lelo LXXm> si. 87 Urednlltv« la apravai LOnblJana. Kopitarjeva 1 telefon tt-SX-83 M. MeeeAna aerotnln« IJ Ur. - Cek. c»4. Ljubljane 10.t< Edgar Snow smatra, da je potrebno, da ublaži veselje v severnoameriški javnosti spričo odpovedi sovjetsko japonskega nevtralnega pakta ter ugotavlja, da ravna Moskva le iz egoisticnih nagibov. »Naravno je,« tako piše Snovr v svojem članku, >da se severnoameriški državljani vesele nad odpovedjo pogodbe. Toda to veselje temelji na nepoznavanju dejanskih razmer. Sovjetska zveza ne ravna napram Japonski v nobenem primeru kot zaveznik angkr ameriSkih sil, temveč ima prod seboj edino svoj cilj, da odrine Anglijo in Združene države z Daljnega vzhoda. Stalin nikakor no misli na to, da bi dal Združenim državam v bližnji bodočnosti na razpolago letalska oporišča v Sibiriji. »Nek odličen Sovjet,< tako piše danes Snow, >mi je dejal, da nima Moskva nobenih interesov, da bi bile Združene dr- žave v Vzhodni Aziji na japonskem mestu. Moskva jo bila zelo ogorčena, tako jo poudaril nokoč nek visok sovjetski častnik, da so Združene državo namestile svoje bombnike na Aleutih in da niso dovolj previdne pri izbiri svojih ciljev. Tako 6e vedno dogaja, da severnoameriški bombniki potapljajo sovjetske ladje, ki vozijo okoli rta Lo^atka, ne da bi so Wasbington za to opravičeval. Sovjetska zveza v nobenem primeru ne bo dopustila, da bi ai Združene države uredile na japonskem področju letalska in pomorska oporišča.« Snow omenja dalje, da se bo Sovjetska zveza premislila, ce ta kdaj bo »topila v vojno proti Japonski. Dolgo trajajoča in izgub polna vojna bi bila neznosna za težko prizadeto sovjetsko ljudstvo. Končno pa morejo v Združenih državah biti na jasnem, da je sovjetska intervencija proti Japonski neizbežna. Tušima k Rooseveltovi smrti Tokio, 17. aprila. Biv® finančni minister Tušima je izjavil ob Rooseveltovi smrti, da bo smrt tega moža ob času, ko stoji konferenca v San Franciscu pred durmi, povzročila naravnost spremembo v bodočem mednarodnem položaju, četudi ne računajo s takojšnjo spremembo severnoameriške mednarodne politike. Tušima je nato obljubil, da je Roosevelt skuSal propad svoje New Deal politike zakriti na ta način, da je pritegnil Združene države v evropsko vojno. Roosevelt je podpisal nevtralnostne pogodbe, da bi ohranil Združene države izven vojne, vendar pa je s 6talnim odmikom od tradicionalne politike izolacionizma dal priliko, da 6lopijo Združene države ob strani Velike Britanije v vojno. V tem smislu je Roosevelt odgovoren za medsebojne sovražnosti, ki eo zasegle ves svet. Tušima opisuje obremenitve, ki jih je ta vojna prinesla ameriškemu narodu, ki plačuje sedaj najvišje davke na svelu in prerokuje Združenim drz-a-vam depresijo po vojni v doslej nepoznanem obsegu. V nasprotju k vojnemu cilju Združenih držav, ki so ga vedno navajali in ki naj bi dal ameriškemu narodu visok življenjski standard, ne obstajajo nobeni izgledi, da bi se dalo po vojni ta cilj uresničiti. Kar pa pomeni obrambo plutok racije, ki jo eden glavnih severnoameriških ciljev, pa lahko trdimo, da vladajo Sovjetsko zvezo in čunkinško Kitajsko, oba zaveznika Združenih držav, le diktatorji. Ker podoirajo Združene držaje Sovjetsko zvezo z ogromnimi pošiljkami na podlagi zakona o najemu in posojilu, pač lahko trdimo, da Združene države namenoma pomagajo boljševizmu do razširjenja v svetu. Kar je Roosevelt T zadnjih 12 letih v Združenih državah »gradil, je položaj diktatorja. Čas jo ze, da Združene države malo pomislijo na Rooseveltove vojne cilje. Kar pa se tiče mednarodnega sodelovanja, je izjavil Tušima, da noben narod ne sovraži Amerikancev \ toliki meri, kakor Britanci. Njihovo sodelovanje z Združenimi državami je le sredstvo, da premagajo mogočno Nemčijo. Nasprotje v interesih Velike Britanije in Združenih držav je prišlo na dan na posameznih konferencah za rešitev povojnih Bjrohlemov. če pomislimo, da so narodni interesi popolnoma nasjjrotni od interesov Združenih držav, potem imamo vtis, da se premika svet v Bmeri na novo veliko vojno med evropskim kontinentom in Združenimi državami. če so Evropa odvrne od Združenih držav, kakor je t» storila že Vzhodna Azija, potem bodo Združeno države v svetu popolnoma izolirane. Smrt Roosevelta, kl je hotel potegniti svetovno gospodetvo nase na stroSke Vzhodno Azije in Evrope, bo dovedla morda prej do izbruha krize v vojni med Evropo in Združenimi državami. Končno je dejal Tušima, da bi Roo-seveltov naslednik Harry Truman lahko uporabil svoj zdravi razum J» t*>. da 'bd rešil ameriški narod pomanjkanja ter prinesel svetu mir. Ameriški narod ima sedaj možnost, da pove_ svojo mnenje in izrazi svojo resnično željo. Mikolajczyk klonil pred Sovjeti Stoekliolm, 17. aprila. Uradni angleški Reuterjev urad je vzdignil nroogo prahu spričo Mikolajczykove izjave, da sprejema v Jalti sprejeto sklepe o poljski bodočnosti in da smatra trajno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo za »temeljni kamene bodoče poljske politike v okviru prijateljstva zavczaiiških narodov. Reuter podčrtava to Mikolajczyko-vo izjavo v posebnem komentarju ter si od nje obljubuje direktno vplivanje na osnovanje nove poljske vlado. Temu moramo pripomniti, da pomeni Mikolajcykova izjava lo spremembo nabiranja poljskega ministrskega predsednika, no pa spremembe položaja: kakor upa Reuterjev urad, bržkone ne bo prišlo do izboljšanja položaja. Moskva vztraja Stockholm. Z ozirom na odklonitev sovjetskega predloga, da bi povabili lu-blinski odbor na konferenco v San Fran-cisco, izjavlja, kakor sporoča radiio Moskva, sovjetska vlada v uradnem stališču, da bo vztrajala na udeležbi zastopnikov tako zvane lublinske poljske vlade T Sam Franciscu. Berlin 16. 