23. številka.
V Trstu, v soboto 19. marcija 1887.
Opnzke.
Vri dopisi se poiiljnjo uredniStvu v ulici 'I oirente.12. Vsak list mora biti frnnkiran. llukopisi h« ne vrarajo.
Inscpiiti {rnzne vrstp naznanila in jn>-alnnifu) si' znraiunijo po pogodbi; pri krni kili nglusih z drobnimi črkami se piuf-uje za vsako besedo 9 nov.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravnistvo, ulica TorrGnto 12.
EDINOST
Tečaj XII.
• Edinost«
izhaja dvakrat na teden, vnnkn sreio in soboto ob 1 uri popoludne.
<£žf\ '3
Cenft z a vse leto s prilogo 3 for , za pol U for SO nov., za četrt leta I for. )nov — Edinost brez priloge stane za celo leto A for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. KO nov, — Posamezne številke se dobivajo pri oprnv-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po o nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nor.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V rJinosti J« moS.i
Prihodnja vojna v številkah.
Vo;no-in finanS io-statisti<Sna stadija, dr. Al-iirt Sohattle, c kr. avstrijski mlnistor iz slu ž-bivanja, Tflbingen 1887.
Žalostna resnica je, da avstrijski Nemci ponujajo svojim večstoletnim sodržavljanom kalež grenkosti vedno in vedno, kakor baS odvisi od njihove sebičnosti in nespameti. Tem večja dolžnost je tedaj vsakemu omikanemu Slovanu, da se javno zahvali mnogobrojnim Nemcem v nemškem cesarstvu, ako nam isti dokažejo, bodi si po avojih činih, bodi si s pisnimi deli, da stojć res na visokej stopinji izobraženosti ter nam ponujajo iz svojega visokega stališča bratsko roko in so-čutljivo srcć.
Ne čudimo se postopanju bero-linskega dvora in politiki kneza Bis-marka, kajti eden in drugi pozna Rusijo jako natančno, pozna jo mnogo pobl.žje, kakor vsi dunajski, graški in poštanski kričači in »švindlarji«; oni morajo vedeti, da bode imela Rusija leta 1950—150 milijonov stanovnikov, od kojih 9/io v Evropi veČinom Slovanov, in ako ue bi tega znali, povedali bi jim to bili uže davno učenjaki Hellwald, Lerojr Beaulieu, Roscher in Se drugi. — Ne more nas tora •zavzeti, ako oni realistični politiki zagrmi napuhnjenim huzarskim nazovi-politikom v Pešti krepki: »Stoj!«, kajti uže zdaj se kažejo znamenja velike prihodnjesti vedno rastočega ogromnega slovanskega cesarstva, in ako politiki v Berolinu želć živeti v miru z velikanskim cesarstvom, tedaj je to na čast njihovej pameti in njihovemu srci. Temu se tedaj ne čudimo; toda posebno važnost dajemo
onim Nemcem v velikej nemSkej dr-1 žavi, kateri po svojem pismenem de-ovanju neutrudno Siri o svetlobo po nemškem cesarstvu ter skušajo znb"a-niti grozni dvoboj nemškega in slovanskega sveta. Iz prejšnih časov poznamo Hellvoald-a, pisca realistične kulturne zgodovine; poznamo dalj** Bluntschli-ja in Julja Frtibeljd, pisca važnega umotvora o »Politiki«. Našo posebno hvaležnost pa je zaslužil uže pred dvema letoma berolinski filozof pl. ffartmann, kateri je probudi! splošno pozornost, ko je svaril v treh člankih avstrijske Nemce in Madjare ter jih prosil v lastnem interesu in z obzirom na nemško državo, da popustć svoje brutalno postopanje proti ogromuej večini avstrijskih državljanov i proti Slovanom. Posebno važno je, da je takrat pl. Hartmann omenil v soglasju z resnico in z Klun-ovim statističnim delom, da stoji Trst na slovanskej zemlji in da tedaj ne more nikdar postati niti nemški niti italijanski, kar smo mi ob svojem času konstatovali v posebnem Članku.
Danes opozorujemo nage čitatelje na ravno izšlo knjižico Schtifjle-jevo: »Prihodnja vojna v številkah« (Der n&chste krieg in zahlen), posebno po-natisueno iz lista za splošno državno vednost. Knjižica je prišla na svetlo v prav važnem trenotku, ko se ima določiti o zgodi ali nezgodi našega sveta. Uže v svojej monografiji o socijalnoj demokraciji se je Sch&ffle toplo zavzel za trocarsko zvezo; danes zahteva, da je Nemčija oborožena, toda da ima v zvezi z Rusijo in Avstrijo ohraniti mir, kajti vojna izražena v številkah se je uže dosedaj pokazala
PODLISTEK. Slikar.
I/, lašk gii poslovenil L«vln.
(Konec.)
—	Sedaj pojilom domov, atn, kajti mama bi lahko bila v skrbeh radi meno.
—	Kodaj se povrneš P
—	Jutri.
—	Jn potem?
—	Pridem vsak dan.
—	Nečem, da poveš mami, veš.
—	Dobro — odvrnola jo deklica ter hotela oditi.
—	Počaki, Viktorica. Hočem vkupiti tvoje čipko. Koliko zahtevaš za nje?
—	Ali, ti si moj oče! —jo opomnila z nasmehom.
—	Dobro, ne mnom li kupiti tvojih Čipk?
—	Jaz ti jih podarim.
Ne, no, prineseš denar mamici. Ti praviš, da je potrebna.
Deklica je odvila papirnati zavitek, ki ki ga jo imela v žepu ter izlekla iz njega dva metra ozkih čipek, ali priprostih in zumazanih od znoja iz ročic, ki so ga naredile.
—	Koliko stano meter?
—	Piašala sem šest soldov za meter, ali nikdo jih ni hotel kupiti po tej ceni.
—	Plačam ti jih jaz. Evo, — in potisnol je dvanajst soldov v roko svojej hčerki.
Vsak dan je prišla Viktorica obiskat svojega očeta in ti obiski so trajali mesec
strašansko in grozno in kakošna bi bila še-le splošna vojna, katera bi se unela sedaj a pomočjo vseh grozovitih sredstev, koje ima danes svet na razpolaganje! Na strani 21 svoje knjižice pravi pisec, da taka vojna bi zahtevala od Avstrije 600 milijonov mark novega davka, ako bi bila zmaga na nasprotnej strani, in 300 milijonov, ako bi bila zmaga na avstrijske] strani, in to je vsekako enako ogromnemu državnemu polomu! Ruske financije so v enakem slabem stanju. Avstrij^ko-Ogrska in Rusija bi b li prisiljeni, dn napraviti velik polom, (krah), da tako odvrŽeti novo breme od davkoplačevalca na državnega upnika (stran 11.) in kako stanje bi bilo še le potem!
Posebni vpliv Rusije na Bolgarsko, katera je bila osvobojena po ruskih žrtvah, ni interesom drugih držav tolikanj važen, da bi bilo vredno in da se zarad teh interesov pogubi
o
Avstro-ogersko, (stran 21). Politični vpliv Rusije na Bolgarsko, cel(5 na Carigrad davno ni za Avstrijsko-Oger-sko dosti važen vzrok, da provzroč» tako strahovito vojno (stran 22). — Kdo pa jo želi? — Angleika, koja bi rada porabila madjarski srd do Rusije, ali prav za prav proti last nemu cesarju in kralju, v namen, da bi si Evropa še enkrat zanje prste opekla. Angležka nam (Avstriji) želi vsakih 30 let ogromne troške grozovite vojne radi lastne varnosti! (stran 22). Mi nemalo vzroka, pravi Schjiffle, da se bojujemo z Rusijo za Angleško, in da pripomoremo, da postane sredozemsko morje angleško jezero in Egipt angleška pokrajina.
(Dalje prih.)
dni, potem deklica ni mogla več molčati svojoj materi, da je našla očeta.
Olga se je prestrašila, Calcedonio pa pokaral Viktorico, ko mu je povedala.
Nova žalost. Uboštvo, kesanje, samo-stanje njegovo soproge prisilile so Cal-cedonija pozabiti vse, kar so jo zgodilo ter jej vse odpustiti. Ali k malu ga je zopet napadla slaba volja in ni si mogel odvzeti izpred oči sramote, ki mu jo je učinila njegova žena z begom, pred oči mu jo stopalo izdajstvo to ženske, ki jo tako brezobzirno prevrgla in zatrla vse njegove nade, ki mu je ogrenola živenje. Navdušeno in iskrene prošnjo njegove hčerko so ga zopet ganolo. V njem bil se je hud boj, kojemu se ta plemenita duša ni mogla dolgo ustavljati, kakor ti, draga Marija, sama sprevidiš.
Nekoč je šla Viktorica ob navadnej uri obiskat očeta svojega.
