Maja Maričič Snovanje učbenika za italijanščino kot tuji jezik stroke na ravni A1 - koncept, vsebine, pristop (višješolski študijski program Gostinstvo in turizem) Izvleček V prispevku je predstavljeno študijsko gradivo Strokovna terminologija v italijanskem jeziku avtorice Maje Maričič, ki ga lahko uporabimo za poučevanje italijanščine v stroki gostinstvo in turizem. Namenjeno je študentom višje strokovne šole, ki še nimajo splošnega in strokovnega predznanja jezika. Študijsko gradivo je učbenik z elementi delovnega zvezka, ki temelji predvsem na komunikativnem pristopu. Slovnični elementi so predstavljeni glede na kontekst, v katerem se nahajajo. Učne enote so dopolnjene tudi z medkulturnimi vsebinami, ki omogočajo (bodočim) zaposlenim, da bolje razumejo interese in izpolnijo pričakovanja italijanskih gostov v Sloveniji. V gradivu so poleg splošnega jezika na voljo pogoste teme / besedila / situacijski dialogi specifičnega jezika v turizmu in dodatno besedišče na določeno temo. Ključne besede: poučevanje tujega jezika, začetniška italijanščina kot tuji jezik stroke, turizem in gostinstvo. 1. Uvod Študijsko gradivo Strokovna terminologija v italijanskem jeziku - italijanščina kot tretji tuji jezik obsega snov za doseganje osnovnega jezikovnega znanja, tj. raven A1 po SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir). Namenjeno je študentom višješolskega strokovnega programa Gostinstvo in turizem, ki izberejo italijanščino kot tretji tuji jezik, kar pomeni, da lahko pričnejo z učenjem brez vsakršnega predznanja tega jezika. Gradivo se lahko uporablja v 1. in/ali v 2. letniku (odvisno od razporeditve predmeta v urnik na posamezni višji strokovni šoli). Osnovano je na komunikacijskem pristopu in je usklajeno s Katalogom znanj za predmet Strokovna terminologija v tujem jeziku 3 - italijanski jezik. Združuje elemente učbenika in delovnega zvezka. Snovi je v obsegu za letni fond 120 kontaktnih ur italijanščine na višješolskem študijskem programu Gostinstvo in turizem. Ker se pri predmetu Strokovna terminologija v tujem jeziku 3 - italijanski jezik predavanja in vaje tesno prepletajo, je tudi učbenik zasnovan tako, da uvodni temi/snovi oz. uvodnemu situacijskemu dialogu sledijo vaje. V vaje je vključeno veliko igranja vlog in dela v dvojicah, študentje pa izvajajo tudi samostojne govorne nastope za nadaljnje razvijanje govorne zmožnosti. Vaje vključujejo naloge za bralno razumevanje, naloge za govorno in pisno sporazumevanje (npr. igra vlog), pa tudi predstavitev relevantnih slovničnih struktur s shematičnimi prikazi in vajami. Ob razvijanju štirih zmožnosti in v skladu s komunikacijskim pristopom je vsem učnim enotam gradiva skupen visok delež učenja usmerjenega na uporabo znanja, tako v vsakdanjem pogovoru kot tudi značilnega besedišča pri službenih obveznostih gostinsko-turistične stroke. Poleg osnovnega besedišča za vsakdanje sporazumevanje v tujem jeziku najdemo v gradivu tudi veliko dodatnega strokovnega besedišča na določeno temo. Poglavitni cilj gradiva je na nazoren način prikazati snov in študente naučiti predvsem ustnega sporazumevanja, ob tem pa bogatiti svoj besedni zaklad za situacije, v kateri se bodo poklicno znašli. 