4. Pod naslovom »Stalno zavezniško nadzorstvo pri nevtralcih« ae baivi časopis »VdlkischcT Beobacbler« a pravico malih naradov. kakor jo razlagajo sovražne site. Glede na pripombo \Val-teirja Lippmana, da bi bila lahko dana možnost, da bd Nemčija po koncu vojno lalvko razvila v nevtralnih deželah podtalno delavnost, bo potrebno v teh deželah osnovati zavezniško nadzorno organizacijo. Časopis piše nadalje, da so zavezniki med to vojno mnogokrat prezirali nevtralnost Najjasneje pa jc možno videti politiko tutoretva na področju trgovine. Lastni interesi nevtralcev so morali hiti žrtvovani, kajti zavezniški pritisk jo bil tako močan, da so morali vsaj del svojih interesov, in sioer vsaj na gospodarskem področju vreči v uničevalno vojno proti Nemčiji. Upanje nevtralcev, da so b tem osvobojeni nadaljnjega izsitjo- I vanja m da bodo imeli po zaključku sovražnosti zopet modnost prostosti gibanja, se je sedaj izkazalo kot blaznost Ze danes premišljajo, kako bi jih lahko vključili po vojni v 6ietem večnega zatiranja nemškega naroda Dane« se zaradi tega v Združenih državah zelo trudijo, da bi publicistično in razpoloženjsko pripravili politiko, ki bi podredila uevtralce zavezniškemu nadzorstvu. Poleg političnih iule-resov pa igra pri tom gotovo veliko vlogo zahteva, da bi vladali brez konkurenco tudi na nevtralnih trgib. Kljub evetohlin-sikemu utemeljevaaij u pa ni Lippmanovo »stalno nadzorstvo« nič drugega kakor degradacija nevtralcev za orodje zaveznikov. Kdor dane« se sanja o nevtralnosti in suverenosti povojnega sveta, k,i bi mu vladali zarvpomiki, ta pač mora imeti jako dober apamec. Sovjetska roka nad Turčijo Berlin, f2. aprila. Balkanski dopisnik >Daily Expressa< je dobil iz sovjetskih virov v Belgradu senzacionalne informacije, ki potrjujejo novi moskovski tečaj napram Turčiji iin ki pravijo, da bo sovjetska vlada v kratkem izročila tri zahtevke Ankari, in sicer: prekinitev turškega nadzorstva nad Dardanelami, odstopitev gotovega obmejnega pasu vključno mesto Kare in končno, kar je najvažnejše in najpomembnejše, demokratizacijo turške ustave Trik, a katerim hočejo Turčijo zadavi U, je žo pripravljen, treba ga je le vreči okoli vratu Turčiji, ki se še vedno od odpovedi sovjeteko-turške nevtralne pogodbe ni opomogla, temveč je, kakor kažejo znaki, padla v Se večje začudenje. Sicer so Turki 6kušali najti v Londonu kritje, toda Sovjeti eo jim na različne načine dali razumeti, da računajo Turčijo za svoje interesno področje in da sami odločajo, kako bo urejeno njihovo bodoče razmerjo do Turkov. Da hočejo zasesti Dardanele, ne preseneča nikogar, kajti o tem predmetu so že dovolj razpravljali, pri čemer se je pokazala gotova angleška resignacija. London pa popolnoma natančno ve, da ne bo kos sovjetski sili v vzhodnem sredozemskem področju. Sedaj konkretno predstavljeno, prej pa izgovorjene sovjetsko želje po področjih ne morejo vzbuditi nikakega začudenja, kajti Sovjeti počenjajo s svojimi sosedi, kakor se jim ljubi in četudi skušajo Angleži in Amerikanci še tako močno vzbuditi dozdevo, da bodo majhni narodi dospeli v varstvo daljnosežno mednarodne zaščitne organizacije. Končno ostaja »demokratizacija turške ustave«, ki jo po komentarju nekega zapadnega poročevalskega vira izzvala precejšnje začudenje. Ta komentar pravi med drugim naslednje: >Kar se tiče zahtevo po demokratizaciji turške ustave, je tukaj položaj drugačen, kakor pri prvih dveh zahtevah. No zdi so nam verjetno, da bi Moskva to zahtevala, ker javno zagotavlja, da so nočo vmešavati v notranjo politiko tujih sil. Tako obnašanje hi nasprotovalo sedanji politični liniji, ki jo ob vsaki priliki zatrjujejo«. Iz te opazke pa posnemamo toliko, da so si zunaj na jasnem o bistvu boljševiške »demokratlzacijske politike«. Kamor koli so prišli Sovjeti, ali kamor ho-čojo priti, zahtevajo >demokratizacijo« in jo potem izvajajo v boljševiškem smislu, to je z uporabo zapadni h demokracij dvigajo boljševizem v sedlo, nakar je »demokratizirana« — torej bolj-ševizirana dežela postavljena za železno zaveso. Tako jo bilo nazadnje v Romuniji, nad čemer se n. pr. Angleži ne morejo pomiriti. Sedaj prihaja na vrsto druga jugovzhodna država Turčija, ki so jo 6inatrali za neposrednega angleškega vazala ter jo prišla pod sovjetsko področje sile s tem, da so jo Britanci zvabili v to vojno. Kmalu se bodo začeli na turškem področju kazati dogodki, ki bodo uspešno potrdili, kako upravičena je bila nemška evropska politika in kako nevaren jo sovjetski vzhod, ki hladnokrvno požira delo Evrope drugega za drugim, kar mu jo tem laže, ker so ga Britanci formalno pozvali, da pe odškodujo za svojo pomoč na stroške Evropo. Britanci pa morajo sedaj spoznavati, da streme boljševiki lo r.a tem, da v znaku demokracije stopijo na most, ki vodi v Azijo, predvsem Indijo ia da no dovoljujejo Britancom, da gojo nn tem za imperij izredno j»memlmem področju svojo svelovnoinrperialistično politiko. Toda to je posledica akta, ki bo zaključen s turškim uničenjem. •ir Zažigalni napad na Tokio Tokio. Cesarski japonski glavni slan je objavil: Približno 200 letal tipa B je 15. aprila napadalo nepretrgoma dve uri in iol jugozahodna področja Tokija in Jokoliamc. Odmeti bomb ei> povzročili v mestnih področjih občutno škodo in požare, ki pa so bili zadušeni do popoldneva naslednjega dne. Naša protiletalska obramba jo po dosedanjih vesteh sestrelila 56 sovražnih letaL Nad 50 letal je bilo poškodovanih. 