Govorila sta o raznih stvareh, slednjič jo deklica sedla, da oče naredi njeno podobo, kojo jo uže več dni sem namer-javal naslikati.
—	Veš, ata — rekla je, ko jo jo oče slikal — pred vratmi jo —
—	Kdo ? — praša umetnik prestrašeno.
—	Mama .... Čaka, da jej odpreš.
Prijel si jo obraz z rokami.
—	Gotovo jej je mraz tam zunaj — nadaljuje deklica občutljivo.
Calcedonio ni mogel več ustavljati se. Stopil je k vratom ter jih odprl. Olga jo padla pred njegove noge. On jo molče vzdigne. Viktorica je ploskala z rokami polnega otročjega veselja,
—	No res, da bodemo vsi skupaj zdaj? Ti, ata, no bodeš več sam, jaz ti
Občni zbor
ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu
(Konec.)
Predsednica popraša, ali ima kaka družabnica kaj omeniti k temu poročilu, in ako ne, naj bi zbor odobrovalno vzel na znanje sporočilo, kar se je brez ugovora zgodilo soglasno se vatanjem se sedežev. — Na to povabi predsednica go-spico denarničarko, da poroča o materi-jalnem stanji društva, na kar gospica Ljudmila Mankočeva jako razumljivo poroča tako-le:
V dolžnost si štejemo javiti slavnemu zboru, da je naše denarno stanje v tem kratkem času izvrstno, ker vpisanih je 109 čestitih družabnic. Med njimi: 1 pokroviteljica bi. g. Ivana Kalister, ki je poklonila 100 gld.; 8 ustanovim1, ki so plačale po 10 gl. te so Čestite gospe in gospodične: Bonne Ana, Godnig Virginija, Hočevar Marija, Man koč Ljudmila, Truden Natalija, Valenčič Vekoslava, Vadnov Jo-sipina in Počkaj Marija. Mej letnicami imamo nekatere požrtvovalne narodno dame, ki plačujejo po več gld. na leto, katerih imena hočemo kasneje objaviti, ker do zdaj niso še vse plačale. Dohodkov smo imele do sedaj gld. 226, troškov pa je bilo za razne podružnične potrebe gld. 4,82 novč. Čistih dohodkov je zatorej bilo gld. 221.18 novč. (t. j. dvestoseden-indvajset gld. 18 nov.), ki so se poslali slavnemu vodstvu v Ljubljani dne 7. t. m. Ker jo namen naši ženski podružnici tudi podpirati nežno mladino z razno obleko, nabralo se jo do zdaj tudi nekoliko denarja, ki ni vračunjen v poprejšnjem izkazu, in v katerem odbor da račun o svojem času.
Tudi to poročilo je zbor z veliko za-dovoljnostjo in odobravanjem vzel na znanje. Gospa predsednica vabi na to, da se k četrtej točki oglasijo one č. družab-nice, ki bi imelo staviti kak poseben predlog. — Oglasi so prva gospica Ana Ko-
bom pripravljala barve. In ti mamica, no bodes več tako žalostna, on te bode razveseljeval in nam pripovedoval toliko lepili stvari ....
Zgodilo se je, kakor je hotela deklica.
Polagoma se je povrnol mej Calce-donija in Olgo zgubljeni mir; nikoli nista nič omenila o minolosti ter se zopet ljubila. Ona mu ni nikdar povedala sramotnega svojega živenja, niti suženjstva, s kojim jo je oni hudobnež mučil, niti kako jo je zadnji zapustil, ko je pošel denar, ki jej jo še ostal od njeno doto, niti dru-zega trpenja — in tudi on jej ni nikoli omenil, koliko zaničevanja jo moral prebiti, kako se je moral bojevati proti ubo-štvu, no da bi se udal ter se kdaj prodal.
In vendar, kar ni storil sam, storil je za njo, ki ga je izdala ter onečastila. Za njo seje slednjič prodal, ko je sprevidel, da lo tako more rešiti njo in deklico pogube !
Misli si, draga Marija, kako je trgalo njegovo dušo, uže tako razmučeno v poprejšnjih mukah, ko se je moral poprijeti slikanja malih naročenih podob, napisov za štacune, in škntljic za sladčice. K malu so je temu slikanju privadil, da mu jc šlo hitro od rok, kar je spoznal sam ter so čestokrat žalostno pohvalil. Naredil je colo dve na dan. Namišljena morska obrežja, štiri letno čase, razgled Neapola, vso enake, živih barv, prodajal jo po osemnajst do dvajset frankov dvanajsterico trgovcu, ki je pri njem naročeval.
Nekatere podobe, pri katerih je zgubljal več časa, oddajal jo po pet ali šest frankov jedno. Trgovec jih je pa prodajal za dvakratno to ceno. Za naslove zahteval je toliko od črko v obzir imajoč velikosti črk in ukusnosti dela.
Olga ni pustila, da bi zmiraj delal. Tudi ona je znala šivati in vezti, s Čemer si je lahko kaj zaslužila, ali on jo je polagoma dela odnavadil, kajti prihajala je vedno kratkovidnejša, v tem ko je bil o*i močan ter je mogel delati vos dan, ne da bi se bil utrudil. Polagoma, v odlomkih časa delal je vsak dan okolo velike slike. Ta slika je bila njegova zadnja nada. Namenil jo je poslati na razstavo v Tuiin in upal je, da jo sprejmo, ker gledal je, da jej ne pritakne nič čudnega, nenaravnega. Subjekt je bil historičen: „Smrt Kranja Ferruccio".
Ali tudi sedaj se je ubogi Calcedonio opekel.
Roka njegova, navajena sedaj na slikanje navadnih lehkih podob, ni hotela slediti umetnikovo domišljije. On se tega ni zavedel, ampak živel jo v prepričanji, dabode njegova slika mojsterskodelo. Knako sta jo sodila tudi < Hga in Viktorica. Ali kojo jo odposlal na razstavo po osem mesečnem mučnem delu, pa so mu jo tam odvrnoli, rekoč, da je vsa slika nenaravna, da se barve oddaljujo od realnosti, da je kretanje vseli slabo narejeno, — tedaj so je ubožcu zmešalo.
Calcedonio je zblaznel. Zaprli so ga v blaznico, kdor sem ga obiskala minolo nedeljo. On ne umeje več ničesa. Govorila som mu o njegovih slikah in gledal me jo strašnim pogledom.
— Ah, moja dela, mojo slike!!! — in smijal se je grozno.
Olga se jo poprijelazopet igle; Viktorica pa si je prokrbela novih vzorcev za čipke, katere dela prav lepe.
balova in predlaga, ila bi zbor izvolil nekoliku poverjenic, katerim bi bila skrb družabniee nabirati v raznih krogih in društvih, češ, da odbor ima uže zadosti posla in ne more toliko skrbeti za propagando, kakor je to potrebno.
Gospa predsednica odgovarja, da se ta predlog sicer ne strinja z 4$. I) društvenih pravil, kor po tom SJ. je imenovanje poverjenic stvar vodstva podružnice, ker pa je predlog ros vsega uvažanja vreden, predlaga, da bi se novemu vodstvu naložilo, da imenuje več takih poverjenic. Ta predlog družabniee živo odobravajo in tudi pri glasovanju soglasno potrdijo.
Gospica Ema Umekova predlaga, da se zbor glede na veliki trud in izvrstni uspeh, kateroga je imelo začasno vodstvo z osnovanjem žensko podružnice, začasnemu vodstvu zahvali s tem, da vse navzoče družabniee vstanejo raz sedeža, kar se tudi zgodi mej živioklici.
Ker se nobena več no oglasi k besedi, naznanja predsednica, da je treba rešiti še zadnjo točko: volitev novega vodstva, kar so more zgoditi pismeno z listki, ali pa ustmeno. — Oglasi se k besedi gospica N. in predlaga, da se voli ustmeno in sicer, da ho z aklamacijo izvoli dosedanje začasno vodstvo; temu predlogu se pridruži tudi gospica O. — Gospa predsednica stavi na glasovanje ta predlog, ki je bil sprejet soglasno. Predsednica torej naznani, da so izvoljene za predsednico gospa Vekoslava Vnlenčičeva, za nje namestnico gospa E. Abramova; za blagaj-nico gospica Ljudmila Mankočeva, za nje namestnico gospica Ivanka Kalistrova, za tajnico gospica Justina Micheli, "za njo namestnico gospa Julija Net. —
Gospa predsednica se v svojem in v imenu drugih odbornic toplo zahvaljuje za veliko zaupanje, katero opravičiti bode prva skrb vodstva in ko še navzoče družabniee spodbuja k marljivemu delovanju na narodnem polju, naznani, da jo zbor sklcnen. Zbor se je torej sklenol ob 6 in pol uri. —
Dostaviti nam je, da smo se v resnici čudili tako lepemu redu in pravilnemu zborovanju, kakor se niti na mnogih možkih , zborih ne nahaja, in da je moralo vsakega j pričujočega veseliti, ko je videl, s kakim ! navdušenjem so naše gospe in gospice pokazale svojo goreče rodoljubje. — Živelo!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ceaarjevič R u d o 1 f jo 15. t. m. odpotoval v Berolin ter 16. t. m. tja dospel, kdor ga je na kolodvoru sprejel princ Viljem, general "VVartensleben, mestni governer, mestni poveljnik in policijski načelnik. Cesar in cesarica sta ga pozdravila v ccsarjevej palači ter povabila na obed.
