je tudi račun: 250 srebrnikov. Založnik seje namrščil: »Ni to preveč denarja za dvajset minut dela, ekscelenca?«
Umetnik mu je odvrnil: »Da sem to risbo lahko dokončal v
dvajsetih minutah, dragi gospod, sem se učil šestdeset let.«
***
Ko je v družbi nekdo hotel ponižati nemškega zdravnika Roberta Kocha, ga je pomenljivo vprašal: "Saj ste živinozdravnik, ali ne? "- Koch mu je mirno odgovoril: "Da, kaj pa vam manjka?"
Prejeli smo
Se pomnite, tovarišice in tovariši?
Ta naslov je morda res no-stalgičen, pa tudi naj bo!Naj spominja na prostovoljne brigadirske dni. Prostovolj-
ne delovne akcije. Vse tja do leta 1960.
Prav tega leta je Klub ptujskih študentov podal pobudo, da se na takratni Ljutomerski cesti na Ptuju obnovita kanalizacija in vodovodno omrežje.
Mladinske prostovoljne delovne akcije so se v juniju in
juliju leta 1960 udeležili študenti iz Raven na Koroškem, Maribora, celo iz Bosne in Ptuja. Parola tistega časa: Mi gradimo kanalizacijo in vodovod in ti gradijo nas.
Izvajalec del, bolje rečeno končni izvajalec, je postavil normative. In starosta ptujskega novinarstva, že pokojni Jože Vrabl, je zapisal v tistem času v takratni Ptujski tednik:
Foto: Jože Vrabl - Arhiv Kluba brigadirjev Ptuj
Brigadirji pod takratnim obzidjem Ožboltove cerkve na Ljutomerski cesti
»Mladi so postavljene delavčeve norme presegali od 130 do 170 odstotkov, pa včasih tudi do 230.« Ni kaj, tako se je včasih delalo in se v delu tekmovalo. Prednjačila je ptujska mladinska delovna brigada Jožeta Lacka. Dvakrat je bila udarna. Še bolj pomembno kot to, je, da so študenti k sodelovanju pritegnili še srednješolce in vajence iz ptujskih podjetjih. Priključili so se jim tudi sindikati. Tisti, ki so imeli dopoldansko izmeno v podjetju, so se brez kosila pridružili udarniško k popoldanski izmeni, tisti, ki pa so imeli delo popoldan, pa dopoldanski akciji. Lepo je bilo videti starejše, kako tekmujejo z mladino. Mladi se jim nismo predali. Tisti, ki tega ni doživel, tega ne bo nikoli dojel!
Danes je nekoliko drugače. Na trasi lahko opazimo le samevajoče stroje, tu in tam kakšnega delavca. Odgovorni pa občanom zagotavljajo, da bo obnova Potrčeve ceste, nekdanje Ljutomerske, končana v pogodbenem roku. Šic! In koliko bo stala? Tista kanalizacija in vodovod, ki jo je gradila mladina, sta preživela tako rekoč desetletja. Bo tudi sedanja rekonstrukcija?
Stanko Lepej
Krvodajalci
16. julij - Irma Belšak, Koračice 22; Aleksandra Belšak, Koračice 22; Tanja Mesarec, Senešci 20; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Grega Belšak, Sončna pot 35, Ljubljana; Albin Belšak, Koračice 22; Tanja Kuha-rič, Senešci 37; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Alenka Lor-ber, Majšperk 62; Bogdan Gaj-ser, Mezgovci 40; Franc Križan, Gabrnik 52; Damjan Rossi, Dravinjski Vrh 5; Matej Pelc, Štajn-grova 7, Benedikt; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Mateja Vr-hovšek, Lancova vas 89/b; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Vinko Križanec, Sestrže 6; Igor Lubaj, Bresnica 34; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Franc Ratek, Gabrnik 1; Vojko Dražko-vič, Starošince 34; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Nataša Unuk, K cerkvi 21/a, Orehova vas; Franc Flajs, Lancova vas 45; Aleš Zamuda, Formin 58; Jožica Kuko-vec, Placar 7/a; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj.