2. Vsebina in struktura gradiva Gradivo je razdeljeno na 12 tematsko zaokroženih poglavij. Ustreza naboru kompetenc, po Katalogu znanj, ki naj bi jih študenti pridobili. Vseh 12 enot je sestavljenih po enakem vzorcu in vključujejo naloge za bralno razumevanje in govorno ter pisno sporazumevanje, predstavitev relevantnih slovničnih struktur s shematičnimi prikazi in vajami. Naloge si sledijo po vrstnem redu pred/med/po branju. Sledijo naloge za utrjevanje obravnavane snovi. Gradivo je strukturirano tako, da študente usmerja, da sami ugotavljajo in izpeljejo posamezne značilnosti in pravila jezika. Res pa je, da tukaj jezik ni važen predvsem in samo kot oblika, temveč gre predvsem za to, kaj lahko z njim izrazimo. Namen knjige/učbenika je pridobitev oziroma utrjevanje sporazumevalne zmožnosti strokovnega jezika, ki bi bil študentom v pomoč, da se znajdejo v tipičnih turistično-gostinskih situacijah. Na začetku gradiva je kratka preglednica vsebin: predstavljene so teme, slovnica in besedišče (Priloga 1: Maričič, 2009, 5, 6). V prvem delu enote se študenti seznanijo z osrednjo temo enote, ki je vzeta iz vsakdanjega življenja ali iz možne službene situacije organizatorja gostinskega in turističnega poslovanja; ob besedilu spoznajo osnovno besedi šče (Prikaz 1, iz Maričič, 2009, 89, 104). S strani študentov je ta način zbranega besedišča zelo dobro sprejet. Korak za korakom študentu nudi možnost za pisno ali ustno sporazumevanje. Lažje tudi rešijo nalogo, ko je pred njimi npr. sestava dialoga ali teksta po modelu. ALTRO LESSICO ... per descrivere meglio LA PRENOTAZIONE ► Ricezionista (alza la cornetta): Pronto buongiorno, agenzia turistica. Desidera? Pronto buongiorno, albergo Alba. Desidera? In che cosa posso servirLa? Dica? ► Cliente (quello che chiama): Pronto, buongiorno, sono Alberto Rossi. ho una camera prenotata, a nome Alberto Rossi. la settimana scorsa una camera singola. Ho chiamato ... 3 giorni fa e ho prenotato... una camera matrimoniale. ieri una camera doppia. ► Ricezionista: - Aspetti un attimo che controllo. - Mi dica il Suo nome / cognome, per favore. - Un attimo prego. - Attenda un attimo. - Rimanga in linea, prego, controllo. - Qual e il Suo nome? Se non sentiamo bene l'interlocutore, diciamo ... - Scusi, La sento male. Vuole ripetere, per favore? - Scusi mi puo dire il Suo nome ancora una volta? - Non ho capito bene il Suo cognome? Puo ripetere, per cortesia? Quando troviamo il cliente diciamo: - Ah, si. Esatto. - Ah, si. La camera (singola, doppia, matrimoniale) per_giorni. - La camera_dal__al__ Se la prenotazione non e ancora stata fatta (če rezervacija še ni bila opravljena). ► Cliente: Vorrei prenotare una camera ... / Vorrei una camera ... Se la camera non c'e o se tutte le camere sono occupate (če so vse sobe zasedene). ► Ricezionista: Mi dispiace, le camere sono tutte occupate. Sono spiacente: fino al__(+ datum) non c'e piu posto. itd._ več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 1 V veliki meri so v učbeniku predstavljeni situacijski dialogi. Po predstavitvi določene enote so dodane še različne naloge iz posameznih tematskih enot (slovničnih, bralnih, pisnih in govornih). Sledi obravnavanje jezikovih struktur in komunikacijskih vzorcev, ki se najpogosteje uporabljajo v danem kontekstu. Po nalogah za bralno razumevanje sledijo dejavnosti, ki jih študenti izvedejo individualno ali v dvojicah (Prikaz 2, Maričic, 2009, 47). Te naloge spodbujajo pisno komunikacijo študentov, ob njih ponovijo obravnavano besedišče in/ali skušajo po modelu sami napisati podobno besedilo - tako so študenti v učnem procesu aktivni. Radi imajo naloge, kjer so dani podatki za rešitev naloge (glej prikaza 3 in 4). Torej nove podatke samo vstavijo v situacijski dialog, ki je bil predstavljen na začetku učne enote oz. napišejo pisni izdelek na podlagi modela. Costruite dialoghi simili a quelli riportati a pagina precedente. / Tvorite podobne dialoge kot na prejšnji strani. P T coca-cola in lattina te succo d'arancia limonata acqua caffe succo di frutta