20.000 Poljakov je moralo zopet v Sibirijo Stockholm 16. 4. Kljub Železni zavesi, s katero skuša Moskva ločiti Poljsko her-metično od sveta, pa vendar prodira resnica o divjanju sovjetskih tolp v tej deželi. čepraiv šo ni odstranjena tančica o odpeljanju 15 aretiranih poljskih begunskih politikov, vendar javlja angleški ča-nomifl »Catholic Herald«, da so v zadnjem mesecu prepeljali v Sibirijo zopet nad 20.000 Poljakov, med katerimi je bilo 2000 častnikov in vojakov poljske domovinske armade. Preko 6000 pristašev domovinske armade imajo zaprtih v nekem taborišču pri Lublinu, kjer vladajo strašno razmero. Število ustreljenih Poljakov, ki so priznavajo za pristašo londonskega poljskega zastopstva, gre v tisoče. Kratka poročila Bern. >Uijited Press« javlja iz Sofije: »V poslanici Bolgarom izjavlja sovjetski »patriarh« Alesej, da je potrebno ozko sodelovanjo med bolgarsko m sovjetsko cerkvijo, da se lahko zavzame stališče proti zahtevani in ambicijam Vatikana, ki simpatiizira s krščanstvu sovražnimi fašističnimi nazori.« Stockholm. Kakor ugotavlja neka vest »Afton Tidningena« iz Moskve, so sovjetsko časopisje v zadnjem času zelo zanima za grško razmere, o katerih sovjetski listi doslej Se niso prinesli nobenih člankov. »Pravda« javlja iz Aten, da sta bila odstavljena grška škofa Joahim in Antonij. Odstavljena sta bila zaradi tega, ker sta podpirala grški »osvobodilni odbor«, torej EAM. Na konferenci delavske stranke v I-ondonu jo 13. decembra 1!W4 izjavil njen predsednik, delovni minister v Churchillov! vladi, Bevln: »Naj vam bo vSeč ali ne: Velika Britanija ne more opustiti postojank svojega imperija v Sredozemlju.« To staro pravilo vodi angleško politiko že od nekdaj, pa naj sedi v angleški vladi ta ali oni. N« glede na politične razmere v Evropi ali [io vsem svetu velja ra Anglijo, dn morajo Gibraltar, Suet in Dardanele v angleških rokah ali pa vsaj pod anglešlrtm nadzorstvom. To potrjuje ludi preteklost "bolnega moža ob Bosporuc. Turčija je mogla oldržali Dardanele vedno le zato, ker so jo Anglija pri svoji jiolitiki držala načela, da Rusija pod nobenim |k>ro-Jein no sme postati gospodar dardanel-skih morskih ožin. Prav v času, ko io Bevin zopet jasno poudaril, da hoče imeti Anglija ključe do Sredozemlja v svojih rokah, si je Anglija že privoščila v Grčiji pravo vojsko proli kominterni in Sovjetiji. odnosno njenim eksponentom v Grčiji, komunistični organizaciji EAM-a. Medtem, ko Jo bil Churchill v Jalti na konferenci, Je Anglija zmagoslavno končala svoj boi proti komlnlcr-ni v Grčiji. Zalo jo bil tudi Churchill na povratku iz Jalto na obisku v Atenah imenovan za častnega meščana grške prestolnice. 23. februarja Je napovedala TnrČtia vojno Nemčiji. Pa je la napoved sledila s privoljenjem in naročilom Anglija, jo jasno. Du Turčija no misli vojskovali se, ja ludi jasno. Napoved ni nič drugega kakoT preventiven ukrep proli agresivnosti Sovjelije. Velika Britanija si hoče na ta način še v naprej zavarovati nadzorstvo nad Dardanelami. Sovjetska unija In namreč, v tej vojni naučila Veliko Britanijo, kako brezobzirno zna zasledovali svoj cilj: svetovno ItoljSevistično revolucijo in torej tudi likvidacijo — britanskega imperija. Dan po turški vojni napovedi jn Io odpotovala turftka delegacija v London na »gospodarska popajanja«. To t>ot er^ zopet za dardanelsko kupčijo. To najlepšo dokazuje vodenje Sovjeti jo same, kl je takoj po tem angleškem koraku zagrenjeno reagirala in odpovedala ne-napadalno pogodim s Turčijo. F.ni šahovski potezi je sledila na drugi rtrani druga. Kar pa na Balkann Stalin sem nt mor« ali no mara podvzeti, to izvedo po Titovem posredovanju. Ta naj Iji z zasedbo dalmatinskih pristanififc odprl Sovjetski imiji dostop do Jadrana in s lem do Sredozemskega morja. To vo tudi Anglija. Zato je poslala takoj svojega sredozemskega poveljnika maršala Alesandra v Belgrad, da bi v sreiliSču Titovine same spoznal akcijo odnosno reakrrijo na amglefiki korak v turškem vprašanju. Anglija dalje potrebujo tudi jasnih dokazov o komunističnem značaju Tilovih načrtov. In tako je imel 27. februarja maršal Alesander v Belgradu priložnost, dn je na praznik obletnico rdečo armade bil priča komunističnim demonstracijam za Sovjetijo in Stalina. Poleg tega mu ni ušel tudi »užitek«, da je na svoja lastna ušesa slišni krike: »Doli z demoltracijol Doli z zahodnimi domokracijamil« Sledila je zopet nova poteza. Anglija je začela ustvarjati v Grčiji bazo za obrambo Dardanel. Že 28. lebniarja j« sporočil London, da so Četo grške vlado začelo zasedati tudi ozemlja, ki so jih_ dotlej držali ELAS-ovci. Dalje je prispela v Atene angleška vojaška misija. Angleški vojaški strokovnjaki in svetovalci prihajajo V najkrajšem času naj so ustanovi vojaška akademija za grško častnike. Anglija torej organizira grško vojsko. Proli komu? Dogodki so razvijajo logično. Belgrad stremi ta