GRADIŠČE NA MIKLAVŠKEM HRIBU NAD CELJEM L. Bolta Celje z ožjo in širšo okolico je bilo naseljeno že davno pred rimsko dobo. V okolici Celja so našli tudi kameno orodje. To bi potrjevalo mnenje, da je bila okolica Celja in Celje samo naseljeno že v neolitski dobi, kolikor ni to kamnito orodje iz mlajših period, ker se je kameno orodje zaradi konservativnosti obdržalo 'marsi­ kdaj še v bronasti dobi. Iz bronaste dobe poznamo v okolici Celja tudi bronaste srpe, ki so jih našli na Cretu pri Vranskem. Več po­ datkov o Celju imamo v naslednji halštatsko-ilirski periodi. Vanjo spadajo tudi najstarejši danes znani ostanki človeškega življenja na Miklavškem hribu. Miklavški hrib se vzdiguje v severozahodnem delu Celja, ki ga objema Savinja s svojim kolenom. Tu namreč Savinja zavije iz svoje smeri zahod— vzhod skoraj pravokotno proti jugu. Miklavški hrib z Anskim vrhom je zadnji odrastek alpskega predgorja in za­ pira sicer ravno celjsko kotlino. Visok je 40 m . Proti Savinji strmo pada, hrbet pa je razčlenjen na več manjših gričev. Severna stran hriba je zaraščena z gozdom, na južni pa, ki je tudi nekoliko polož­ nejša, gojijo danes vinsko trto. Pri rigolanju vinograda so našli keltske novce. V cerkveni steni pa so vzidani rimski votivni kamen, 2 večja kosa venčnega zidu in še več manjših kosov marmora, ki so rimskega izvora. Približno 190 m od cerkve proti zahodu se vzdi­ guje druga vzpetinica, ki je bila v halištatski dobi gradišče. Oblika gradišča je pri nas značilna za prazgodovinska gradišča, a tudi za gradišča zgodovinskega srednjega veka. Vrhnja planota se proti jugu zaključuje z dvema terasama. Vrh gradišča ima jajčasto obliko. V dolžino meri 43,80 m, naj večja širina pa 36,60 m. Proti jugu se teren stopničasto znižuje. Prva terasa na severnem koncu planote se širi v dolžino približno 28,50 m, njena največja širina pa je 18 m. Druga terasa je nadaljevanje prve v globino pobočja in meri v dol­ žino 26 m, v širino 6,20 m. Višinske razlike med planoto in prvo teraso je 3,0 m, med prvo in drugo pa 4,50 m. Zunanja roba gradišča danes ni mogoče več natanko ugotoviti, ker je oblika več ali manj spre­ menjena. Zapadna in južna stran pobočja sta spremenjeni v vino­ grad. Pri tem, ako ne že prej, so gotovo uničili nasip, ki je obdajal gradišče. Na vzhodni strani pa je danes pot, ki je tudi neikoliko spremenila lice prvotnega terena. Poskusno kopanje na terasah je bilo brezuspešno. Samo na enem mestu so odkrili fragmente rimske opeke, vendar je na frag­ mente ilirske keramike (okoli 100 kosov) naletel prof. Bratanič 1 . 1949 na pobočju gradišča pri popravljanju sedanje poti k cerkvi. Gotovo so morali na fragmente keramike in morda še na kake druge predmete naleteti že poprej, ko so delali to ce6to, vendar pa se je vse brez sledu uničilo. Fragmente keramike najdeš tu namreč še dimes. Pri ogledu gradišča sem naletel nanje takoj ob poti, ki pelje k cerkvi. Da pa keramika m i ostala na vrhnjih terasah, je kriva ero­ zija, ki je tu odplavila vso kulturno ostalino. Keramika, ki se je našla ob poti, nam nudi nekaj različnih oblik posod. 1. Velike posode z 1,5 cm debelim ostenjem. Na zunanji in no­ tranji strani so rdeče barve. Jedro preloma je črne barve. Dno je navadno ravno, včasih z nizko prstanasto nogo. Na zgornjem delu je bilo kot okras navadno vodoravno plastično rebro, ornamenti rano s prstnimi vtisi. Ohranjene so samo v fragmentih. 2. Jajčasto ovalni lonci sive barve z ravno odrezanim zgornjim robom. Ti so zelo grobe izdelave in neormamentirani. Debelina oste­ nja do 0,8 cm. Ohranjeni so samo v fragmentih. 5. Večje amfore sive barve, črno zglajene na zunanji strani, ki niso ornamentirane. Ornament sestoji iz horizontalnih kanelur, ki jih včasih zamenja linija majhnih poševnih vrezov. Pod linijami pa je niz visečih trikotnikov. Debelina ostenja do 1 cm. Ohranjene 6o samo v fragmentih. 4. Večje amfore sive barve, črno zglajene na zunanji strani, ki niso ornamentirane. Stene teh posod so tanjše. Rahlo je naznačen S it tik MIKLAVŠKEM HRIBU y y y S s j / / S ' '/,//4 i s p ; . % . W h V /A A 4 / / / ' " A % y 4 y y y f r l u # f e j š ž t i # ' ' T O L M A C : ! L « O . V 4 J - . ' s a . 4 » \ > » o « s t » k » k < l « • • • •» : k p o d v j ' » o V > v t * H..** • U k d l T ",k e prehod ramena v vrat. Debelina ostenja 0,5—0,7 cm. Ohranjene so samo v fragmentih. 5. Posode, podobne amforam pod št. 4 , so se očitno rabile za kuhanje. Stene posod so rdečkaste barve, ki ponekod prehaja že v črno. Prelom je črn. Prehod ramena v vrat je naznačen z rahlo kaneluro. Vrat je nekoliko tanjši. Debelina ostenja 0,6—0,9 cm. Ohranjen je samo en fragment. 6. Konične skodele črne ibarve. Zgornji rob je zavihan navzno­ ter, ustje pa ravno odrezano. Debelina ostenja do 0,6 cm. Ohranjene samo v nekaj fragmentih. Keramika, najdena na gradišu na Miklavškem hribu, se popol­ noma ujema z oblikami keramike na drugih naših znanih ilirskih gradiščih. Kovinskih ali kakšnih drugih predmetov pa do sedaj nismo našli. Na podlagi keramike in po tipični obliki gradišča lahko tudi Miklavški hrib prištejemo v vrsto halštatsko-ilirskih gradišč v Slo­ veniji; takšnih je cela vrsta, toda razen neznatnega števila so na žalost doslej vsa neraziskana in znana le po slučajno najdenih pred­ metih. Na podlagi sedanjega skromnega gradiva pa podrobnejše datacije še ni mogoče izreči. Ker drugih predmetov nismo našli, je prebivalstvo gradišče uporabljalo morda samo kot pribežališče, kamor se je le včasih zateklo. SUMMARY On a hill at Celje (Miklavški hrib) under a castle fragments of pottery were discovered; they belong to the Hallstadt-Ulyrian period. Originally, the castle may have served as a place of refuge yet later it was abandonned.