itd. _ bicchiere di vino bianco Vir: Clipaart, http://www.clipart.com več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 2 V drugem delu enote je, poleg osnovnega besedišča, shematično obravnavano tudi dodatno besedišče, ki ga bodo lahko bolj zainteresirani študenti uporabljali v svoji komunikaciji, manj zainteresirani pa ga bodo morali zgolj pravilno razumeti. Da pa ne bi bilo to besedišče preveč suhoparno, so naloge izpeljane tako, da ne gre samo za branje in ponavljanje besed, temveč so besede vpete v naloge prevajanja ali povezovanja (Prikaz 3, iz Maričic, 2009, 63-67). To gre študentom dobro od rok, saj gre predvsem za naloge, ki zahtevajo od njih prepoznavanje določenih besednih zvez. Res pa je tudi, da take naloge rešujejo tudi s pomočjo izključevanja. Collegate le espressioni equivalenti. 1. Minestra di orzo 2. Pentola del Pohorje 3. Zuppa acida della Stiria Slovena 4. Minestra con fagioli, mais e carne 5. Minestra con pasta e fagioli itd. Pohorski pisker Bobiči Kraška jota Ričet Štajerska kisla juha itd. Collegate le espressioni dei salumi Traducete i nomi dei formaggi. 1. lo Stomaco ripieno - Kraška panceta 2. la Pancetta del Carso - Kraški pršut 3. il Prosciutto crudo del - Kraški zašinek Carso 4. la Coppa affumicata del - Zaseka Carso 5. il Lardo macinato - Pohorska bunka itd. 1. il formaggio di - Bovec 2. il formaggio del - Nanos 3. la ricotta - skuta 4. formaggio - "Tolminc" itd. Inserite le seguenti parole nella tabella. svinjina raca fazan piscanec divjačina il manzo - govedina il vitello - teletina la carne suina - il coniglio - kunec il tacchino - puran il pollo - l'agnello - jagnje l'anatra - la selvaggina - itd. Fate 5 mini-dialoghi secondo il modello. ► A: Come contorno che cosa prende? B: Prendo... PATATE RISO PASTA itd. lesse, novelle, fritte, al forno, pure, gnocchi, crocchette, ... in bianco, integrale, risotto ai funghi tortellini, štruklji, Trovate altre 5 verdure e 5 altre insalate. več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 3 I MODI DI COTTURA / NAČIN PRIPRAVE na_način ► alia _ na bolonjski način - alla bolognese, na lovski način - alla cacciatora, na kmečki način - alla contadina. Inserite le seguenti parole nella tabella. dolce alla griglia, ai ferri magro arrosto salato fritto amaro impanato fresco misto 1. kuhan - cotto, lesso 2. pečen -_ 3. paniran -_ 4. pražen - in casseruola 5. popečen - arrostito 6. dušen - stufato, brasato 7. dušen, v omaki - in umido 8. sesekljan - tritato 9. ocvrt -_ 10. polnjen - ripieno 11. nadevan - farcito 12. krvav - al sangue itd. Con l'aiuto delle tabelle precedenti traducete le seguenti espressioni in italiano. polnjene paprike__riba na žaru_ vložene gobice__pražen krompir_ testenine na bolonjski način__sveža zelenjava_ itd. itd. več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 4 Vsako enoto zaključuje produktivna naloga: učni prevod povedi iz slovenščine v italijanščino. Študenta usmerjajo k ponovitvi pomembnih govornih dejanj za posamične sporazumevalne funkcije, kar študent opravi samostojno (Prikaz 5, iz Maričic, 2009, 113). Naloge prevajanja študenti opravijo s pomočjo besedišča oz. konkretnih besedil v knjigi/učbeniku ter poslušane in predelane snovi pri predavanjih in ne s pomočjo slovarja. CHE COSA ABBIAMO IMPARATO IN QUESTA LEZIONE? Scrivete le frasi e le espressioni imparate in questa lezione e traducete le frasi slovene. ► Fare una prenotazione della camera: Rad bi rezerviral dvoposteljno sobo. _... Rada bi rezervirala sobo z zakonsko posteljo od 2. do 7. julija. _... ► Chiedere e dare informazioni sull'albergo, sulla camera: 1. V hotelu imajo pokrite bazene._ 2. Lahko pridem s psom?