boljševizacijo, Ateno so spreminjajo v angleško bazo, ki naj to prepreči. Prav zato jo moral tudi Tito v Moskvo, kjer sta ga sprejela Stalin in Molotov. Hitra protipoteza! Nova poteza. Anglija ve, kaj naj ta fK>t jx>meni in zopet sledi oster ukrep. Sicer zvesti general Plast i ras 6e mora kot predsednik vlado umakniti admiralu Vulgarusu. London ob lem sporoča, da se jo moral Plastiras umakniti zaradi napadov monarhislov, ki mu očitajo, da ni dovolj odločno nastopal proti ELAS-ovcem. >Manchester Guardian« p« istočasno piše, da zahtevajo monar-hisli, naj so izvedejo volitve, ki naj odločijo o kraljevem povratku v Grčijo. Tako torej nastano naslednji položaj ob a ngleško-sov jetsk e m zavezništvu: medlem ko so komunisti divje lioro proli monarhiji, naznanja Anglija kraljev prihod. * Belgrad lako resno sprejme to pole-zo, da skličo izredno zasedanje anlifa-sističnega sveta v Srbiji v okviru federativno Titove Jugoslavije, pri čomer se z največjo naglico osnuje izrazito komunistična vlada »federalno srl*ko enotnosti«. Na Čelu to vlado jo znani komunist in višji funkcionar KPJ dr. lilagoje Neškovič. Vso lo eo godi modem ko jo Tito v Moskvi, čeprav zaradi tega nihče no dvomi, da se je tudi lo zgodilo na Stalinovo povelje Dogodki so torej razvijajo z re^jo naglico kakor jo kdo to pričakoval. An-ghja in Sovjetija sta se na Balkanu Že spopadli. Ta spopad je sicer lo političen m dokaj maskiran. Trajno pa ne bo mogel ostali v mejah diplomatskih po-«kaj dogodki v tem delu išvrop« imajo svoje zakone. ' ' »SLOVENEC«, *reda, 18. anrila 1045 — št. 87 Pogreb žrtev Breoljeve družine v šturjah Vsa Vipavska dolina je počastila žrtve komunizma Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih Približno pred devetimi meseci je Vipavska zemlja zopet pila kri eno najboljših in najbolj spoštovanih družin — Brecljeve družine iz Zapuž pri Šturjah. Vsem ljudem je stisnila groza srce, ko 6e je tisti dan razvedelo: danes ponoči so odpeljali štiri člane Brecljeve družine neznano kam. Štiri najboljše sinovo in hčere slovenskega naroda. Odpeljali 60 očeta Jožeta, brata znanega, leta 1043. umrlega ljubljanskega zdravnika dr. Antona Breclja, hčerki Marico in Angelo ter sina Martina, ki je imel komaj 14 let. Nihče v začetku ni vedel za njih usodo, kajti partizani so znali spretno skrivati resnico pred ljudmi. Ali končno je le prišla na dan strašna in pretresljiva resnica. Vse štiri so komunisti umorili in jih zakopali na Branici pri Gaberjah. Kje jo njihov grob ni v začetku nihče zvedel. Toda tudi to so pošteni ljudje povedali in tako jo bilo mogoče, da so ostali trije bratje s pomočjo domobrancev in Čet-nikov dne 9. t. m. odkopali grob. Izmučena trupla so naložili na voz in jih prepeljali v Ajdovščino, kjer jih je pregledala domobranska zdravniška komisija. Ta je ugotovila pri vseh štirih močne podplutbe po telesu, ki so nastale zaradi pretepanja Smrt pa je nastopila zaradi strela v čelo, razen pri Angeli, ki ni imela drugače nobene rane od strela in se domneva, da je bila v nezavesti še živa vržena v grob. Pri njej eo našli tudi legitimacijo ter zlato uro in verižico, ki jo je imela hranjeno na prsih pod obleRo, kar so zločinski komunisti v naglici pozabili pregledati in vzeti. Ko je bil končan pregled zdravni-fke komisije, so trupla položili v krsto ter jih dali na mrtvaški oder v prosvetno dvorano v šturjah. Vsa dvorana je bila v cvetju in vencih, pri krstah je stala častna domobranska straža. Tru- Iz Novega mesta Novomeški domobranci za begunce V velikonočni štovllkt smo priobčili obvestilo pisarne za kmečke begunce, ki se je zahvaljevala *a darilo, ki eo ga poslali domobranci i* Novega mesta za darilo 20.000 lir za izgnane družine lz Hinj in Žvlrč. Sedaj amo dobili »poročilo, da toga zneska niso darovali — kar bl morda kdo mlalil vsi domobranci iz Novega mosta, ampak i na aama domobranska teta. 1* so den Veliki petek. Tišino Velikega listka je prekinil obisk sovražnih letal, ki ponovno sipah smrt na mirne prebivalce. Popoldne so na svoj običajni način neslišno titako priletela letala tor presonotllu preatra--ene ljudi. Obstreljevanju letalskih strojnto 'izsledilo zamolklo detonaoije iz letal odvr-'*nih bomb. Močno jo bila poškodovana kmetijska šola na Grmu. kjor sta padli dvo žr-t v i; «hfh pa je btla težko ranjena. V Zabjt vsal «k> bombe povzročile mnogo Škodo na .-tanovanjskih in gospodarskih poslopjih. Zgorela je do tal vidičeva hiša, močno pa -o razdejane hiše Kozino Viktorja, Sokule, VhflirtU, Medvedka, Dejaka Krnca, Boleta in UrbvMa. Tudi Golna vas je bila zelo prizadeta. Porušena Jo Lesjakova hiša. hlov in skedenj. Avseoova hiša, pod ln svinjak tor Vovkova hiAa, hlev Testena Janeza in Mr. vnrjev® klet in kašča. Polog omenjenih žrtev na Grmu so padli Kravca- Marija, njena 7-Istna bil Majda. 14 letna Lesjakova, Testen Ivana, Vesel Franc ln Sotlna Janez. Ranjeni bili Avsoo Cveta. Sekula Kristina, Vidic M. in Kravear A. Policaja, ki je bila takoj na mestu, je požrtvovalno reševala, kar so n Ae dalo rešiti ir.pod razvalin tn pogon* • Močno prestrašeni prebivale! si zaradi ne. preetanih tračnih napadov iščejo podnevi zatočišča r javnih zakloniščih. Novomeščanl so šli v četrtek zvečer k počitku in no več ali manj brezskrbno zaspali. Ponoči so Js začulo ropotanjo motor-la v zraku in naenkrat se je razsvetlilo ne-!