Poslanska zbornica jo 16. t. m. nadaljevala razpravo o banknej predlogi; sprejel sejo z 124 glasovi proti 114 poslanca Dorschatte predlog, po katerem se ima dobiček deliti mej banko in državo, ako dosežo šest odstotkov, ne pa sedem. Za to so glasovali nemški klub, nemško-avstrijski klub, demokrati, antisemiti, posamezni udje Coroninijevega in češkega kluba. Zbornica je potem z 193 glasovi proti 82 zavrgla Trojanov predlog glede poliglotnega teksta na bankovcih ter sprejela brez promembe dotični člen. Člen 111 banknega statuta, glede vračunan ja 30 milijonov menjic v zlatu v gotovino, sprejel se je brez promembe. Poslance Pattai jo govoril zoper to določbo ter priporočal podržavljenje banke. Poslanec Neuuirth seje temu upiral in rekel, da li' potem Ogri gotovo ustanovili lastno banko. Potem so prišla v razpravo pravila hipoteknega in kreditnega otdelka av-strijko-ogerske banke. Pri 11, posebno bankne pravice, govoril je poslanee Kro-na\vetter zoper bankno pravico, da banka sme izvrševati politiške eksekucije brez dovolitve sodišč. Dvorni svetovalec Stein-bach je na to opazil, da ima ta določba veljavo uže od leta 1878. Gališka deželna banka ima prav to pravico. Nobenega vzroka ni, da bi so avstrijsko-ogerskej banki ta pravica vzela. Poslanec Tiirk predlaga resolucijo in določitev manjših obresti, on govori zoper Neuwirtha in od njega priporočano socijalno politiko, katera je interesom le enega rodu na život umerjena. To jo vzbudilo velik nemir, načelnik je Tiirka posvaril. Paragraf 11 se je potem sprejel brez promembe, Tiir-kova resolucija jo padla. Nato sta ho sprejela oba dogovora z Ogersko, kakor tudi oba zakona glede dolga 80 milijonov i
dotično resolucijo vred in s tem je bila rešena bankna predloga. — Nazadnje se je potrdila Bienertova volitev in dovolilo sodno postopanje zoper poslanca Pattai-a. Včeraj je bila zopet seja.
Proračun ak i o d s e k je 17. t. m. sklonol resolucijo, naj vlada še mej tem zasedanjem poda predlogo, s katero se mala loterija odpravi, ali V9aj zdatno omeji.
Vnanje dežele.
Ruskega carja so hoteli zavratno umoriti. O tem imamo ta le poročila: V angleškej spodnjej zbornici je 15. t. m. odgovoril Ferguson na neko prašanje, da je vlada dobila vest, katero z globocim obžalovanjem naznanja, da so bili v Pe-tersburgu v nekoj ulici, skoz katero je imel car iti, zasačene nekatere osobe, pri katerih so našli razpokljivo tvarino. Fer-gusona veseli, da moro naznaniti, da so je nevarnost na carjevo živenje odstranila. — „Standardu" se poroča i/, Berolina 14. t. m.: Poslanice iz Petersburga poročajo, da je bilo na Nevskijevcm prospeku, pri Aričkinovej palači, v katerej prebiva car i njegova obitelj, ugrabljenih šest študentov, pri katerih so našli razpokljive tvarine. Študentje so menili, da pojde car v ka-tedralko. — V „Times" se iz Berolina poroča: Vest o spodletelem atentatu na carja se je potrdila. Ta dogodek utegne imeti na potiske zadevo v Evropi velik vpliv. Car je neki tudi sklenol, popustiti bolgarsko prašanje in sploh zunanjo politiko, da se mora popolnoma posvetiti notranjim zadevam; drugi pa vendar menijo, da ta i dogodek carja nagne na to, da se nevarno zunanje politike poprime. — „Times" po-, ročajo z Dunaja: V Petersburgu so prišli1 na sled zaroti, s katero so hoteli ustanoviti ustavno vlado. Pravijo, da se nihi-listi te zarote niso udeležili. Zarotniki niso imeli namena, umoriti carja, ampak hoteli so ga le presiliti, naj se odloči za ustavo ali odstop. Trdi se, da so zarotniki na vi-socili socijalnih mestih. Več osob so zaprli. — Iz Petersburga 16. marci ja: Vladni časnik piše: 13. t. m. so na Nevskijevcm prospektu zasačili tri študente petersbur-škega vseučilišča, pri katerih so našli z dinamitom in strihninom napolnene in z svinčenimi kroglicami nabite bombe. Zaprti so izjavili, da so udje tajne družbe, ki ima hudodelske namene. — Iz Petersburga 16. t. m.: Zaprtih šest študentov, ko so jih zasačili, bilo jo postavljenih na treh mestih v ulici. Pri vsakej grupi so našli eno bombo. Da imajo zarotniki zaveznike, o tem še nič ni znano.	1
Srbski kralj jo poslal generala Horvatoviča na nemški dvor z lastnoročnim kraljevim pismom, v katerem čestita nemškemu cesarju.
Italijanom so neprenehoma slino cede po avstrijskih deželah; to je alfa in ornega njihove poželjivosti. Zato tudiv ne morejo videti prijateljstva z Avstrijo. Čas-j nik „Diritto" zadnje dni zopet nujno pri-f poroča zvezo s Francosko, ker prej ali slej se uname vojna, v katerej napadeti Francoska in Itusija Nemčijo in Avstrijo. IV tem primeljaji pa jo francoska vlada zagotovila Itali ji pridobitev južne Tirolske, karniških in juliških planinskih dežel, ter i se odpovedala vsacega vtikanja papežu v prid in pripomore tudi Italiji k pridobitvi Tripolitanskega, ako bodo Francoskej zaveznica Italija, od katere se le to zahteva, da bo branila Avstrijcem prohod na vshod-njej meji in delala na to, da so Francozom povrne Alzacija in Lotaringija.
I z Rima se poroča, da je general j Gene italijanskej vladi iz Masavo naznanil, dajo Abisincem izročil 1000 pušk,; ! katere je zaplenil, da Abisinci oproste I Salimbenjevo ekspedicijo. Italijanska vlada pa tega ni odobrila ter vsled tega gene-' ^ rala poklicala iz Masavc, kamor pošlje druzega poveljnika.
V Belgiji zopet delavci popuščajo delo in groze; vojaki varujejo večjo izgrede.
DOPISI.
Trst, 18. marcija. — |Izv. dop.] — (Vreme. — L a h o n o v moč. — Naše domače reve in težave). — Takega vremena, kakoršno smo imeli od nedelje do četrtka, v tem času v Trstu pač ne pamtijo stari ljudje; skoro 3 dni smo bili brez vsake telegrafične in poštne zveze, popolnoma od druzega sveta odtrgani, po mestu je sneg tako naletaval, da niti Tram-way ni mogel redno poslovati. — Si morete misliti, kaka konfuzija v Trstu — trgovskem mostu, ko trgovci vsaki dan pričakujejo važnih poročil; pa kaj še na borzi t
Tam so borzijanci kar besneli, in par dni ni bilo prave borse. Nekateri trgovci so pošiljali v Italijo svoje ljudi, da so od tam telegrafovali na Nemško in drugo kraje; pošta pa je važnejša pisma in pakete pošiljala z vo/.om po velikoj cesti. Niti denes niso dospeli vlaki z Nemškega; mogoče da dospejo se le jutri. Na Krasu so nekda zametje visoki, kakor hiše. Presneti Ma-thieu de laDrome! ni sicer uganol vremena za prvo dni meseca, ali od 13. t. m. naprej gre vse po njegovem „receptu". V oko-"lici in v Istri so nekda sadna, oljkovna drevesa trpela, v nekaterih krajih cel6 tudi trta.