_ 3. Kaj ponuja hotel?_ 4. Kaj vse je v sobah?_ 5. V hotelu morate plačati turistično takso._ 6. V hotelu ne sprejemamo živali._ 7. Lahko jeste v samopostrežni restavraciji._ 8. Polpenzion pride 40 € na osebo na dan._ več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 5 Velik poudarek je torej na zavestni in premišljeni uporabi materinščine (slovenščine), predvsem v obliki prevodov. Te naloge sledijo po obravnavi celotne enote. Nalogo študenti naredijo kot samostojno domače delo. V prevodih so vključeni vsi pomembni cilji, ki jih morajo po vsaki enoti znati uporabiti za komunikacijo v tujem jeziku in ki jih bodo pri bodočem delu za delo s strankami najverjetneje tudi potrebovali. Take vrste naloga je tudi zelo dobro sprejeta s strani študentov. Naloga jim da vedeti, kaj se od njih zahteva in kaj morajo znati za ustno sporazumevanje. Še raje pa jo naredijo, ko se jim pove, da je večina takih prevodov možna skoraj samo s pomočjo učbenika in svojih zapiskov in brez uporabe slovarja. Take vrste naloge je potrebno vedno še pregledati, saj le tako dobijo študenti povratno informacijo o svojem znanju. 3. Slovnica Slovnične strukture so predstavljene v kontekstu enot. Gradivo ni osredotočeno na poučevanje/učenje slovničnih struktur, kljub temu pa je tudi slovnica eksplicitno prisotna. Precej je nalog za utrjevanje. Slovnica je z obravnavano tematiko povezana, podana je shematično, tako da jo lahko tudi študenti sami pravilno dojamejo (za pregled slovničnih vsebin gl. Prilogo 4: Maričic, 2009, 41, 118). Slovnično razlago največkrat spremljajo vaje, ki študente usmerjajo, da sami izpeljejo pomen in rabo določene slovnične strukture. Zelo pomembno je, da se študenti naučijo določeno slovnično strukturo uporabiti v simuliranih sporočanjskih položajih in dejanskih procesih sporazumevanja. Slovnica je kot struktura podrejena besedišču. Po izkušnjah se zelo dobro obnese, da za slovnično razlago takoj sledi niz nalog za utrjevanje slovnične strukture (gl. prikaz 6). IL PRESENTEINDICATIVO / SEDANJIK - VERBIREGOLARI / PRAVILNI GLAGOLI infinito -ARE -ERE -IRE -IRE pronome LAVARE TEMERE SENTIRE FINIRE io LAVO LAVI LAVA LAVIAMO LAVATE LAVANO TEMO TEMI TEME TEMIAMO TEMETE TEMONO SENTO SENTI SENTE SENTIAMO SENTITE SENTONO FINISCO FINISCI FINISCE FINIAMO FINITE FINISCONO tu lui / lei / Lei noi voi loro Completate con i verbi alpresente indicativo. / Dopolnite z glagoli v sedanjiku. 1. Lui_(chiamarsi) Franco,_(essere) studente e_(studiare) all'universita di Firenze. 2. Io_(chiamarsi) Maria,_(essere) slovena, di Lubiana, ma _(studiare) a Maribor. 3. Noi_(essere) italiani e_(essere) in vacanza in Slovenia. itd. več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 6 4. Besedišče V gradivu je, v vsakem poglavju, predstavljeno/obravnavano besedišče, ki se navezuje na temo enote, in je usklajeno s Katalogom znanj. Tematika se navezuje na gostinsko in turistično terminologijo. Glede na to, da je gradivo namenjeno začetnikom, torej študentom brez predznanja, so v začetnih enotah zastopane predvsem splošne teme iz vsakdanjega življenja, od 3. poglavja dalje pa se postopoma pričnejo enote, ki se osredotočajo predvsem na strokovno gostinsko-turistično terminologijo. Besedišče je torej izbrano glede na obravnavano temo. Besedišče utrjujejo s tvorjenjem različnih dialogov. Gradivo sledi komunikacijskemu pristopu, kjer je v situacijskem kontekstu (dialogu, besedilu) predstavljeno strokovno besedišče. Naloge temeljijo na komunikacijskih aktivnostih: delo v parih, simulacija dialogov ter tvorjenja pisnih besedil na podlagi modela (gl. prikaz 