20. julij - Irena Kukovec, Strmec 20/a; Marta Hanžič, Obrež 125/ a; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/ a; Rajko Kolarič, Podvinci 109/ a; Franc Zajc, Sela 34; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Marko Munda, Ulica Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Marjan Šamperl, Spuhlja 28; Milena Vo-grin, Slavšina 37; Janko Muhič, Prvenci 5/e; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Marija Hojnik, Polenšak 7/b; Neža Erjavec, Vičava 66; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Tomi Lendero, Apače 297; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Anica Primožič, Vičanci 6; Kristina Orlač, Skorišnjak 1, Zgornji Leskovec; Mihaela Svenšek, Koz-minci 13; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a.
23. julij - Milan Pernek, Repišče 16; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Aleš Predikaka, Do-klece 18; Ludvik Kokol, Zamušani
87/a; Peter Kukec, Stojnci 33; Vladimir Tili, Kicar 48; Zdravko Sok, Formin 1/a; Borislav Habja-nič, Stoperce 78; Branko Frangež, Podlože 49/a; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Janez Čuš, Gabrnik 20; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 5; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Milan Kvar, Grlinci 9; Milan Šeliga, Tržec 6/a; Sandi Fras, Gibina 18; Katarina Hrga, Juršinci 75; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43/d; Ivan Sledič, Stoperce 23; Uroš Paveo, Kungo-ta pri Ptuju 146; Marjan Obran, Markovci 31/b; Rado Peršak, Že-tale 12; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Janez Avguštin, Slape 15/e; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Andrej Podkubovšek, Žiče 94, Loče; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Franc Gornjec, Hlaponci 7.
27. julij - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Matjaž Rozman, Hum pri Ormožu 27; Marjana Kokol, Nova vas 17/a, Markovci; Barbara Šic, Gradišča 74; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Katja Peteršič, Dornava 85/b; Rok, Vodušek, Čermožiše 45, Žetale; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Saša Murko, Majšperk 60/a; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Jože Poharič, Jane-žovci 16; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Andrej Štajn-berger, Žetale 94; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj. 30. julij - Cvetka Horvat, Obrež 17; Mateja Rajh, Spodnji Ključa-rovci 2; Zlatko Majcen, Senešci 55; Marko Horvat, Obrež 17; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče ob Dravi; Liljana Kralj, Pavlovski Vrh 29; Monika Plohl, Trubarjeva 7, Ptuj; Dušan Bede-nik, Kočice 25; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17/b;
Franc Roškar, Runeč 77; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Dušan Brumen, Zamušani 28; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75/a; Anton Vučina, Grajena 26; Bojan Kolednik, Pohorje 35; Edvard Cvetko, Polenšak 19; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Maksimi-ljan Godec, Draženci 21/d; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Robert Pehar, Pleterje 35; Lidija Koprek, Vareja 29/a; Karlinca Potočnik, Dobovec 4, Rogatec; Renata Ga-brovec, Skorba 27/c; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Olga Fras, Gibina 18/a; Sara Kralj, Pavlovski Vrh 29.
17. avgust - Majda Zemljič, Podgorci 44; Valerija Zadravec, Podgorci 1/b; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Dušan Fric, Sp. Velovlek 32/a; Jasna Murko, Majšperk 60/a; Jože Janže-kovič, Bukovci 27; Milan Kelc, Gruškovec 101/a; Srečko Zadra-vec, Podgorci 1/b; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Milica Petek Filipovic, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Anton Brodnjak, Placar 19; Marjan Kokol, Levanjci 30; Milena Vrečar, Drstelja 48; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Suzana Kurbos, Podvinci 49/b; Helena Letonja, Zabovci 92; Franc Kukovec, Placar 7/a; Janez Goričan, Placar 11/a; Rudolf Fridl, Ločki Vrh 27;
Vlado Mohorko, Kungota 11; Benjamin Ivančič, Strnišče 23; Marjan Grabar, Podvinci 100; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22, Ptuj; Ignac Sluga, Levanjci 26; Jelka Pšajd, Vintarovci 35; Boris Golob, Strelci 10/a; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98/a; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Ino Murko, Majšperk 60/a.