Po mestu je še denes mnogo snega in okolica nam ostane gotovo še nekoliko dni pobeljena. — Naše starešinstvo prav pridno naklada bremena; uže v februva-rju jo sklenolo, da vsi oni, ki imajo vinske zalogo, morajo sami plačati uradnike, katere potrebujejo pri dačnih operacijah; ta sklep je namestništvo ustavilo; ali v vče-rajšnjej seji ga je mestni zbor z nekakim protestom zopet potrdil. Bomo videli, kaj bo iz tega! Sicer pa se ljudem prav godi; naj volijo le Lahono v mestni zbor, kakor navadno, pa bodo še tako plačevali, da bodo črni. Vsakdo mora menda znati, da Lahoni potrebujejo mnogo dcnnra za vzdrževanje svojih mnogih agitatorjev — po-stopačev. To so nasledki političnega indi-ferentizma sicer pošteno mislečih ljudi! —
Ne vemo, koliko časa bodo v rumeni hiši Lahonom puščali proste roke; ali znano nam je, da se vse, kar bi bilo v škodo Lahonom, le počaši ali pa prav nič, ne rešuje, še manj pa dovoli. — Nek do-! pisnik v ljubljanski dnevnik se uže zopet spravlja na „neke prvake" tržaških Slovencev, češ, da so ves narod osramotili, ker niso še dognali rekurza proti sklepu mestnega zbora o zadevi slovenske ljudske šole v Trstu; dotični še celo kvasi o nekej miznici in sploh sumniči nekatere osobe, I ki so se s6 stvarjo bavilo. Nam jo le to znano, da so je rekurz o pravem času, ne da bi se bil zoril v kakej miznici, izročil namestništvu, da je potem odbor polit, društva stvar dvakrat pismeno urgi-' ral, in da jo bil sam predsednik polit, j društva pri namestništvu v tej zadevi, ter da se mu je obljubilo, da bo bode stvar, pospešila.
Ker se je torej v tej stvari vse sto-j rilo, kar je bilo sploh mogoče, ne vemo,1 kaj bi še mogel storiti odbor, morda „odstaviti" krivca na namestniji? Sicer pa vabimo dopisnika, da se vpiše v društvo; občni zbor, ki bode v kratkem, mu bode rad dal mandat, da on to stvar i z p o-s 1 u j e. — Sicer pa na j mu bodo povedano, da leže leta in leta tudi rokurzi nekaterih občinskih zastopov, posebno istrskih, pa da se vendar dotičnim zastopom ne more očitati, da so osramotili narod. — Žalostne so razmere na Primorskem, to vsakdo ve; ali se zbadanjem in natolcevanjem se prav nič ne zboljšajo, pač pa z delom in z vstrajnostjo.
Mi smo uže enkrat povdarjali, da bi bilo potrebno, da bi se na Dunaji vsi slovenski poslanci, ne le naš jedini, zanimali za tržaške zadevo, ter se potegnoli za to, da se nam tukaj zboljšajo razmere. Morda so tudi uže kaj storili v tej zadevi, pa težave so gotovo tudi njim delajo ; saj še Kranjske nemorejo obvarovati z vso do-brovoljo pred poskusi germanizacije.
Pa kodo bi jih zarad tega tožil, da delajo narodu kvar? Imamo sicer ljudi, ki za vsak korak želtf hvalo; našo delalno može, ne prvake, ker prvakov pri nas še no poznamo, pa niti krivična graja ne udari toliko v nos, da bi postali nahodni in „nervozni".
„Cmendranje" nič ne pomaga; delajmo rajše vsi združeni za eno in isto stvar, i vsak po svojej moči in ne odtegujmo so delu, ker v Trstu jo krvavo potrebno navdušenih delalcev v javnosti, z besedo, pa tudi z dejanjem.
Na južnej železnici 10. marcija 1887. [Izv.dop.] No zdi ae mi potrebno, da bi bi se oglasil zaradi dopisa z južno želez. št. 18. „Edinosti" od 2. t. m, in to radi tega no, ker dopis v št. 18, ni niti najmanjše trohice dokazal, da je neresnično, kar sem jaz v svojem dopisu št. 15. tega cenj. lista povedal. Ker me dopis pa le kliče — na svitlo, ne zamerite, gospod urednik, ker se sem skobacal iz svojo zimske luknje — ter se zopet prikazal na svitlo.
Vi, g. dop, v št. 18. sicer priznavate, da so mi je krivica godila, ker nisem vdobil potrebnega odpusta, a vi pravite, da to zaradi nevednosti, — ali to ni tako, ne trdim, da sem kak učenjak. Jaz sem le preprost človek, ali v 15. letnem službovanji pri tem društvu sem vendar toliko zvedel — da vera za zapahe nižjih in
višjih vrat. — Trkati pa na višja vrata — ako so nam nižja zaprta, to je prevelika predrznost, — da žali Bog, uže marsikdo se je v enakem slučaju opekel tako, da mu ni kmali pozabiti. Toraj ne zarad nevednosti, temveč pa zbog straha se opušča trkanje na višja vrata, ker skušnja nas uči, da se nam je čuvati.
Vi, gosp. dopisnik nam uže v drugo slavo pojete, da smo nevedneži, no pa tudi ko bi bili? — vsaj železniški čuvaji vendar ne potrebujejo doktorskega diploma niti profesorskega izpita, — brez obojega — šraube natisnemo, žeblje zabijemo, travo iz šote populimo i lahko liikomatiju posvetimo, — vse še lahko storimo, če tudi smo nevedneži, a kako lepo si vendar le smemo zapamtiti, da je ne pozabimo koj. Sicer pa več oči več vidi.
S Krasa, 6. marcija. — Pročitavši dopis s Krasa v cenjenej Edinosti št. 18
0	kmetijskem predavanju dne 26. i 27. februvarja t. 1., dozvoljujem si v dodatek nekoliko obširneje navesti ono poučevanje v Repnem, evo tedaj:
Nekaj minut pred 10 uro prcdpol. se prikaže na Repentabru g. Jakob Per-havc, kmetijski učitelj. Ljudstvo se zbere k božjej službi, kmetijski učitelj pa se je sprehajal med božjo službo okoli Repen-tabra!? Za vse veljajo besede. „Prazno je delo brez sreče z nebes", a kmetovalci jih pa često britko okušamo.
Ob jednej uri popold. pride g. učitelj v repentaborsko šolo, kjer je začel svoj
1	pouk. Došlo je tudi nekaj poslušalcev. Začel je g. učitelj čitati svoj referat tiho i nedoločno tako, da bi poslušalec v ra-zumenje moral napeti štiri ušesa. Nedoločno izgovarjanje glasnikov, — besed, je svedočilo, da je spisala druga roka oni referat in da gospodu slovenščina prevzro-čujo premnogo truda.
Prvlje je prečital referat o gnoji, na-štovaje korist gnoja, razna gnojila i dokazoval, kako dobiti dober gnoj, utemelje-vaje, da kolikor boljša hrana so zauživa, toliko boljši gnoj se dobiva. Pravil je, da konjski gnoj, ker konji zauživajo slamo in seno, ni tako dober, ko takih živali, ki zobljejo zruje, tudi ne svinjski, če prasci jedo repo in druge rastline, boljši pa od onih, kojim se zrnje polaga ter na-svetoval, dajati konjem in prešičem zrnje i vsej živini dobro krmo, da se dobi dober gnoj. Istina, da je poljedelcu gnoj preva-žen, ali da bi radi gnoja polagal živini zrnje, s čem ae bode pa on hranil? —
Poučeval jo, naj se gnoje njivo z apnom, kojega kmetovalci pogrešajo še j pri stanovanjih i nomajo novcev, da bi jo kupili; tako tudi, naj gnojijo njive ae ' semletimi kostmi, a nasvetoval ni, kje jih j dobiti.
Nasvetoval je tudi, da je najboljše, gnoj iz hleva naravnost na njivo voziti in 1 precej zaorati. Čuden so mi je zdel tak nasvet, ker sem večkrat čital, da najboljši i rastlinstvu najugodniši — jo oni gnoj, ki se na gnojišču praviloma i dobro prekuha. Gnoj se nosi iz hleva kolikor toliko pomešan se suho steljo, ki postane pravi gnoj, ako se na gnojišči praviloma premeša i prekuha.
Potem je prečital referat o eopljenju sadnih dreves, kazajo v modelih načine , cepljenja. Nekateri modeli so bili za „de-jveto vas", kajti čuden bo mi jo zdel model za cepljenje v sklad, kjer se ni plemeniti lub dotikal divjakovoga luba. Se li moro cepljenje posrečiti, ako se lub ne dotika luba?
Tretja točka pouka o kletarstvu je zaostala, ker so je bližala popoldanska služba božja i naši posestniki so odšli v „božji hram", g. učitelj pa se je odpeljal v ponosni Trst.
Prav je, da so naš kmetovalec poučuje v obdelovanju svojih posestev, a navedeni pouk ne bode koristil našim zemljanom, kajti učitelj kmečkega naroda mora biti vešč jezika, v katerem poučuje. Pri pouku se je ozirati na „narav krajevnih razmer", drugače je neploden.