7, iz Maričic, 2009, 51), v obliki dialoga ali besedila ter dodatnega besedišča. Besedišča se študenti učijo sistemsko, saj ga umeščamo v različne skupine glede na realno situacijo. ALTRO LESSICO ... per descrivere meglio LE ORDINAZIONI AL BAR CAMERIERE: Si, prego? CLIENTE ali: CLIENTE CAMERIERE: CLIENTE CAMERIERE: Vorrei mangiare qualcosa. - un panino al formaggio. - un toast con mozzarella e insalata. - una pizzetta. - un tramezzino. Che cosa avete da mangiare? Abbiamo ... ... i tramezzini, le pizzette, i panini, i cornetti, i sandwich, i toast ... I toast ... come sono? I toast sono con: prosciutto cotto e formaggio ... I panini sono ... Le pizzette sono I sandwich sono con: prosciutto crudo, prosciutto cotto, formaggio, insalata, pomodoro, cetrioli . con: mozzarella e pomodoro, prosciutto e funghi, con zucchine e melanzane, carciofi . con: tonno, uova e pomodoro, prosciutto cotto e formaggio, salmone e radicchio . itd. Costruite 5 dialoghi come il dialogoprecedente. / Tvorite 5 podobnih dialogov kot je prejšnji. cameriere cliente itd. več na http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti dokumenti/Strokovna terminologija v italijanskem jeziku-Maricic.pdf Prikaz 7 Študenti naj bi si bogatili besedni zaklad v kontekstu, kar je pomembno tudi za usvajanje jezika in za razvijanje komunikacijskih zmožnosti. Naloge so usmerjene na pridobitev znanja ne samo na receptivni ravni (bralno razumevanje) temveč tudi na produktivni (govorno in pisno sporazumevanje). Utrjevanje in raba besedišča poteka prek različnih vaj. Poleg besedišča samega je v gradivu na voljo precej kulturno-civilizacijskih vsebin, kjer študenti primerjajo Italijo, Italijane in njihove navade s Slovenijo, Slovenci in slovenskimi navadami. 5. Zaključki Študijsko gradivo Strokovna terminologija v tujem jeziku - italijanski jezik je glede na Katalog znanja zadostno usklajeno z učnimi cilji za poučevanje italijanščine kot tretjega tujega jezika v okviru višješolskega strokovnega izobraževanja, v programu Gostinstvo in turizem, in sicer za celokupno število 120 kontaktnih ur v 1. in/ali 2. letniku, odvisno od urnika. Učno gradivo je kot celota zasnovno tako, da teži predvsem k bralnemu razumevanju in ustni komunikaciji ter študentom omogoča vpogled na tematsko obravnavano besedišče. Gradivo je sistematično in naj bi omogočalo študentom celosten vpogled v cilje in zmožnosti, ki naj bi jih z učenjem pridobili. V gradivu je precej slikovnega gradiva, kar naj bi študente pri učenju dodatno motiviralo. Zbranega in sistematično predstavljenega je precej besedišča, ki ga bodo študenti potrebovali pri delu v gostinsko-turističnih dejavnostih. Poleg tega pa se študenti seznanjajo tudi z družbeno in kulturno stvarnostjo v Italiji. Postopno razvijajo vse štiri zmožnosti, besedišče in slovnico. Dejstvo je, da učno gradivo ne bo moglo služiti kot edini pripomoček za pripravo na izpit, potrebna bo še uporaba primernega slovarja (italijansko-slovenski in obratno, lahko manjšega obsega), primerna pedagoška učna slovnica ter veliko domačega dela. Priloga 1 PREGLEDNICA VSEBIN Lezione 1 PRESENTARSI / PREDSTAVLJANJE Komunikacija: Pozdravljanje / poslavljanje; predstavljanje; spraševanje po počutju, po izvoru, po starosti, črkovanje Slovnica: Osebni zaimki, glagoli essere / avere / chiamarsi, trdilna poved, števniki 1-100, pridevniki Besedišče: Države, glavna mesta, narodnosti, abeceda Lezione 2 LA FAMIGLIA E IL LAVORO / DRUŽINA IN SLUŽBA Komunikacija: Poklici, opis osebe, pogovarjati se o delu, spraševati po osebnih podatkih in na vprašanja odgovarjati Slovnica: Določni člen, samostalniki, sedanji