V spomin
— f
L
V	preddverju jeseni omagalo srce Anice Cvitanič Strelec, upokojene gori-šniške učiteljice. Rodila seje pred 75 leti v Legnu pri Slovenj Gradcu. Skromna kmečka hiša je postala njen topli dom. Toda kruta usoda je hotela, daje, stara niti leto dni, izgubila ljubečo mamo. Dokler se oče ni znova oženil, soji nudili toplo zavetje stari starši, ljubezen in skrb pa ji je delila devet let starejša sestra Marica.
V	aprilskih dneh leta 1941 je Hitler zasedel tudi koroški svet. Vsa družina, tudi 7-letna Anica, je sprejela NOB in na oltarju trpeče domačije darovala sina Ivana.
Ko je Anica končala osnovno šolo, seje odločila za učiteljski poklic in študij nadaljevala v Mariboru. Stara 18 let je nastopila prvo službo na Paškem Kozjaku, od koder so jo premestili v Kotlje. Tam je srečala življenjskega sopotnika Jurija in z njim prišla v Zamušane, gorišniški šolski okoliš. Leta 1957 se je zaposlila na osnovni šoli v Gorišnici in ji ostala zvesta do upokojitve. Poklicno delo je opravljala intelektualno osveščeno, z veliko mero odgovornosti, pravičnosti, storilnosti in uspešnosti in se trudila za duhovno rast mlade generacije, ki ji je bila zaupana.
Po štirinajstih letih zakonskega življenja je na vrata miru in sožitja potrkala neozdravljiva bolezen. To je bil hud udarec za mlado družino, ki je po težkem trpljenju zgubila moža in očeta. Konec je bilo pravljice o ljubezni in sreči. Toda čas je počasi ozdravil bolečo rano. Na samotnih poteh je srečala moža, ki je razbremenil njeno veliko skrb in delo; z njim in otroki, ki so že iskali svoj življenjski obraz, je ujela nov življenjski ritem. Izpolnila je svojo poklicno delovni normo in se upokojila. Toda znova se je oglasilo zlo, ustrelilo strupeno puščico in smrtno ranilo moža.
Da ne bi izgubila svoje življenjske energije, je z družbenim delom bogatila svoj prosti čas. Aktivno je delovala v Društvu upokojencev Gorišnica, v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenija, v Rdečem križu, v Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenija in v vodenju na Dominkovi domačiji.
In danes? Utihnila je njena beseda, izgubil seje njen korak. Ostajata samo lep spomin in topla misel, da je bila nekoč naša življenjska sopotnica, poklicna tovarišica, s katero smo orali povojno pedagoško ledino, in zavzeta družbena delavka. Prehojene, nikdar več vračajoče se poti pa vendar ostajajo dragocene, tako kot je vsakdo izmed nas nekomu dragocen.
Hedica Fric
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. PAJDAŠI ■ Le srcu je treba verjeti
2.	Ans. DINAMIKA ■ Zbogom poletje
3.	Ans. KOLOVRAT - Ne obračaj se v slovo
4.	Ans. BRATOV AVDREHT- Svet brez solz
5.	Ans. ZDOMARJI - Miss vasi
6.	ŠTAJERSKI BARONI - Hvala mama za pesem
7.	Ans. ČEPON ■ Horjulke so za žurke
1.	TANJA ŽAGAR-Rada bi
2.	BOŠTJAN KONEČNIK - Tota naša vinska klet
3.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
4.	KORADO & BRENDI - Med in mleko
5.	MALIBU IN JOŽE KRAJNC - Mezinček
6.	Ans. ŠTRK - Kajžica na Stari gori
7.	RUDI ŠANTL- Vejnec skuznath rouž
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
.J.lJjJ'J.lV.lU.1.11.