Nehote se mi vriva misel. Škoda mučiti g. učitelja s hojo i čitanjem, da boljše bi bilo poslati županstvom ali vaškim učiteljem take referate i zaukazati, javno jih prečitati pred občinarji, kar bi se lehko zvršilo na en dan po vseh županstvih sivega Krasa i zaužili bi vsi takor-šen pouk, kakor dutovski in ropenski občinarji.
Nareškej železnici 11. marcija 1887. |Izv. dop.j Gospod urednik ! v Vašem cenj. listu smo nedavno čitali veo dopisov z južne železnice.
To mi dajo povod k prošnji, da hi tudi meni dovolili v Vašem listu majhen otdelček.
Ni davno, ko sem bil v Ljubljani,; nazaj grede mi je neki moj prijatelj kolega vedel dosti povedati o dogodkih polog Gornjih-Ležeć, a med vami bi čast. bralce zanimalo to le: Nek „Partifirer* na Obor-ležečeli je ob enem tudi „butegar, oštir itd." in če se ne motim, imenoval ga je Anton Skop — rekel je, da se je ta Skop — ali kali — pred dvema letoma oženil in da se je uže tisti pot bahal z osem tisoč forintov v gotovini! a zdaj pa da je največji bogataš v Tremskej fari!
—	pa naj bi le bil — ko bi ta Skopi čuvaje pri miru pustil, in ko ne bi silil delalcev, koji pri njem delajo, da morajo v njegovoj štaeuni živež na draginjo kupovati — in ostale novce v njegovoj krčmi podudljati; in to člnveče se še celo predrzne poštenega delalca strašiti: čujte, če ne boste pri meni kupovali živeža, ne boste dolgo delali! — Ko bi pa kateri čuvajev, koji imajo proste liste za v Ljubljano, oziroma v Trst, in si toraj tam pol po nižji coni živež kupijo, poprosil ga, naj mu le s priložnostjo pripelje vrečo k bajti, hitro se odreže, (da si tudi nam gospodje > tega ne branijo): „Bi kopli pr men, paj b' Vamprpalau, pa kaj hodiste u Lablano." Naj nam bo dovoljeno vprašati; ako je „Partifirer" res „butegar in oštiru ? — in premore še toliko tisočakov v gotovini — zakaj ne bi bil raji doma, ter prepustil to službo kakemu bolj potrebnemu?
—	Slavno otdelkino inženirstvo v Postojni pa bi prosili, in to zaradi interesov želez, družbe same največ, naj blagovoli poiz-vedeti, čemu ta bogatin društvene novce vleče? ali edino, za to, da cele dneve pre-leži v senci ? da študira, kje mu od posojenih novcev bolj visoki obresti dotekajo? Da pa dolalci na lopate naslonjeni dremljejo, v tem ko on svojo štacuno in gostilno preračunava, razumeva so samo ob sebi.
Skrajni čas bi toraj bil, da bi vsaj dolalci in čuvaji bili enkrat tega bankirja prosti.
Domače vesti.
Seja tržaškega mestnega edbora.
Predsednik: župan Bazzoni, vladin zastopnik sovetnik Schemerl.
Po prečkanju zapisnika seje od 2. t. m. je bila volitev odbora v 11 odsekov. Voljeni so vsi prejšnji odborniki. Volila so jo potem komisija za prihodnjo dopol-nitne mestne volitve. Po zastopniku dr. Piccoli-ju podpirana prošnja za donesek k troškom za popravek stolne cerkve so odda ! odboru za javne zgradbo na posebno poročilo. — Živahna razprava se je vnela zatim pri sledeče j točki in o prošnjah družtva Tramvay." — Govorili so odborniki Dr. Venzian, g. Rascovich, Combi, Dr. Gei-ringer in prof. Viertahler. Pri glasovanju so jo dovolila zgradba novih prog in ostalo točke. — Konečno je bilo na dnevnem r?du vprašanje o dacu, katero jo bilo po živoj debati sprejeto v onej obliki, kojoje stavila mestna delegacija, da namreč morajo vinotržci plačati sami carinske uradnike pri raznih operacijah v kleti, izvzemši pri J onih tekočinah, ki so namenjeno za tran- j sito. Vladin komisar vitez Schemerl jo j stavil prašanje, ako se bo ta sklep precej izpeljal, na kar mu je župan odgovoril, da so poprej naznani namestnistvu. 8 tem jo bila zvršena soja.
C. k. pošto jo te dni pošiljal tržaški poštar, gosp. E. D. z vozmi po vozne j cesti na Sežano in Postojno. Kar pa je še bolj zanimivo; pripeljal seje poštar včeraj na seneh iz Postojne v Trst. — V Trstu so senf pač kaj nenavadnega.
Promet jo popolnoma vstavljen, vsled velikanskih žametov na Krasu in na Kranjskem, ves ta teden užo nismo dobilf ne pisem no časopisov iz notranjskih krajov, razun iz Goriškega; pa govore, da tudi denes no bode dunajskih vlakov. — Kaj jo Trst brez pošte, si lehko misli vsakdo. Ubogi trgovci; ali še hujša gre časnikarjem. — Denes so pa užo vsaj začeli dohajati telegrami, katerih jo na tisoče.
Za popravo tržaške katedralke je
stavbeni odsek razpisal konkurz. Po tem se morajo ohraniti zidovi in bazikalična uredba. Gledč fasado so morajo narisi novih del, ki imajo dalje segati iz cerkve, tudi oni sedanje stavbe predložiti; enako tudi glodč zvonika, pri tem pa se ne smejo poškodovati rimski spomeniki, ki ga drže. O njih ohranitvi in popravi mora ponudnik predlog vložiti. Predložiti ao morajo daljo načrti vseli posamičnih delov in okrasb. Tudi se mora natanko naznaniti tvarina, namenjena za dela. Proračun za popravo znaša 1100.000 gl. Vsak naris mora
podpisati, kdor ga je napravil, ali mu priložiti kak moto. Razpisane so tri nagrade: prva z 2000, druga s 1500 in tretja s 1000 gl. Konkurz je do 1. marcija 1888. odprt. Kdor želi več zvedeti, naj se obrne na pisarnico škofovske kurije, ali pa na ka-terega odbornika.
Tržaške novosti:
Brzojavna zveza z Trstom. Trgovinsko ministorstvo jo odredilo, da se imajo vsi brzojavi na Trst v Gorici sprejemati in od tam po železnici v Trst pošiljati, dokler se poškodovane brzojavne progo zopet ne popravijo. V ta namen so bili poslani iz Trsta v Gorico trije uradniki s Hughes-ovim strojem.
Krivo s u m n i Č e n j e. Blagaj-j niku tukajšne filijale kreditnega zavoda je prod nekaterimi dnevi pri zaključenju knjig manjkalo 500 gl. Ker ni vedel, ako je to i svoto krivo vpisal, ali ako mu je z mize , zginola, jo prijavil stvar redarstvu. Policija je opazovala služabnike banke in ker se je videlo, da eden izmed ovih veliko troši,1 se jo takoj proti njemu postopalo. Toda mož je mogel svojo nekrivost dokazati ter so ga naravno iz zapora izpustili. — Javil j se je zatim še nek trgovec, koji je blagajniku dokazal pomoto v knjigi in tako ubozega služabnika sjajno izpričal. — i Kake neprijetnosti je moral pretrpeti siromak vsled uradnikovo nepazljivosti!
Nesreča. Vsled dežja so je od-krusil kos zidu izpod strehe hiše št. 11 v ! ulici Acquedotto ter padel ravno mimo-gredočej služabniei Mariji Augin na glavo, i Sirota je pridobila hudo rano.
Policij8ko. Ponarejene srebrno goldi-1 narje imamo, hvala Bogu! zopet v Trstu. Včeraj je prinesel tak „tolar" Andrej L. na policijo in javil, da ga je dobil v nekej prodajalnici. — 25 letni' Štefan P. iz Krajnevasi je zagrabil včeraj v nekej prodajalnici hleb sladkorja in pobegnol. Noge pa mu niso bile dosti hitre, kajti nek stražar ga jo takoj dotekol in mu sladko breme odvzel, njega pa spravil pod ključ. — One tatove, koji so pred nekoliko dnevi ukradli v nekoj žganjariji 50 gl. vredno harmoniko, so našli v četrtek. Bili so trije tržaški postopači, kojim bode sedaj sodnija kojo zagodla. — Redarstvo je pri-1 jolo včeraj Josipa Coretti v njegovem stanovanji, ulica del Ponte št. 5, ker je isti iz Trsta sodnijsko odpravljen. Toda Coretti je skočil brhkih nog skozi odprto okno B metre visoko na ulico in — hajd v beg ! Do danes ga še niso videli. — Včeraj ob 1 uri so zaprli 37 letno vrata- j rico Katerino M. iz Gorice, ker jo sum-' ljiva da je ukradla gospej Ani B. dva krasna vrča vredna gl. 20. — Mesar Franjo K. iz Sv. Križa se jo gostil celo noč v j nekej kavarni na trgu Barriera. — Ker ni imel cvenka v žepu, da bi poravnal dolg od 2 gl. 90 novč., so ga vzeli v ob-skrbo na policiji. — Augustin P. je oddal na policiji ponarejeno dvajsetico, kojo je dobil od nepoznatoga človeka.