čas, svojilni zaimki, vprašalna poved, nikalna poved, predloga IN in A Besedišče: Družina, družinski člani, poklici, človeško telo - deli telesa in obraza, meseci in dnevi v tednu Lezione 3 AL BAR / V BARU Komunikacija: Naročanje pijače in hrane, izražanje želj, vprašati koliko je ura in odgovoriti, odgovarjati na vprašanja Kdaj? Slovnica: Nedoločni člen, izraziti čas Besedišče: Hrana in pijača v baru Lezione 4 AL RISTORANTE / V RESTAVRACIJI Komunikacija: Naročanje hrane in pijače v restavraciji, opis jedi, rezervacija mize, svetovanje Slovnica: Zaimki v 3. sklonu, Mi piace Besedišče: Hrana in pijača v restavraciji, jedilniki Lezione 5 IL TEMPO LIBERO / PROSTI ČAS Komunikacija: Pripovedovanje o prostem času v sedanjiku, povabilo, sprejeti in odkloniti povabilo Slovnica: Modalni glagoli, prihodnjik Besedišče: Šport, aktivnosti v prostem času, vreme Lezione 6 IN ALBERGO / V HOTELU Komunikacija: Opis hotela, opis sobe, rezervacija sobe, reklamacije Slovnica: Predložne zveze, prislovi kraja, vrstilni števniki 1- 5 Besedišče: Storitve v hotelu, orientacija v hotelu, pohištvo v sobi, reklamacije Lezione 7 AVVENIMENTI PASSATI / PRETEKLI DOGODKI Komunikacija: Pripovedovanje o preteklih dogodkih Slovnica: Preteklik Passato prossimo, avverbi di tempo Besedišče: Športne in druge aktivnosti Lezione 8 LA CITTA / MESTO Komunikacija: Opis mesta, orientacija po mestu, vodenje po mestu Slovnica: Predložne zveze, velelnik Besedišče: Storitvene dejavnosti, znamenitosti Lezione 9 I MEZZI DI TRASPORTO / PREVOZNA SREDSTVA Komunikacija: Različni dialogi: na železniški postaji, na avtobusni postaji, na letališču Lettura: I mezzi di trasporto urbano Besedišče: Železniška postaja, letališče, avtobusna postaja, rezervacija vozovnic, vozni red Lezione 10 ALL'AGENZIA / V AGENCIJI Komunikacija: Kako organizirati izlet, potovanje Lettura: Il casino, tehnična opremljenost za kongrese Besedišče: Kazino, kongresna dejavnost Lezione 11 VACANZA Si, MA NON AL MARE! / POČITNICE JA, TODA NE NA MORJU! Komunikacija: Opis turistične kmetije, opis term in zdravilišč Lettura: Le terme in Slovenia, l'agriturismo Besedišče: Turistična kmetija, terme, zdravilišča Lezione 12 ITALIA, SLOVENIA / ITALIJA, SLOVENIJA Komunikacija: Predstavitev Slovenije in Italije Lettura: L'Italia, la Slovenia Priloga 2 ALTRO LESSICO ... per descrivere meglio LA CAMERA Con I'aiuto delle parole di sotto scrivete 5 dialoghetti, aiutatevi con la pagina precedente. Come sono le camere? Che cosa offrono? E singola / a un letto. doppia / a due letti. tripla / a tre letti. matrimoniale / con un letto matrimoniale. Com'e la camera? E tranquilla / rumorosa / silenziosa, perche da sulla montagna. sullo stadio. sul cortile interno. sul giardino. sulla strada. sul mare. sul parco. sulla pineta. La camera e ... bella, grande, spaziosa, ... comoda. accogliente. piccola / grande. vecchia / nuova. moderna. bella / brutta. libera / occupata. con / senza bagno. con / senza balcone. con vista sul giardino / sul mare . Arredamento della camera Tutte le camere sono dotate di . dispongono di ... Nella camera ci sono . il letto, la coperta, il cuscino, il tavolo, la sedia, la TV, la radio, il bagno (con la doccia o la vasca da bagno), l'asciugacapelli, l'asciugamano (piccolo, medio, grande), la saponetta, la carta igienica, la lampada, l'armadio, il servizio in camera, il balcone, l'attaccapanni, l'accappatoio, il lettino supplementare (aggiunto), il telefono (diretto), accesso (connessione) internet in camera, l'aria condizionata, frigo-bar, la cassaforte, il termosifone, il riscaldamento, ... Dove si trova la camera? La camera