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. I DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO S. URI
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 27. oktober
10.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center (sejna soba), ustvarjalna delavnica, kjer boste ustvarjali z Nino Mertik 18.00 Ormož, na gradu, predavanje Pravljično starševstvo,
Zloraba in pasti interneta, predavala bosta Bojana Lobe in Matej Kovačič, sočasno potekajo delavnice za otroke v knjižnici
20.00 Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven 20.00 Ptuj, Park hotel, prireditveni center Kronos, Mlada vina Pullus
Sreda, 28. oktober
10.00 do 12.00 Ormož, v knjižnici, pravljična delavnica 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, za izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Drama in izven
Četrtek, 29. oktober
10.00 do 12.00 Ormož, pohod na Strmec, kjer boste na kratko
spoznali čebelarjenje in okusili slastne medenjake 18.00 Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova 1, razstava akademske
kiparke in profesorice Vlaste Zorko - Mala plastika 19.30 Maribor, SNG, balet, Spiri Art Trio, KazDvo, za izven
Vabljeni na
PROSLAVO OB DNEVU REFORMACIJE
Nastopajoči:
Vokalna skupina Maran-atha Moški pevski zbor Jezero Luka Lavrinšek
v novih prostorih Krščanske adventistične cerkve Belšakova ulica 71, Ptuj Sobota, 31. 10. 2009, ob 18. uri Vstop prost!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
Ú^oíluíaftz naí na iustoumm ifiiztu!
RADIOPTUJ
eut éfiietu^
www.radio-ptuj.si
?
SPORED ODDAJ
TOREK 27.10.
8.00 Pozimi pa rožice ne cveto 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 28.10.
8.00 00 Blagoslov obnovitvenih del
Cerkve v Kungotl 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Večer vinskih ljudskih pesmi 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
CETRIEK 29.10.
8.00 Polje 09 2. del 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 30.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SiOL Začetek!
Prava izbira za vse,
•	Akcijska mesečna naročnina — tri mesece 15 EUR na mesec, kar je samo 0,50 EUR* na dan.
•	Ugodno strokovno izobraževanje pri vas doma — dve uri za 9 EUR.**
•	Prenosni računalnik HP Compaq 610T5870, vključno z miško, z operacijskim sistemom WINDOWS VISTA HOME PREMIUM SLO z možnostjo nadgradnje na WINDOWS 7 in Office 2007 Ready (60-dnevna preizkusna verzija), skupaj za 26 EUR na mesec na 24 mesečnih obrokov.***
•	Vse to brez vezave!
•	Darilo za vse nove naročnike: toplo presenečenje za hladne dni.
Več informacij na brezplačni telefonski številki 080 8000 ali v Mobitelovih centrih.
•	Akcijska ponudba SiOL Začetek velja od 16. 10. 2009 do vključno 31.12. 2009. Akcijska naročnina 15 EUR na mesec za prve tri mesece (oziroma 0,50 EUR na dan za prve tri mesece), velja za vse nove naročnike na SiOL Internet, ki bodo naročniško razmerje sklenili do vključno 31. 12. 2009. Ponudba velja samo v primeru naročila storitve SiOL Internet z osnovno hitrostjo (1 M bit/s na xDSL, 20 M bit/s na optiki In 512 kbit/s na EMX) brez SiOL telefonije in brez SiOL televizije, in velja le za nove naročnike storitev SiOL. Ponudba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki so davčni zavezanci.
** Akcijska ponudba dve uri izobraževanja o internatu za 9 EUR velja za vse, ki se bodo do vključno 31. 12. 2009 naročili na SiOL internet ali na paket, ki vsebuje SiOL internet.
*** Ponudba velja od 16. 10. 2009 do 31. 12. 2009 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja za storitve SiOL. Prenosnik bodo naročniki prejeli po pošti na dom. Plačilo je na 24 obrokov preko računa za storitve Telekoma Slovenije. Količine so omejene.
Za napake v tisku ne odgovarjamo. Pridržujemo si pravico do sprememb. Slike so simbolične.
080 8000 www.siol.net
Kakor eno kratko spanje, kadar truden človek spi, naglo mine, kakor senca, tud'število naših dni. Kadar enkrat v hladni zemlji bo minula moja noč, spet bo k novemu življenju me zbudila božja moč.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, babice in prababice
Marije Mohorič
IZ GOMILCEV 14 PRI DESTRNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter druge darove.
Posebej se zahvaljujemo duhovnikom Jožetu Škofiču iz domače župnije, naddekanu Francu Markoviču in p. Ernestu Benku za lepo opravljen obred in izrečene besede tolažbe in vzpodbude.
Žalujoči: sin Jože z družino in družina Hanželj
Tiho mirno si zaspal, življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica ter tasta
Jožefa Kokola
KICAR 66, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa. Hvala pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalni Ptuj. Vsem, ki ste nam stali ob strani, in vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, sin Janez z Marjetko, hčerka Darinka s Francijem ter hčerka Jožica
Mali oglasi
STORITVE
FASADE, NOVOGRADNJE, ometi polaganje robnikov in tlakovcev zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 040 847 006.