Sodnijsko. 14. t. m. je dobil 24 letni težak Anton Tallor 15 mesecev težke ječe, ker so jo 29. januvarja t. 1. grozil svojemu lastnemu očetu, da ga bode umoril. — 31 letnega delalca Jakoba Bratus so obsodili na 6 tednov težko ječe, ker jo nagovarjal druge nadničarje pri zgradbi železnice Hrpelje-Trst, da delo ustavijo, kajti potem bi so jim plača povišala. — Spravili so ga pa pod ključ predno si jo še mogel somišljenikov pridobiti. — 15. t. m. je bila obravnava proti Edmundu Pagnini, koji je 0. februvarja t. 1. v prepiru svojo ženo z nožem ranil. Dobil je 3 mesece ječo. — Zidar Peter Mičar je 22. decembra p. 1. udaril svojega pajdaša Pavla Rizzi z 2 kg. težkim kladvom po glavi, j ter ga lahko poškodoval. — Za dokazano junaštvo so mu dali 4 mesečno pokoro.
Narodna Čitalnica Vipavska je preložila na 19. marca t. 1. v korist Erjavčevega spomenika in ustanovo napovedano „Besedo14 zarad izvanredno nastale silovite burje s zameti na 27. t. m. z istim sporedom.
Mesto bolnišnega oskrbnika je razpisano v Pulji. Letna plača iznaša 1000 gl. Prošnje do 30. marca t. 1.
Razpisana je služba občinskega zdravnika v Barbanu. Letna plača znaša 800 gl.. poleg tega bo imel zdravnik užitek od necega travnika ob Arsi. Službo ima nastopiti 1. maja t. 1. za eno leto, ta služba se podaljša od leta do leta, če se tri mesece poprej od ene ali drugo strani ne odpovč. Prošnje je vložiti do 15. aprila na občinski urad v Barbanu.
Pogorelo ljubljansko gledališče. Škoda, koja je nastala požarom ljubljanskega gledališča je po poverjenstvu uže prooenjena. Zavarovalno družtvo „Riunione Adriatica
di Sicurta* v Trstu plača 60.001 gl. 99 nvč. odškodnine. — Hvalevredna je točnost društva in hitrost, z katero so se dela izvršila.
Skovalo se je novcev na Avstrijsko-ogerskom V letu 1886, in sicer, na Avstrijskem : 8.802.522 goldinarskih in dvagol-dinarskih kosov v vrednosti 6.895.510 gld,, 301.619 Marije Terezije tolarjev v vrednosti 634.856 gld. 84 kr., 18.322 čvetornatih cekinov, 290.705 enojnatih cekinov in 139.657 osemgoldinarskih kosov v vrednosti 2.878.388 gld. 10 kr., potem 41 milijonov kosov drobiža v vrednosti 400.009 gld. Na Ogerskom je bilo sknvanih: 1.565.967 goldinarskih kosov, 312.611 osemgoldiuar-skili kosov, 390.66 štirgoldinarskih kosov v vrednostih 2.690.366 gld. 40 kr. in 17.670.993 krajcarjev. Vsega skupaj so je v oboli državni polovicah skovalo novcev v vrednosti 15.241.798 gld. — Marija Te režija tolariji so zelo priljubljeni v ju-j trovih deželah, posebno v Abisiniji in Sudanu.Ko so imeli Angleži vojno z Sudanci, naročevali so te tolarji pri. dunajskej kovnici in sedaj jih naročajo Italijani za svojo posadko v Masa vi.
Železnice na svetu. V letu 1881 so znašale vso železnice na zemlji 393.868 kilometrov, v dobi potih poznejših let pa se jih je zgradilo za 03,872 kilometrov, tako da so znašale koncem leta 1885 skupaj 487,740 kilometrov. Da se more predočiti ta dolgost, treba je znati, da znaša obsežek zemlje na ravniku 40.070. kilm. in srednja daljava luno od zemlje 388,500 kilm. Dolgost vseli železnic na zemlji jo bila tedaj koncem leta 1885 uže tolika, da bi dvanajskrat zemljo obsedla in za 100.000 kilm. večja od otdaljenosti lune od zemljo. Evropa jo imela i95.057 klm, železnic, Amerika 250.603 klm., severno amerikanske države same 207.508 klm. V Aziji pa je bilo le 22,379 klm. železnic, največ v Indiji, in sicer 19,308 klmtr. Afrika ima 6895 klm. železnic. V Avstraliji je bilo 12,947 klin. železnic. Stale so vso te železnice 104 milijard.
Potres v Liguriji se je 11. t. m. po-poludno ponovil; bil je v nekaterih krajih precej hud.
Velika nesreča. Blizu Bostona v severnih amerikanskih državah sejo 15. t. m. prevrnol železniški vlad v petdeset čevljev globok propad, nad katerim se jo most podrl. Mrtvih je na mestu obležalo 330 in 40 je bilo ranjenih, V Ameriki ao tako nesreče uže navadne.
Opozorujemo naše č. čitatelje na da-' našnje „Poslano" knjigoveza g. Bonača v Ljubljani in priporočamo to tvrdko, koja je poznata radi svoje točnosti in solidnosti.
Popravek. V zadnji številki v izkazu | doneskov za Dolinar jev spominek, svota vkupno ni prav izkazana in mora biti:
Skupaj......f. 31.60
Zadnjič izkazanih , . „ 152.05721 Skupaj . . t 188,6B7a
Tržno poročilo.
Kava — conu jako trdim. Moka stane f 112 do 125, Ceylon plunt. f. 10« do 138, Portoricco f 110 do 115, 8 Domingu f. 88 do 93, Rio f. 711 do 89, Santos f. 79 do 90, .Tava Mal f. 95 do 9«, Sladka skorja f. 34 do 3t?, nageljnovi evučiči I , f. 138 do 139 poper f 84 do 94.	•
Sladkor — malo kupčijo — Sladkor v vrečah Pilo Ktuno f. 17"25 do 20.
Sadje — Pomaranče f 2 50 do 5, limoni f. 3 do 5 50 tigo v venoih f. 10 do II, rožiči pulje-Ski f 10 do 11, grški f. 5 do 5 50, mandlji f. 78 do 8tl, čespe kranjske f, 10 do 11 50, opusa f. 20 do 21, razne cv^be f. 11 do 17, Elorao f, 1« do
27, Sultanina f. 21 do 34.
i T
Olje — namizno f. 50 do f. «6.—, jedilno for H3 do for 38.—, bombažno for. 25 do for. 35.
Petrolje — runko f. 7.—, amerikanski) f. 9 do f 9 25.
Domači pridelki — fižol rudefii f. 8.—, boli f 9,—, bohineo f 9 do ?. 9.o0, koks for. '0 do f 11.—, maslo dobro štajersko f. 88 do f 9(5.—, (mudo je zdaj bolj iskano in so pruv fino blago Se draže plačuje.
Žito — ruska pScnica f. 9.50 do f. 10 — koruza levantinaka f. (i 25.
Les — slabo obrtijtnn. Deske kranjsko navadno colarce f. 41 du U5, Skuroto gorenjsko f 44 do 70.
Seno iskano, kor te dni ni nobenega dovoza; plačuje se konjsko po f T80 do 2 10 in volovsko do f. 2 25 in čo bo costa so zaprta, ga bodo morali plačevati kravarji col6 po f. 3
Borsno poročilo.
15 t in. jo bila navadna polumesečna likvidacija, ki pa jo provzročila velikansko zadrege, kajti pošto ni užo ves teden, mnogim trgovcem so izostale menjiee, drugim gotov donar, tretji si zopot niso mogli preskrbeti rimes itd , zadrega in zmešnjava je velika, ki jo včeraj (v Trstu se namreč računi plačevajo o petkih) še veča postala — Skoro večina trgovcev tirja odloga in naravno je. da se bode moral pripoznati kak moratorij. Pri takoj zmešnjavi naravno nema no-
beden volje no kupiti ne prodati; na borsi ja torej le konfuzija brez pravih poslov. Vendar pa so kurzi drž. papirjev jako trdni z najboljšo ton-denco in se utegne engažirati špekulacija „A la hausfle".
Dunajska borsa
dno ! 8 marca. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 80*40 „	v srebru — — — , 81.30
Zlata renta------- — n 111.80
5% avstrijska renta — — — — — , 97'10
Delnica narodne banke--— — „ 8 >l"—
Kreditno delnice — — •--— — „ 287-—
London 10 lir sterlin--— — — ., 127 90
Francoski napoleondori — — — — „ 10-08- —
C kr. cekini —--— — — — „ t}- —
Nemške marko— — — — — — — „ H2.65
Nikomur jih ni potreba rabiti, ako se ni popred vprašal, najboljšo priložnost dajo tisoče zahvale, koje se obljavljajo o švicarskih kroglicah lekarniearja K. I Iran-dt-a. — Dobivajo se v lekarnah šklatljiea po 70 novč.