si trova al primo (secondo, terzo, quarto, quinto .) piano. all'ultimo piano. al pianoterra. Quanto costa la camera? Quanto costano i servizi? Il prezzo della camera e di_€ a persona, al giorno in alta / bassa stagione, servizio e tasse compresi / esclusi, compresi / esclusi la mezza pensione, tasse e servizio. Abbiamo una camera al prezzo di_€, al giorno con la prima colazione, servizio e tasse compresi. La camera costa_€. Supplemento vista giardino / mare (laterale) viene_€ al giorno a persona. Supplemento vista mare costa_€ al giorno a persona. La riduzione per terzo letto / lettino aggiunto per bambini da 4 a 12 anni del 30% alla settimana. I bambini fino a 2 anni in camera dei genitori alloggiano gratis. Priloga 3 Tematike po enotah O 1. enota Spoznavanje in predstavljanje - študenti se srečajo s prvimi koraki spoznavanja ljudi in predstavljanjem, naučijo se predstaviti sebe in druge, povedati, koliko so stari in od kod prihajajo - vse navedeno v formalnih in neformalnih situacijah. Naučijo se: osnovnih značilnih govornih fraz pri navezovanju stikov, predstaviti ljudi okrog sebe, povprašati po počutju in odgovoriti na taka vprašanja, črkovati, šteti, spraševati in povedati, od kod kdo prihaja. O 2. enota Družina in služba - študenti se naučijo opisati lastno družino in povedati, kakšen poklic opravljajo. Spoznajo besedišče za fizični in karakterni opis ljudi. Naučijo se povedati, kdaj so rojeni in spraševati druge po osnovnih podatkih. Naučijo se pripovedovati, kako ponavadi preživijo dan. Spoznajo dneve v tednu, mesece in letne čase. Znajo spraševati po datumu in na to vprašanje odgovoriti. O 3. enota V baru - študenti spoznajo fraze za niz različnih situacij, ki se lahko zgodijo pri naročanju pijače in hrane ter pri plačevanju v baru (npr. naročati in se primerno govorno odzivati, svetovati in opisati enostavne jedi v baru). Naučijo se spraševati, koliko je ura in odgovarjati na vprašalnico kdaj. O 4. enota V restavraciji - študenti spoznajo različne vrste gostinskih obratov v Italiji ter jih znajo na kratko opisati, razširijo besedni zaklad o hrani in pijači v lokalu, naučijo se opisovati jedi, spoznajo koncept italijanskega jedilnika in ga primerjajo s slovenskim, naučijo se rezervirati mizo v restavraciji in svetovati o hrani in pijači ter sprejeti reklamacijo in se nanjo odzvati. Spoznajo prehrambene navade Italijanov in jih primerjajo s slovenskimi. Naučijo se na kratko opisati slovenske tipične jedi. O 5. enota Prosti čas - študenti pripovedujejo o svojem prostem času, predvsem, kaj počnejo, katere športe trenirajo ali s čim se ukvarjajo. Naučijo se napisati povabilo in ga sprejeti ali odkloniti. Znajo izraziti dolžnost, vprašati za dovoljenje in povedati, kaj si želijo. Predlagajo, kaj se lahko počne v prostem času. Naučijo se opisati vreme in izražati načrte za prihodnost (z glagolskim časom il futuro). O 6. enota V hotelu - študenti spoznajo in se naučijo opisati prenočitvene obrate, njihovo lego, ponudbo in posebnosti ter informirati gosta o hotelskih storitvah. Naučijo se rezervirati in sprejeti rezervacijo sob v različnih hotelih, sprejeti, prijaviti in odjaviti gosta oz. skupino gostov, informirati in usmerjati goste, izdati račun, obravnavati pritožbo gosta. O 7. enota Pretekli dogodki - študenti se naučijo pripovedovati o preteklih dogodkih, pri čemer uporabljajo glagolski čas il passato prossimo. O 8. enota Mesto - študenti v italijanščini vodijo turiste po mestu, ga opisujejo, dajejo strokovne informacije o znamenitostih mesta, s področja turistične geografije ter s področja naravne in kulturne dediščine. O 9. enota Prevozna