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, polanicd@volja.net
KMETIJSTVO
MLEKOMAT
Vsak dan sveže mleko »iz vasi v mesto« iz mlekomata na ptujski tržnici, 24 ur na dan. Nudi kmetija Zupanič.
Vesolje veselja
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM suha bukova drva. Telefon 041 516 942.
PRODAMO bukova in mešana drva, z dostavo, po želji, tudi narežemo. Telefon 031 533 801.
V NAJEM vzamem njive v občini Gorišnica in okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM več brejih telic simentalk, trosilec umetnega gnojila, 600 kg, vikon. Telefon 040 657 751.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM SUHE BUČNICE, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM smrekove deske, 130 €/ m3, ladijski pod, 3,30 €/m2, bruna in razni žagan les ter hrastova drva. Tel. 041 833 781.
PRODAM jarkice, rjave, v začetku nesnosti, cena 6 € za kos. Domačija Bauman, Župečja vas 48 a, tel. 031 740 644.
PRODAM telico simentalko v četrtem mesecu brejosti. Tel. 031 360 221.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAMO dve breji telici simen-talki in odojke. Tel. 041 920 575.
PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 031 713 160.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, Panonska ulica 5. Telefon 031 711 644.
UGODNO oddamo v najem poslovne prostore v izmeri cca. 200 m2 v mansardi za razne namene. Tel. 041 393 131, Darko.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM prikupno eno-sobno stanovanje z lastno teraso v bližini Ptuja, prenovljeno leta 2007. Za ogled in informacije kličite na tel. 031 257 894.
V	NAJEM ODDAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 432 002.
budtHkn,
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
Hajdina • Dvanajsti dan šole
Petdeset let Najdihojce s Hajdine
V občini Hajdina bodo v soboto pred martinovo nedeljo praznovali že enajsti praznik občine. Že tradicionalno se v praznovanje občinskega praznika z različnimi projekti vključuje tudi OŠ Hajdina. Letos so pripravili 12. dan šole, ki je bil 23. oktobra. Rdeča nit letošnje prireditve je bila 50-letnica izdajanja šolskega glasila Najdihojca s Hajdine.
Foto: Črtomir Goznik
Rdeča nit letošnje prireditve je bila 50-letnica izdajanja šolskega glasila Najdihojca s Hajdine.
Osnovno šolstvo ima na Hajdini bogato tradicijo, rojstvo redne šole sega že v davno leto 1808, neredna pa je še starejša. V tem letu je šola postala javna enorazrednica s 65 učenci, v letu 1846 jih je bilo vpisanih že 166. Dvo-razrednica je šola postala leta 1879, prvo telovadno orodje je dobila leta 1880. V šolski kroniki iz leta 1883 pa je zapisano tudi, da jih je obiskal cesar Franc Jožef. Zgodovinski viri še navajajo, da je Hajdino leta 1750 obiskala tudi cesarica Marija Terezija. O gradnji nove šole so začeli razmišljati, ko je bila razširjena v štirira-zrednico. Zgradili so jo leta 1897 na meji med občinama Hajdina in Slovenja vas. Leta 1910 je postala šestrazredni-ca, v začetku šolskega leta 1927/28 sedemrazrednica, v šolskem letu 1957/1958 osemletna osnovna šola. Nadvse pomemben datum za haj-dinsko osnovno šolo je tudi 1. september 1999, ko je bila kot edina šola na Ptujskem izbrana za izvajanje devetlet-ke, za to so imeli zelo dobre kadrovske in prostorske pogoje. K stari osnovni šoli je
»Osnovna šola Miklavž pri Ormožu se ponaša z večletno tradicijo kulturnega delovanja, k čemur največ prispevajo učitelji s svojim entuziazmom in zagnanostjo, ki jo prenašajo na učence. Šolo odlikuje vsestransko bogato kulturno življenje v glasbi, plesu, folklori, gledališču, literaturi in
Utrinek z obiska zaključne prii
bil zgrajen prizidek. »Rezultati uvajanja novejših oblik in metod dela, posodobljenih učnih načrtov in uvajanje ni-vojskega pouka se kažejo v boljših učnih uspehih hajdin-skili osnovnošolcev in tudi v pridobivanju vseživljenjskega učenja,« je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah. Ko se je v osnovnih šolah v okviru slovenskega jezika pričela izvajati bralna značka, so tudi v OŠ Hajdina, v šolskem letu 1959/60, začeli izdajati šolsko glasilo Najdihojca, ki ga izdajajo še danes. Prva številka je izšla 29. novembra leta 1959. Pripravili so jo učenci literarnega krožka, tiskali pa vajenci Ptujske tiskarne, absolventi 4. razreda nižje gimnazije na Hajdini, ki je obstajala do šolskega leta 1957/58, ko sta se štiriletna osnovna šola in štiriletna nižja gimnazija združili v osemletno osnovno šolo.