>o. Bilo jo jasno tn svetlo kot podnevi. Kmalu nato j« zagrmolo v tiho noč. I>o smrti prestrašene ljudi ja pognalo iz po-stelj in so si. lo za silo oblečeni m obuti, poiskali zavetja v kleteh in zakloniščih, kjer <-0 mnogi prebili noč do jutranjih ur — v nedeljo ponoči jo na nočn am nebu zabrnetn sovražno angloamerisko letalo. Cez nekaj . :>aa se Jo močno zasvetilo nato pa je zado-msla v noč zamolkla eksplozija. V prlčako-. .mju ponovnega nnpada so s« ljudje pokrili v klatoh ali zasebnih zakloniščih, tre^ petajoč od mraza in strahu Prebivalci brez /jemo s« resuo opozarjajo, naj ponoči skrbno zagrnejo okna, kor lahko v«ako površ-noet plačajo nedolžni r, življenjem Novomeikl trg je itnal pred Veliko noč « ludi cene »predprnznl.ške«. I*rwoj Je bilo radiča - » lir krožnik, regrat po 6-8 Ur krožnik npsa 4 Ure komad, čebula 7 lir glivi jajčka 12-» »r, čebuljček 30 1 škoda. fi<£ koSSje 2-4 lire. hren 6-10 h. onv „ ni. motovileč 15 Ur krožnik orehi 130-1..0 lir kilogram. Nekaj e bilo turu kisle repo - 15 lir krožnik iu kislega salja - glava 20 lir. ma ljudi je neprestano hodila kropit in članice dekliške Marijine družbe so molile rožni venec za pokoj njihovih duš. Drugi dan je bil veličasten j>ogreb, ki l>o Vipavčanom večno ostal v spominu. Najprej so domobranci prinesli krsle v cerkev, kjer je opravil pogrebne molitve višji domobranski kurat stotnik Ignacij Kunstelj v asistenci gg. župnikov iz Ajdovščine in Štunij. Nato jo imel g. kurat krasen govor, katerega jo spremljal neprestan jok navzočih, zatem dom. pevski zbor občuteno zapol »Blagor muc. Po pesmi se je iz cerkve razvil krasen in dolg sprevod. Na čelu so nosili križ, zatem sta šli obe ljudski šoli, dekliška in ženska Marijma družba, časten vod domobrancev, moški in dolga vrsta vencev, ki eo jiih nosili domobranci. Zatem so šli pevci in duhovščina, nato pa krste, ki so jih tudi nosili domobranci, za njimi pa je stopata skrušena rnaiti s svoi mi tremi snov i -domobranci. V sprevodu so bili tudi zastopniki domobrancev in občine, zaključila pa ga je dolga vrsta prebivalstva Vipavske doline. Na grobu je najprej v imenu domobrancev lepo spregovoril g. stotnik D organe, na to pa je dom. pevski zbor pretresljivo zapel »Vigred se povrne«. Zatem se je od pokojnih v globokih in vznesenih besedah poslovila članica Marijine družbe, katere članici sta bili obe pokojni sestri. Žalno svečanost je zaključil pevski zbor s krasno žalostinko in trikratni pozdrav vseh zastav. Nikdo ne bo mogel pozabiti pretresljivega joka matere in sinov, katere je Bog tako težko preizkusil. Sonce jo s poslednjimi žarki božalo štiri krste, ko so se ljudje začeli počasi razhajati. Na vseh obrazih si opazil grenko žalost, usta vseh so molčala, povsod pa si lahko iz oči bral: Breclje-vi, Bog vam daj v miru j>očivati, Vaš zgled nam bo vsem v strašen opomin in svarilo. Nihče več ne bo sodeloval s komunizem, ampak bo z vsemi svojimi močmi pomagal pravici do zmage. Preskrba Ljubljane z drvmi Zaradi nezadostno količine premoga so Ljubljančani navezani Izključno na drva. Dovažanjo drv v Ljubljano pa Je združeno z velikimi težavami. V okoliel mesta je pripravljenih več tisoč metrov drv za kurjavo, nI Jih pa mogoče pripeljati v mesto, ker ni voznikov. Mostna občina ljubljanska si prizadeva, da bi omogočila dovoz, drv v Ljubljano in jih dala na razpolago trgovcem s kurivom. Pričakovati jo, da to priza-dovanje ne bo zastonj in da bodo potroš-ntkl kmalu prejeli določeno količino drv. Prebivalstvo prosimo, da upošteva navedeno oviro pri dovažanju drv in da zaon-krat ne nadleguje s svojimi prošnjami niti uradov niti trgovcev s kurivom. Število vodnjakov v Ljubljani V sedanjih vojnih prilikah posveča mestni flzikat za vsako eventunlnost ln nevarnost posebno pozornost raznim zasebnim In javnim vodnjakom, kl se nahajajo v mestu, da bi lahko Iz njih prebivalstvo dobivalo potrebno vodo. V Ljubljani je 1742 vodnjakov ln drugih virov pitne vode. Od teh jih jo 924 v uporabljivem stanju. Voda v 227 vodnjakih je bila bakterlološko-kemično preiskana. Nato so bili v 89 primerih odrejeni sanacijski ukrepi, v 59 primerih pa se je voda proglasila za neužitno. O izgubljeni zlatnini in zlatnikih Kronika sedaj v časih stiske in hudlnjo prav redko poroča, da bl ljudje izgubljali zlatnino, zlatnike ln drnge dragocenosti. V marcu pa ja policijski upravi prijavilo več oseh, da so izgubile razno zlatnino. Neka go. «pa je izgubila zlat prstan z briljantom v vradnosti okoli 100.000 lir. Neki gospod jo lzgbll denarnico, v kateri je bilo sedem zlatih Nnpoloondrov. Koliko je eedaj tak zlatnik vreden, Jo tažko reči. V črnoborzi-janskem prometu bl bilo 7 zlatnikov vrednih okoli 150.000 lir. Izgubljenih Je bilo dalje več zapestnih ur raznih sistemov, kakor tudi are. brni rožni venec. Nekdo ja izgubil 3 grame čistega zlata, kar predstavlja tudi prav čedno vrednost. Gospod Potrata se veseli Gospod Potrata ima veliko veseljo in pravo zadovoljstvo, ko opazuje, kako Iju- ran Reforma uslužbcBskega davka Znatna razbremenite delavcev in nameščencev Kot znano jo lestvica lislužbenskoga davka bila izražena v dinarjih tor so js morala za sedanjo porabo pralvarjati v liro po uradnem tečaju. Lestvica je bila progresivna tor je povzročala obenem z avtonomnimi dokla-doroi občutno b r .