sredstva - študenti podajajo informacije glede potovanja z avtom, glede uporabe avtobusa, podzemne železnice, storitev na železniški postaji, na letališču in v pristanišču, naučijo se izrazov glede izdajanja vozovnic in splošnega podajanja informacij. O 10. enota V turistični agenciji - študenti se naučijo podajati turistične informacije, svetovati glede izletov in popotovanj, prodajati turistične aranžmaje. Poleg tega spoznajo osnovno besedišče s področja kazinoja ter organizacije kongresov. O 11. enota Turistična kmetija, Zdravilišče - študenti se naučijo opisati turistično kmetijo in zdravilišče (terme, center dobrega počutja), predstavijo razvitost in značilnosti obeh področij v Sloveniji. O 12. enota Slovenija, Italija - študenti spoznajo civilizacijske in komunikacijske navade Italijanov in jih primerjajo s slovenskimi. Znajo povedati nekaj splošnih značilnosti tako Slovenije kot Italije. Priloga 4 Slovnica po enotah: 1. enota: 2. enota: 3. enota: O predstavljeni so glagoli za predstavljanje sebe in drugih, O italijanska abeceda in italijansko črkovanje besed, O besedne zveze z glagoloma avere (imeti) in essere (biti), O glavni števniki do sto, O pridevniki za narodnosti in jezike, O spreganje nepravilnih glagolov: avere (imeti), essere (biti) in stare (počutiti se), O kakovostni pridevniki. O svojilni pridevniki, O določni členi, O spol in število samostalnikov, O trdilne, vprašalne in nikalne povedi, O prislovi časa, O sedanjik ilpresente indicativo (pravilni in povratni glagoli), O krajevni prislovi in predlogi. O nedoločni člen, O izražanje časa, O predlog A za izražanje časa. 4. enota: 5. enota: 6. enota: 7. enota: 8. enota: 9. enota: 10. enota: 11. enota: 12. enota: O indirektni zaimki, O glagolpiacere: mipiace, O predlog IN in samostalniki na -eria, O tvorjenje enostavnih povedi, O ponovitev pridevnikov. O časovni prislovi, O nepravilni glagoli v sedanjiku, O modalni glagoli (dovere, potere, volere), O prihodnjik ilfuturo. O predložne zveze, O prislovi kraja, O vrstilni števniki, O glagol esserci, O pisanje rezervacij, telefonske rezervacije. O preteklik ilpassato prossimo, O nepravilni pretekli deležniki, O časovni prislovi za preteklost, O zaimenski prislov »ci«. O predložne zveze, O krajevni prislovi, O posebnosti množine samostalnikov, O velelnik (l'imperativo). O ponovitev krajevnih prislovov, O glagolaprendere in andare s prevoznimi sredstvi, O glagola metterci, volerci za izražanje trajanja. O glagol proporre. slovnica je zgolj implicitna. slovnica je zgolj implicitna. Priloga 5 Besedišče po enotah: pozdravi - počutje - narodnosti - tuje države - glavna mesta; družina in delo - družinski člani - različni poklici - opis oseb -deli človeškega telesa in ustrezni pridevniki - dnevi v tednu - meseci; hrana in pijača v baru - ura/čas; hrana in pijača v restavraciji - jedilni list - tradicionalne jedi v Italiji - O 1. enota: O 2. enota: O 3. enota: O 4. enota: O 5. enota: O 6. enota: O 7. enota: O 8. enota: O 9. enota: O 10. enota O 11. enota O 12. enota prehrambene navade Italijanov; prosti čas - načrti za prihodnost - vreme; orientacija v hotelu - pohištvo v sobi - rezervacija sobe opis sobe v hotelu - opis hotela - storitve v hotelu - reklamacije; športne in druge aktivnosti; storitvene dejavnosti - znamenitosti in zanimivosti nekega mesta dajanje napotkov v mestu; avtobus - podzemna železnica - železniška postaja - letališče -pristanišče - rezervacija vozovnic - vozni red -javna prevozna sredstva v Italiji; igralništvo - kongresne dejavnosti; turistična kmetija - terme - zdravilišča - center dobrega počutja; Slovenija - Italija.