Za letošnji 12. dan šole so glede na to, da so podeželska šola sredi Dravskega polja, izbrali nekaj iz bogate zakladnice jesenskega letnega časa Najboljši koruzni kruh babica peče, pripravili pa so tudi šolsko razstavo kmečkih
debatni dejavnosti. Sodelovanje šole s krajem je več kot odlično. Skoraj ni kulturne dejavnosti, pri kateri Osnovna šola Miklavž pri Ormožu ne bi dosegala vidnih rezultatov - pevski zbor, raziskovalno delo, debata, folklora. V zadnji šolskih letih smo na šoli imeli najmanj deset javnih predsta-
projekta kulturna šola, ki je
strojev in orodja. Za rdečo nit prazničnega dneva pa so izbrali zlati jubilej Najdihojce s Hajdine. Z obiskom jih je ob tej priložnosti počastil nekdanji predsednik Bralne značke Slovenije pisatelj Slavko Pregl, s pravljicami za odrasle pa je kot vedno navdušila Liljana
vitev oziroma večjih prireditev letno. Večina aktivnosti in točk za javne predstavitve nastaja po rednem pouku, v okviru interesnih dejavnosti in drugih zunajšolskih aktivnosti. Gre za šolo z nizkim številom učencev, zato je na šoli veliko učencev, ki obiskujejo tri ali več dejavnosti,« so
sredi oktobra v Slivni
Klemenčič. Na novo pa so oživeli prispevki nekdanjih učencev hajdinske osnovne šole, ki so jih prebrali na slovesnosti ob dnevu šole in ki so bili objavljeni v prvih številkah šolskega glasila. Nadvse zanimivo se je bilo vrniti v tisti čas. Dodatno radost današnjega
med drugim zapisali v svojo prijavo.
Zanimivo je, da število dejavnosti iz leta v leto narašča, kljub temu da MŠŠ in ustanovitelj fond ur za te dejavnosti krčita. V Miklavžu je šola edina organizacija, ki lahko otrokom neposredno približa kulturno ustvarjanje. V javnih prireditvah skušajo vključevati večino učencev na šoli, tudi po 120 ali 140 jih je nastopilo na eni prireditvi. Najlepši primer za to je muzikal Plesne sanje,
trenutka pa predstavlja gradnja prvega vrtca v zgodovini mlade občine Hajdina, ki so ga začeli graditi na začetku novega šolskega leta 2009/2010 in bo prve predšolske otroke sprejel že v letu 2010, je še povedal ravnatelj Jože Lah.
MG
ki so ga ponavljali kar trikrat in je v celoti nastal v produkciji šole. Šola pa ne spodbuja samo velikih projektov, ampak za vsako prireditev v kraju pripravi kulturni program.
Na šoli delujejo tri folklorne skupine, ki skupaj opravijo tudi 15 nastopov letno. Skupine so urejene tako kostumsko kot plesno in pevsko. Srednja folklorna skupina Klasek se je v zadnjem letu uvrstila na državno revijo folklornih skupin, nastopila pa je tudi na prireditvah v tujini, in sicer v Ivancu na Hrvaškem in v Vidmu v Italiji na mednarodnem folklornem festivalu.