Zahvala.
Velečastiti gospod Al. Spinčič, c. k. okr. šolski nadzornik je 1'omjansko šolo in sicer nižjo sknpščino od 9. do 11. ure pređpoludne in višjo skupščino od 11. uro predpoludne dne 1. marcija t.. 1. nadzoroval, pri kateri priliki je blagodušno za uboge otroke podaril 2 gld.. za kar inu izreka najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo podpisani.
Krajni šolski svet v Pomnjanu
dne 14. marcija 1887.
Predsednik in obč. glavar: Josip Gonjač. Svetovalca: Ljudevit Vodopivec, župnik. ]	Matija Klaj.
Poslano.
P. n. blagg. udom „Matice Slovenske"!
• Matica Slovensku« Izdivsako leto navadno po troje knjig.Te knjige ,s i broširane. Ali koliko je vsaka knjiga več vreina, nko je lično in trdin- vezami, to v>ak prizna. Posamezna vezana knjiga, ako j ts ko li kaj IiČim veiana, stoji mnogo več, kakor če se jih vože več, na jedenkrat. Na tej podlagi sklenil sem, knjige »Matice Slovenske«, in sicer navadni format, ki.kor jih slednji izdaje, vezati okusno, v trdo in fino angleško platno po tako nizke) coni, kakor j« mogoče. Platnic.' z vezanjem vred stale bi /a knjigo 40 kr. Ta vez stala bi trikrat nienj, iiego bi se posamezna knjiga vsaj primerno dala vezati. Da mi bode pa mogoče platnice in vez po tej, gotovo ni/.kej ceni iz-d elovati, je to, di budem vsa dela izključi j V o v svojej knjigoveznici i zde al in pa, da me p. n. blag. gg. udj.' »Mutice Slovenske« počaste z obilimi naročili. Vez n platnice stale bi za vse tri knjige, ki jih izdii »Matica Slovenska«, samo I gla 20 kr.
Prosim pa častite ude, da me z naročili kmalu počaste ter k tem pooblaste, da dobim pravo šievilo tiebroširanih Matičnih knjig in morem tako o pravem času plntnlce pri— rejut.i t>r knjige brez zadržka izdelati.
Naročnina 2a vezanje naj se direktno name pošilja, da upravništio »Matice Slovenske« ne bode nadlegovano - Poštnina znaša do 10 milj daljave 21 kr. in čez 10 milj 30 kr, do pet kilo teže. tori j se tudi lehko trije naročniki skupno naroče.
V uadeji mnogih ntiročil, priporočam so z odličnim spoštovanjem
IVAN BONAČ
1—2	knngovezec,
Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
|XXn!n letniki F.(lliH»Nti od leta IdbOJU 18H0, 18*1 in prvi semester 1882. — Ponudbe opravništvu našega lista,
Na obroke! (70_50,
dnje pohištvo taoecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsako vrste
IVI. Coreni
Ha «1elU L -n < fttv. 1 P. II.
Prodajalnici v najem.
V Novem mestu oddasii se v najem dve prodajalnici, jedna na gluvm m trgu, jedna nasproti c. kr. okrožni sodniji.
Natančneje pod naslovom ; Hišni gospodar štev. 46, Novo mesto, poste restante. (:<—3)
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. Gld. 2.30. -- Gld. 1.15.

Androna Gusion st. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-18
Ekonomična krojačnica
IVANA BATELLI -- Trst,
Barriera vecchia št. 6, 1. nastp.
je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zalogo blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati.	16—24

LINIKA
7n spolne in žnlod-č ve bobati, naslone nkuŽeiija i osiabenja možk« slabosti, polucije, žgečo voilo, motanje postelje, puščanj« krvi, zabbje v de, m za vsh bol. z m i ni' burja, rtroba in živnev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto, anju z neškodljivimi sreustvl.	5—52
C. Stro?t*el, specijalni zdravnik Lintian an Bodensee.
Riunione Adriatica di Sicurta
v TrMii
^Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v v«in kombinacijah
Glavnioa in reserva društva dne 31. decembra 1883
Hlavnica druStvr	gld. M,»i0.iK)o -
Reservni fond oi doruftkov » 530.622 O".' Posebnu reserva dobičkov od
zavarovanja na živi enje	150.000'—
Rezervni fond 7a podj^tie na premikanja vrednostnih efektov 1K1 500' — Prcmiina reserva vseli oddelkov » 7.342.780'fKi l<eserva za fckode	• 267 601 -
V portfelju: Premiie, ki se imaio potirjati
v prihodnjih letih	» 16,954.118 57
Skupni znesek v: h škod plačanih od 1. 1S38 do 1S83 gld 114.949X47 01
Urad ravnateljstva 6 -24 Via Valdirivo, -t. 2 (v lastnej hi&i.
ŽELODČNE BOLEZNI
ju moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
no
JERUZALEMSKEM BULZiMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači Dh si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. no sebno dandanes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake ieke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , ku tern Ne občinstvu kakor pravi čudeži pri po ročujo, niso nifi drnzega, nego škodljiva zmes Edini Jeruzalemakl balzam ni je zagotovit vsled svoje priprost NHstave, odločno oživljajoče In želodčne živec hitro kr^pčalne moči pravico prednosti na; vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdravi lami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašaiije po njemu. Ta baliain bojat na delajočih snovih kineško robar bar«), katera korenika je poznana zarad nje n"ga ugodnega upliva na prebtvljenje n 5il5enje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zaio pa ga vsi strokovnjaki In zvedene priporočujejo proti nejeŠčnosti, zabasarijn smrdljivi sapi, gninsu, riganju, bacanju, proti hernoroidalnem trpljenju, zlatenei in vnakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev	2fi—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
SkladiSća v Trstu v lekarni Marku Rarasint i (J. H. Roris, na Reki v lekarni al Redenlore. t». Girieiner. v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni E. Palisca.	1 —
S^rsurilo.
Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerednostih tudi proneveril iznos f.4S0, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Z maje vi 6 v Zadru, dasiravno ni bil k teniu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne.
V s t a n o v i 1 8—8
Ivan Stikarovsky 1866.
Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Brttnn.)
V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorco vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano.
'/clODĆEVA ESENCA
JekarjaPlCCOllja
v Ljubljani.
ne oidravlja sam > odrasle, marveč ji najboljše s-edstvo ia glistave otmke, in nmr-siktera nnt i, ki je rabila to l<-ei o za svoje omike in družin », nam sprifinju s hvalej?. oirn srcem, da ji ie to t Iravilo oliv .rovalo otr.-ke n i(ii"Varnejšiii bol zn;, ki tolik krat izhajajo edino iz glistav* sti
Izdelovatolj pošilja jo v zabojelcih po 12 steklenic za gld. 1 »a po poštnem po vzetji. P fitnino trpe p. t. naročniki. 50—3 V steklenienh po 15 ni1. se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Forahoiichi, pl. Leitonburg, Liprandi, Pozzetto, Prniraarer, Prendini, Ra-vftsini, Rovi«, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicich in Zanotti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, KoroSkem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.	12-50
Marijacoljske
že'odečne kapljice.
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do broto je posebno vpliv uji-hov pri nott-čnofiti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-ii i*iti kataru, gorečičo (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici biu-.—■ - "—vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz žolodca)krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolesni na vran;ci in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici jo z nakanom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angolju varhu"	53-11
Ilrndy Kreniwlei>, llornvn
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Soravallu blizo starega sv. Antona
2-10
lino BRN-SKO sukno
pošilja proti gotovem ali povzetju:
3-20 lil. dolgo, za celo obleko.... f.-75 3*20	• . » boljši » 4*20
3'20 » ■ ■ fiiiHii • 5 — 3-20 • » * itttjf. . 8--2 10 • z . 1 povrhtio suk-
i jo v vs h bojni« . , . • 6 -Utorci na ogled frunk ; bogato uzorne zbirke za gkj krojače n fra ukini no Pri naro^hah sukna iripnrcčim, <la se prepusti meni izbor nzorcev. Kar komu m po volji, zanv-njam
FRIEDR. BRUNNER,
Briinn, Frolichergasse 3, VI.
Tiskarna Dolenc
pr, poroča Bledeče njenom nakladom izdane knjigo:
E. Kramer: .Kmetijsko berilo",
(v Gorici pradaja Paternolli in Zaje)
mehko vezano 55, tvrdo 75 nč.; .Obrtnijska postava in Cegnarjev životopis", „Rudin", „Antigona" in nMalo8tran3ke pripovedke", vsaka 20 nč.; „Filip" in ,Sodni obrazci-25 nč. komad; „Viljem Teli" 40 nć. „Zgodovina Trsta in okolice" 50 nč. Razen tega prevzame naročbe za razne tiskanice po nizkej ceni.