\m o za delojemalce, pa tudi za ono delodajalce, ki so izplačevali svojim uslužbencem prejemke brez odbitkov. Z naraščajočimi delavskimi iu naineščcnsliimi plačami sa jo že lani pokazalo, da jo obremenitev plač in mezd z tulužbcnskim davkom in dokladami preveč občutna. Zaradi tega je tudi lani Vrhovni komisar na predlog Pokrajinsko upravo odredil delno reformo uslužhenskcga davka v Ljubljanski pokrajini na ta način, da so davka prosti minimum zveča od dotedanjih 61HI din t. j. 228 lir na 000 lir, avtonomnih doklad prost« plačo pa od 1.520 lir, t. j. nekdanjih 4000 din na 2.SU0 lir. Na prejemke pod to vsoto sa avtonomne doklado no sinejo nakladati. Ta reforma je stopila v veljavo dno 1. julija 1944. Proti koncu lanskega leta In v prvih mesecih loto« pa is Vrhovni komisar v Trstu izdal celo vrsto mozdnih ureditev za posamično industrijske in obrtno etroke kakor ludi za trgovino. Novo mezdna ureditve so določale za delavstvo znantno višje mezdo in za urariništvo znatno višje plače kot doslej v velikem številu strok. Z ozirom na progresivnost davčnega sistema pri nas pa bi največji det teh poviškov zlr.Mi pri nameščencih šel za davke in bi lako no bil dosežen cilj, ki ga je imel prod ncboj zako-nodajalsc, namreč da izboljša plač« iu inozdo v korist delojemalcem. Z.lastl so je to videlo iz primera samoupravnih doklad. Dočim jo prod vojno plača 4000 din lahko veljala žo za razmeroma dobro plačo, je bil znesek 1.520 lir in po davčni reformi iz lanskega lota 2.500 lir raz.merma novisoka plača, za katero nI obstujal socialni razlog, da bi prenesla šo novo obremenitev s samoupravnimi dokladami. Z novimi mezdnimi ureditvami jo vollk del nameščonskih plač, pa tudi mnogo delavskih plač prišlo pod udar samoupravnih doklad, kl zelo otežko-čajo davčno brame. Zaradi tega eta i Pokrajinska zveza delodajalcev i Pokrajinska delavska zveza pokrentll akcijo, da bl so davčno bromo zmanjšalo, tako da bl povišanja plač in mezd po novih ureditvah prišla dejansko v korist delojemalcev. Zato sta predlagali reformo uslužbenskega davka, da bi so vse postavke, ki so nanašajo nn usluž. bonski davek in ki eo bila izražene proj v dinarjih, izpremenilo v lire. Tako bi so n. pr. davčna podlaga 4.000 dinarjev mosečno iz-premenila v 4000 lir in od tjga zneoka bl se odmerjali davki, ne pa kot doslej, da so jo plača pretvorila iz lir v dinarje ln je seveda prišla zato v višjo stopnjo, od katera jo bilo treba plačati odstotno voč davka kot prej. Plača 1000 Ur j« bila preračunana v dinarje na 2.630 din in od to plače je bilo treba odmerjati davek, ki jo bil seveda odstotno znatno višji kot pa pri plafii 1000 din. Akcija obeh zv©* jo uspela In Vrhovni komisar jo odobril z veljavnostjo od 1. do-cvmbra 1944 daljo roformo uslužbcnskega davka kot je bila predlagana. IWortna uslužbonskega davko pomeni veliko razbremenitev javnih, še bolj pa lasehnih uslužbencev, kar so pri slednjih odmerjajo tudi šo samoupravne doklado. Nova davčna reforma Je v glavnem v tem, da so je v odgovarjajočih 61enlh zakona o neposr. davkih, ki se nanašajo na usluž. bonski davek, inpremenilo besedilo iz dinarjev v lire. Tako se bo »odaj davek odmarjal na drugi podlagi kot prej. Odmerjal se bo n. pr. sedaj za zneske v lirah tudi v lirah, ne da bi bilo troba preračunavati dinarje v lire. Davek v lirah n. pr. ee bo od znefika 1000 Ur odmerjal v llrali v isti višini kot jo bil prejo za 1000 dinarjev v dinarjih. Posebno važno pa je tudi določilo, da znaša najnižja moja za avtonomne doklado eedaj 4000 lir, dočim jo znašala *red lansko davčno reformo 1520 lir, ozir. po davčni reformi ia lanskega leta 2500 lir. Kot smo ž« podčrtali pomeni davčna reforma občutno razbremenitev dolavfC.va in nomeščenstva, tako da bodo prejemali višje čiste plače kot doslej. Tozadevna zakonska določila bodo objavljena tudi v Službenem listu šofo pokrajinske upravo čim prida pismena rešitev iz Trsta, ki je bila že napovedana. Besedil« naredbe, ki bo objavljena, je naslednje: i 1. Z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, so razveljavljata naredba o spremembi zakona o neposrednih davkih z dn« 4. do-cembra 1944, št. 173, Službeni Hat št. 232192 iz 3944 ln naredba o spremembi pravilnika, za izvrševanje zakona o neposrednih davkih z dne 24. decembra 1944 it. 174, Služ. list St 233'92 iz 1944 in zopet vpoetavlja pravno stanje, ki j-a veljalo pred uveljavljenjein tel dveh naredb. % 2. Zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list it. 75/26 iz leta 1928, s kasnejšimi spremembami in do-XK»lnitvami, se spreminja takole: V čl. 6. 82, toč. 7, drugI odstavek, 90, 33, 95, 96 in 97 je naineeto bee&de >dinar« >(Din)« povsod postaviti besedo »lira« »(L)«, v člonn 6 pa tudi še namosto besed« »par« besedo »contesimov«. $ 3. Spremembe po % S. te naredbo vrl.in tudi za pravilnik za izvrševanje Zokona o noposrodnih davkih z dne 29. avgusta 1928, štov. 107.000, Uradni list št. 402/121 iz I. 1'.': s kasnejšimi spremembami ln dopolnitvami 4 4. Ta naredba stopi v veljavo * vzvratno močjo od dne 1. decembra 1944. dje tratijo vodo. Na Galjevici J4 Javna vodovodna pipa, iz katere noč ln dan voda ourlja. Nlkdo so ne zmeni, da bt Jo po. pravil. Ta pipa je montirana ob Poti na Galjevloo. Pa je io druga taka pipa, ki tudi radodarno pušč.a vodo. Potrebna so pač popravila! Razne nesreče in poškodbe Budolf llergles, 29.let.ni voznik cestne železnic« so je pri cepljenju drv usekal v levo roko. Prav tako