V zadnjih dveh šolskih letih so začeli tudi sistematično izboljševati kulturo dialoga na šoli s ciljem izboljšanja odnosov, komunikacije in konstruktivnega reševanja problemov na vseh ravneh, je povedala Saša Lačen, ena od pripravljavk projekta.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Minka Feguš, Repi-šče 9 a, Zg. Leskovec - Emanu-ela; Janja Solina, Cirkulane 14 a - Tea; Nada Žampa, Levanjci
20,	Destrnik - Jakoba; Doroteja Gregorec, Grajenščak 25 c, Ptuj - Polono; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7, Cirkovce -Gašperja; Elica Prislan Judar, Ul. 25. maja 16, Ptuj - Filipa; Marjana Korošec, Vičava 29, Ptuj - Majo; Karmen Strelec, Stojnci 122, Markovci pri Ptuju
-	Tiana; Jasna Stupar Križanič, Ob polju 2, Šentilj v Slovenskih Goricah - Jaša; Mojca Ljuljdju-raj, Dobovec pri Rogatcu 16, Rogatec - Luka; Mirjana Gre-gurec, Pivkova 9, Ptuj - Nikola; Diana List, Vodranci 29, Kog -Leo; Simona Gaiser, Ul. B. Kraigherja 15, Kidričevo - Filipa; Anka Treplak, Zg. Korena 36, Duplek - Jaka.
Umrli so: Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj, rojen 1962 - umrl 12. oktobra 2009; Albin Belšak, Rucmanci 57 a, rojen 1953 - umrl 13. oktobra 2009; Marija Zorec, rojena Toplak, Grajenščak 87, rojena 1931 - umrla 14. oktobra 2009; Franc Radolič, Skor-ba 56 a, rojen 1939 - umrl 12. oktobra 2009; Elizabeta Erha-tič, rojena Tušak, Cvetkovci 82, rojena 1925 - umrla 15. oktobra 2009; Ivan Topolnjak, Volk-merjeva c. 7, Ptuj, rojen 1938
-	umrl 10. oktobra 2009; Albin Belšak, Rucmanci 57 a, rojen 1953 - umrl 13. oktobra 2009; Anton Strelec, Grajena 14 a, rojen 1952 - umrl 17. oktobra 2009; Jožef Kokol, Ki-car 66, rojen 1948 - umrl 14. oktobra 2009; Marija Nahber-ger, rojena Šegula, Sela 40, rojena 1943 - umrla 17. oktobra 2009; Matilda Lampret, Zgornja Sveča 7, rojena 1915
-	umrla 17. oktobra 2009; Konrad Šabeder, Kicar 136 a, rojen 1916 - umrla 18. oktobra 2009; Milan Težak, Čufarjeva ul. 19, Ptuj, rojen 1936 - umrl 18. oktobra 2009; Ivana Daj-čar, rojena Ravnak, Moškanjci 77, rojena 1930 - umrla 18. oktobra 2009; Terezija Plohl, Veliki Brebrovnik 109, rojena 1953 - umrla 20. oktobra 2009; Marija Šandor, rojena Bagar, Langusova ul. 28, Ptuj, rojena 1924 - umrla 19. oktobra 2009; Josip Mikolčevič, Le-šniški Vrh 8, rojen 1934 - umrl
21.	oktobra 2009.
Poroke - Ptuj: Michael Strizzi-ch, Zgornja Hajdina 10 b, in Vesna Zelenik, Dupleška c. 204, Dogoše.
Dejan Kelc, Stojnci 56 b, in Bernardka Bezjak, Gajevci 23.
STE POŠKODOVANI?
VOVBAČILO ^SO IS ±7
i': PTUJ, Trstenjakova ul-5 fTPC Domino) GOTOV Idi KI KREDITU :	'
Danes bo največ sončnega vremena na Primorskem in v gorah, drugod pa bo pogosto megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo suho vreme. Največ sonca bo na Primorskem in v gorah, drugod pa bo vsaj zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost.
Miklavž pri Ormožu • Prebili so se v ožji izbor
Pridobili naziv kulturna šola
V letošnjem šolskem letu so se v OŠ Miklavž pri Ormožu že tretjič prijavili na razpis za kulturno šolo. Dvakrat so prišli v ožji izbor, letos pa so se uvrstili celo med prve tri šole v državi. Naziv kulturna šola leta, ki so si ga pridobili, jim pripada naslednja štiri leta.