NovovBtanot ljeno skladišče z bogato zalogo najelegantnejših in najnovejših gotovih oblek za gospode
EMANUEL DEUTSCH
- CORSO St. 2 -
poleg trgnrme z cvetlicami gosp. Perotti. Cist ni i je javiti slavnemu občinstvu, da s^m os-ioval tuknj fllijalko svoje tl*jZ<>vft tio « ohlok« nn Dunaju ter isto odprl dn* 5 t, m.
Cm« oblek HO j'tko m:ne ur se prodaji po stal nt j eeni. Ti.di «e sprejemajo naročbe 7 0 tnert In to po bn^aUj t zbirki utnrcen vsakovrstnega domČsgt i» inozemkegu xukn >, t»r «. izvršuj^ . vnaikraji-ni f. itn v mojej dunajskej delalniul, pri tvrdkl M. Fried IleutHolt, Dunuj Schoitenrlng lo po spretnih krojačih tel« solidno in okus trn
Za mnogobrojno oblskovi.nje prosi najuludneje	4 — 5
Corso št. 2 Emanuel lleutmoli Corso »t. 2
Izvožna tvrdka „zum goldenen Schvvert"
Pošilja proti povzstju.	BPUnn	Uzorci 1 ceniki zastonj.
ISATINll
I z robom |
I najnov^jSe ?u I I'etne obleke za I H gosne v liojah H ■ 10 m. ».'I. il 5Q I
ČEŠLJANO SUKNO
n«' more |>a*i«ti, v niijno-v.-jiiii vzorcih z prve tvoru C'- i^e šlpinepa snkna /a poleliic 4>I»l«Kk.«K 7.:i g' i S pode sp08>»i||O 1 odrezek 6-40 m. dolg, gld, :t
Samo dokler je še v zalogi.
liazno
sukno za obleke
gospojiuske za loto 1887.
veliki izbor v. dno v /alogi.
Fini
Croise
za možko hlače
l Kos, 3U vatljev I vrsti g|. 9
BRNSKO SUKNO
iz najslovečih brnskih tvornic za sukno in obleke od
gl. I.- meter in dalje
Zgubljene in o«labljene
(■»lov pripomoček J	<o
pofiolnoma 07 ' hm 1, tf«kIIIAl-nlm »tfljciičevliii % i a po ni
lu-ez n^sie m ih o-1'a nth nero>1ov na go'ov n»čln tn 71 v-dno, k-at cle v dobi 2 c In navidezno
iipozoravljivh nt-^mo^nost v vsikt'j ('loveftkpj dobi k Im- tudi poturile-, fč prijetnim, »-e/u *»n 11, zuna »i"" zdrav^niRin,	i 4—52
Svedočbe slavnih profesorjev In zdrav, niške brošnrioe, na tisoče eahval od po-pol
nonift ozdravnlih osob svetuj) vsem bolnim rabo oflijenževega -lapa, kl garantira goiov In trajen vspeh Popolna pripravi« z dotičn'm poi« nkom In zdravniškimi aprič vali for. S.SO. Pii poSllj.tvi g« iiob'o n»7.i( iia h« n" spor. n h k a j z ivoi zndriiij«* Im od ko' prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^llnjann
Dunaj
VII, M .r'Hhilfrt'Htrass* 8D.
Poupsaui opozoriljt) Hlavno občinstvo nn Hvojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia fit. 18 / bov^to
/bi'ko svilenih, volnenih in boinKulnih 'ežnikov. Svilnati od f. 250 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni lefn'ke in solnčnike.
01-104
Ciliilln ISrlnim.
Strmite, čitajte, kupite!
dobil som veliko požiljatev izvrstnih ur iz Pariza f Geneve
Turinga
kop moram za svuko omo prodati, zuoruj _priporočam sledeče vrsti:
samo .velja lepa Kabinetna nazidna ura.
•r. jere dobro, ima verižice in je lepo okraš-na
Pri naročbah od 50 k!., 4"/n popusta
samo fr.
* r»o
samo
fr. * SO
samo
fr. »SO
s:i m o
fr. » »O
s« m o fr.
3» n.
Mano izvrstna žipna ura iz lep«, zlata podobne kovrne ni igrača, um-__Pak dobra ura za vsak' ga
velja krasna naiidna ura se zvonci In
buililno pripravo v orehovem okvirju lil 7. samo svet.ujofto ploščo grt izvrstno.
»tane ura z mahalom, najlepša ura.
katero se more misliti, prftva krasita za vsako dvorano v srehoveu okvirju, gre nat nko !■! bije pol in eoie ure.
velja trancezka budilna ura Iz p zla-lenega brona, jako lepo zvoneila In krasota za dom in popotovanj«, ima n» pok on čl j Ivi struj ter gre natanko.
stane izvrstna žepna ura, clllndrovka
iz posrebrnei ega nikla zodliftno vrednim strojem in lepo okrašenim okvi-rom krist. steklom, lares krasna ura.
slutio žepna ura remotvirka iz posre-nrnenega nikla, ^e navija brez ključa, ima kazalo 7.11 sekund«, je dobro uređena. z lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura Iz pra-vpa 13.1. »rebra glrt. 9 r»0_
velj 1 lepa pozlačena verižica za uro.
fr, jako lina pozlačena veiiZiea z peca-I	toni, prekrasno, uiih t o d lo
1'ITni^irogi^^avistroTg^T^ Ijanjo na vse kraje proti uoStnem pov7,»-lju pri Wiener Uhren-Depot &. Vereandt :
Fekete, Wien, V. Wehrgassel8-34.
Gp. Ki-mu'* spr.ijetl predm ni niso po volji, povratim denar, t o raj more vsnkdo brez krbi naročiti.	U •
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.
Dobiva so v vsili knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca
Dr. ffilttllerja
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greskov itd.
Pošilja so tajno za 00 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
Braunschweig.	5 -52
I Proti hemoroidam!
Kdor lioee čuvati svoje zdravje, naj rabi prave
MENIŠKE KROGLJICE ;
kri čisteče in proti hemoroidam, 33£7" koje izdeluje P. Fonda 1
farraacista v Piranu. ' Prepotrebne za vsakega, kateri trpi I I na hemoroidah, zabadanju, hrezteč- |
nosti, glavobolji, t^r sploh veliko sedi, ' r.ne čistiji kri in dober vspeh potr- i f jujejo zasebna in zdravniška spiiče- |
vala. koja so priložena z podukom 7.a 1 porabo vsa kej škatljici v 1 lovanskem, 1 > nemškem in italijanskem jeziku. ( Prodajajo se po 20 nvč ''katljica v vsih lekarn« h Trst h Reke. kakor ' tudi Istre, Dalmacije, Goriške/a in l Trenta.	1-52
Domače platno
1 K., Ht) d Vatljev I 1 </4 Š » » <>o
II.V.fiTTSo
III.-	Š. f;» -
NANKING
1 kos HO dun vatljev višnjev gl S -rude?. ' I. «» SO
Creto n i
v
lepih vzorcih
1 in m. f t «0 11 10 m. 1.1 :io
Plavo-tisek
10 metrov gld. * IO
j Damastni
jg r a d 1
j projiist 1 kos, 30 ■luiiaj.
!	Vil tlieV
gid o ao
Poletne
ogrinjače
"It v liojah, dokler So iv
na skliuliS^n. I t?M. ■
Prtiči za kavo
v vsiti boj.ili, 1 prt ja knvo In b piiiurv
C'd *
Preproge
rsipuck in-u inftrov
s -mo t' 1 d. i» IO
Čipkasta
zagrnjala
bela
po
ao 10 1 00 n.
m ur
NajboljSi
papir za cigarete
5—6	je pristni
LE HOUBLON
friic. fabrik it Ca\vlejev in Ibni^v v Parizu
Start se pred ponarejanjem.
b/ Ta v ipir >c»-ki preiiirofl.ijo tr^Hpodjd
<lri. J.J. ,-ohl. B. Lmlvitf, K. hip|jiuirin J\ « proiesor l koiui.|i na dunijtk. vsoudiliSdu,
\t rudi n.ie^ov^ najbolj* kikovnsti, raill nie- 41
t\l nova fiUtu • m /„u« kar v njdin m iiik iku \L
\	jrng) zlru Ju HKodlJivd tvirin-.	Jr°
w Z-j-VVA'iV^ Si	u *n»t?j
iHil___*_______ 3J v'-*f*»mi61jnr±
_Fao!Slmlle de 1'Etlguette 17 Ri« B.rmir i PAIH.