se jo usekala v levo roko 36 letna šoferjeva žena Milka Rozmanova. Na glavnem kolodvoru jo z vlaka padel in ei zlomil levo nogo v tiskarni Hrovatln zaposleni strojni stavec, 43 letni Rudolf Strgar. M M M Koncert za dijaštvo V ponedeljek 16. t. m jo Odsek za »Kulturo« pri Mladinskem uradu pokrajinske uprave v Ljubljani priredil v veliki unlonski dvorani koncort za dljaiko mladino. Na epo-radu je bil odlomek Wagnerjeve opore »Par-sifal« — »Car Volikega petka« t«r Beethov. nov oratorlj »Kristus na Oljski gori«. Prireditev, ki jo bila namenjena Izključno dijaški mladini, so počastili s svojo nav. sočnostjo tudi g. p rezi d vi t general Rupnik s soprogo ln spromsrtvom, predstavniki šolskih oblasti in vzgojitelji dijaško mladino. Ravnatelj opero g. Ukmar je v Izbranih beeodab uvedel mlado poslušalstvo v globino obeh mojstrskih dal, kl viebujeta umetniško obdelavo problema človekovega trpljenja. Veliki Beethoven, katerega življenjsko geslo jo bilo: »Skozi trpljanje k radosti« je v evo. jem oratorljn zajel vso pomenijlvost Kristusovega trpljenja na Oljski gori Operni orkester jo kot predpripravo zaigral »Car Velikega potka«, nato pa jo s sodelovanjem so-prnnlstko Milic« Polajnarjev«, tenorista Ru. dolfa Franola in basista roktorja Jnlija Be-tetta predvnjal oraitorij »Kristus na Oljski gori«. Konoert jo odlično uspsj ln dljaBtvo je bilo z njim močno zadovoljno. Ob tej priliki pa moramo pozdraviti prizadevanje mladinskega urada pokrajinske uprave, ki omogoča naši mladini tako predstave in skrbi za pra. vllno umsko In duhovno vzgojo bodočega slovenskega rodu. Naknpovainica Socialne pomoči t Gradišča 4 (nasproti dramskega gledališča — tel št. 30-39| kupnje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. J Renč Bazin: Pravljica za velike in majhne Četrti ubožec »Tu bo Juha ia Jutri,€ Je rekel mož. • Morje Je preveč razburkano. Jejmo!« In so sedli k mizi. Komaj Je sin zaprl vrata, »o »e ta nvovlč odprla od zunaj s sile. »Smera vstopiti!« Je vpraial en glas. »Kje lahko »piva tn*« Je vprašal drugI. »V Jarku na polju!« Je zakllcal mož. »Pa flej, kako tl govore ti potepuhi! K Jo »e lahko spit Kaj Imam jaz gostilno?« Ke se Je približal kmet, kl Je bil Jezen vstal od mize, ata se dve ecncl na pragu vrat spet pomaknili v temo. Potepuha sta videla, da Je prevelik In prcmlšlčast, ln sta potliala glas. »Morda naju vendarle ne pustite znnaj v tem vremenu?« Je spregovoril edon Izmed njiju. »Ravno to, da, eodrga maloprldneževl Samo takl-l» »e klatijo po poteh. Ml pn moramo delati, da damo nJim, kar žele! Zlekalte se na kupe kamenja, da va« ribe ne bodo nadlegovale!« »Saj gena le enega »pravila v senik,« je rekla mirno Julijana. »Za tri bo dosti prostoru. »e ml zdi.« Moi se je obrnil, nezadovoljen sedel In zalel jesti, ne da bl ie »pregovoril. Veter je »vlžgal. Slišalo se je, kako Je beračeva suknja opletala ob zldn. »Usmili »e Ju,« ie povzela Julijana. ■Prave« Jih Je vendarl V«ak dan od. tlraM Trata, dajati »lamo, kl Je ilval noče ve« Jesti, dajati luhol Ne, to je le pre-po H* tokrat!« Ker pa Je rekel Hi M 4a M afbal jesti, ampak le bolj lz nevolje, da Je pre- i več mehak, nI odrekel Julljanl. »Dobri ljudje! rojdlte tik ob hlil do konca dvorišča. Tam za hlevom jo senik. Posušite »e; kmalu pridem ln vam postrežem!« Ko je druZInlea ostala sama v dobro zavarovani hišici s tremi otroki, kl so spali v sosednji sobi, Je začel kmet govoriti o ribjem lovu, kl jo bil slab In o pridelku, kl Je bil pičel. Že dva meseca, odkar Je bilo žito omlateno, sta oba moška zastonj obtekala obrežje: karpl ln hranelnl so bili redki, sardele so se umaknile na visoko morje: v nastavljene mreže za rake Je zašel le rakovskl drobit ln teh malo rib, kl so »e vjele na trnek v globini, niso bile kdovekaj vredne: nlliče Jih nI hotel. »Poslušaj, Julijan«,« je sklenil kmet svoj govor. »Ce bomo šli s takimi koraki naprej, ne bomo mogli več plačati najemnine ln gospodar na» vrže na cesto. Tl Imaš prcusmlljeno srce do revežuv In potepuhov. Od jutri naprej zaprem senik ln čo ne bodo ill, bova jih podila i Hena-tom. kl zdaj ie zna nabadati x vilami.« Deček je pokazal pesti ln člene, ki so se kazali pod ogorelo kolo. Mati je pogledala na oba z grajajočim pogledom, vzdlb-nlla, pripravila drugo Juho z ostanki t loncu In ila tik ob hlil. Pa je zagledala v svitu luči pred seboj »enco, kl s« Je gibala proti nji. "Obstala je ln prestraiena krlk-nlla. Mislila je, da je prlicl nov nholce s prnSnJo za prenočišče In je dvignila svetilko, da bl se prepričala. In zares »e Je blllal v luči starec z brado, kl je bila vsa kodrava In podobna vilicam graha, in s klobukom. U i» »met Mroke krajce. I« je nkali I Službe I 1 do''e " ŠTIRI TOLMAfE, ki obvladajo ncmščiuo in »lovenSčino v besedi io pt«avi ler strojc-pisje išče za takojšen nastop Oberabsclmitt Wehr. Abteilunp X.. I.jubljnna, Sv, Pctr« c. Si. 2-11.__ ŽELEZOSTRUGARJA sprejme takoj inženir Borštn«r, Sv. Jerneja c. 18. SPREJME SE miren in pošten moški' brezplačno na stanovanje, ki bi pomagal pri delih na vrtu ob prostem časn. Ponndbe na npr. »Slovenca« pod »Le soliden« 2753 URADNICA z znanjem strojepisja išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slovcnca« pod: »Enoletna praksa« 2676. a STANOVANJE, trisobno, ob tramvajski postaji, na lepem »onč-nem in mirnem kraja, z lepim razgledom, 10 minut od središč«, se zamenja. Ponudbe pod »Zamenjava 2754« na upravo »Slovenca« »Za usmiljenje božje, dobra gospodinja, i ne pustite, da bl spal zunaj!« I »Govorite, kakor ne govorijo že dolgo drugI berači.« jo rekla Julijana, »dam vam streho, ampnk to bo zadnjikrat. MoJ mož bo zaprl senik. Kako so imenujete?« »Revščina.« Julijana ga je presenečena pogledala: videla je v njegovem obličju oči neskončne slnjlne In sladke, kakor otrokove. Kljub vetru ln dežju se jI nI mudilo v hišo. Ra. da je rostala zunaj, kakor ob času gorklh In jasnih dni. In je vpraiala: »Ne vem, čo Je to vaio pravo Ime. Od. kod pa prihajate!« »Od vsepovsod.« »In vas lepo sprejemajo?« »Vedno manj.« »Cemu greste torej po »vetn, če ne veste, kjo boste našli zavetje?« »Da bt zabranll srcu ljudi, da bl »e popolnoma zaprlo. Ko grem mimo, sem samo jaz; ko sem pa iel mimo, ostanejo hoijl blagoslovi.« Julljanl sc jo zdelo, da je podoben enomu Izmed apostolov, kl so bili naslikani v vaški cerkvi In je rekla: »Pridite! Najboljši kotiček je na desni od zadnj; če ne najdete sveže slame, lo vzemite jo kar Iz kope. To vam žo dovolim.« Ko so tako sedeli vsi itlrje berači okoli sklede v svltn luči, kl jo je gospodinja olcr.lln na žebelj v sldu, se je nevlbta po. dvojlla. Morje Je s truščem dvigalo svoje valove, kakor da bl »e hotelo vreči na hlio In jo odnesti. Juiijana pa »o je vsa sado-voljna vrnila la rekla« CDaltt [ Kupimo j RJUHE. KAPNE, iim. nice, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgov »Ogled«, Mesini trg 1._k NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgov. »Ogled«, Mestni trg i. NOVA VRtiOVlNA -»Hitrost« kupi lediln«, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plač« tako|. — Stritarjeva 2. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kapi razne ametnine — ia razne boljše predmete. Plača takoj Stritarjev 2. ELEKTK. HLADILNIK (Frigideire) nov ali dobro ohranjen kupim ali dam protivrednost. Naslov: Prešernova nI. 44._ k LtPOSLOVJt. slovensko in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode knpnie • Janez Dolžan, knjigarna -Stritarjev« ulica. KUPIM štiri rjuhe in 4 kapne, le dobro ohranjene. Naslov upravi »Slovenca« pod It. 2766. POŠTENA ŽENSKA, mirna, se »prejme na stanovanje brezplačno. Pogoj, da bi nekoliko pomagala pri gospo-dinjstvn. Ponudbe pod »Gospodinjstvo 2752« na upravo »Slo j Prodamo 1 LIMONO v čajn in II monado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite > seboj. Uro. gerija Ant. Kauc, Ži- dovska ulica I._ STABILNA MOTORJA. 5 in 8 KS, najboljle znamke, zelo ngodno naprodaj. »Merkur«, Puharjcva 6.__ POVRŠNIK, odlično ohranjen, za srednjo postavo, prodam. Pin. tarič, Wolfova nt. 12. PRODAM ženske čev-Ije št. 38 in 36, nekaj letnih svilenih oblek in dve črni svileni obleki. Moške srajce in hlače, žensko svileno ruto (šerpo) in 1 in pol metra blaga za blazine. Naslov r upravi »Slovenca« pod št. 2758._ DAMSKO KOLO pro-dam. Rahnn, Sv. Petra cesta 33.__ ŽEMLJtSčE, krasno, Končno; peščen teren, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2000—4000 m««. 2765. ŽAGANJE prodam. — Naslov v npravi »Slo. veneac pod 2743._ PRODAM podlogo za moško obleko. 3 svilene garniture damskega parila, 4 pare volnenih domskih nogavic in eno garnituro moškega nAriln (maeol. Vfin »turo predvojno blago. Naslov v opravi »Slo. venca« pod 2243 MOHORJEVA knjigarna, Ljabliana, Miklošičeva 19, kupi: Brccelj: Ob vir« življenja; — Burjjer: Štirideset lcl babica, kakor ludi vse ostale knjhre iz njene založbe. Kupuje tudi vse dobro ohranjene knjige založbe liram ali Modre ptice. IZamenlameB ROKAVICE, usnjene, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ogled iz prijaznosti j trgovini Mahkota, Gospo- svetska cegta 10._ BOKS-USNJE dam za kurjo pičo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Boks-nsnjo« 2710 SEMENSKI KROMPIR zamenjam. Poizve se pri g. Weissu, Celovško cesta 22._ GOJZERJE šl. 44, zelo močne, šivane, z usnjeno podlogo, zamenjam za dobro moško kolo ali kako drugo protivrednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2742._ 2 KAPNI in 2 blazini, predvojni, zamenjam ozir. prodam. Istotam zamenjam 40 - litrski, emajliran lonec, nov. Naslov v upravi »Slo- venca« pod 2755._ TEHTNICO, dobro, do 10 kg, prodam alt zamenjam za protivrednost. Naslov v nprovi »Slovenca« pod 2747. KROMPIR zamenjam za knrjo ničo (koruzo). Ponudbe na npr. »Slovenca« pod »Takoj 2760«. _____ NOVO ŽENSKO KOLO z dinamo zamenjam za dober radio apnrat, eventuelno tudi doplačam. Gnidorčcva 4-1., pri Soli._ \ Poizvedbe I POTNO DOVOLJENJE na ime Hudečck Franz, se Je noSlo. Dobi sc v šentjakobski šoli, Tl. nadstr., »oba It. 16. Resničnost je tnko grozovita, da človeka stare, če ne računa z njo. (Wibelt.) KOLEDARi Sreda, 18. malega travna: Varstvo av. Jo. žeta s Apoloni J, muftaneo; Jakob, opat Četrtek, II. malega travna: Leon IX., papež; Sokrat, muč.; Oalata, muč. Lunina sprememba: Prvi krajec ob 8.46. LEKARNIŠKA SLUZUAI Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet Ciril-Motodova cesta 43; mr. Trnkoczjr dod.. Mostni trg 4; mr Ustar, Selenbur gova ulica št. 7. ^ ZATEMNITEV od ».45 do S.5* ae novica Maša ob prvi obletnici smrti blagopokoj-nega Janka Modrijana bo dne 19. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pn glavnem oltarju. Maša zadušnica za pokojnim ravnateljem Francem Jegllčem bo v četrtek, 19 t. m oh se