'e*i»iws«e«M»»TiVini1l*6*WWWS^ _
«	Posamezne številke! Na»	;
Z	vadne Din —*50, ob no*	S
d el j ah Din 1*—»	■
Z	,TAB0K* isbaja TBk dan, rnven	S
■	nodaljo 'n praznikov, «t> 18. uri z	J
•	daiumom naslednje,^ dne l»r «t«n*	»
"	mesečno po pošti D 10**-, to ino-
Z	»einstvo D 18 —, dostavljen n» dom
"	D U'fi Izkaznico D 10—•
Z	lnserati	po dogovoru*
5	Naroča se pri oprati »TABORA*,	*
Z	MARIBOR, JurČičevu uiica «W?, 4.	•
Posthfna DtACana v gotovini*
y.*žiea
-Av (<+<•'}
' J
&
BOR
Posamezne številke i Na. radne Din —*60, ob nedeljah Din !•—•
UREDNRiTnO so nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul, št. 4, L nadstropje. Telefon interurb. št. 276. UPRAVA se nahnja T Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele* 'ou št* 24. SHS pošlnočekovni račun štev. 11.767.
Na naročila brez douajja ce n« ozira. — Rokopisi se ne vračajo.
Leto: III.
Maribor, torek 13. junija 1922.
Številka: 132.
Manjšinsko varstvo.
Mi smo na Kratko že poročali o Kongresu društev Zveze narodov, ki se je vršil minule dni v Pragi. Kongresa so se udeležili zastopniki vseh večjih in manjših držav, ki so člani Zveze .narodov. Na tein kongresu pa so je zopet pokazalo, kako hočejo veliki narodi izigravati male narode. Močnejši si so vedno razlagajo pravičnost po oni stari: Quod licct Jovi, non licet hovi (kar sme storiti gospodar, tega ne sme storiti bik!), šlo je za problem manjšinskega varstva. Spominjamo se, koliko se je razpravljalo o tem že na pariški mirovni konferenci. Nikdo ne dvomi, da je manjšinski problem va-2cn, zakaj niti mirovna konferenca niti katera poznejših konferenc ni mogla ^črtati tako idealnih mej, da bi v no-Vlh _ državah ne bilo narodnostnih manjšin. Taka razmejitev, je_ popolno-
nemogoča, ker se zgodovina ne da korigirati in ker pri ustvarjanju dr-
ne odločuje smo narodnostno na-CGlo, temveč tudi razni drugi, zlasti pa gospodarski momenti. Toda mi dobro vemo, da narodnih manjšin ni s^mo v novih ali nasledstvenih državah, tem-več da se je obogatila ž njimi tudi velesila Italija: dalje da so velesile s svo-jini enostranskim presojanjem koroškega vprašanja žrtvovale pangerma-nizmu več desettisočev koroških Slovencev. A tu se kaže dvojna morala velikih narodov: Italija noče niti čuti 0 'tem, da bi se mednarodno zaščitile Manjšinske pravice naših rojakov, ona najodločneje odklanja vsako klavzulo o manjšinskem varstvu v pogodbah, sklenjenih mod njo in našo državo, kar pa je seveda ne moti, da bi ne zahtevala manjšinskega varstva za peščico Italijanov, ki jo celo z mikroskopom težko hajdemo v Jugoslaviji.
Vzlic temu so bili italijanski^ zastopniki med onimi, ki so na praškem kongresu sladko deklamirali o manjšinskem varstvu in se kakor tercijal-ci zgražali nad krivicami, ki se bojda gode manjšinam v nasledstvenih državah. Ko .je teoretik Diekenson — morda in bena fide, morda vsled nepoznavanja dejanskih razmer — stavil predlog, ki bi — če bi postal zakonit — zopet tesneje skrčil verigo, s katero velike države utesnjujejo suverenost malih držav, je potrpežljivost naših delegatov dosegla svoj višek in so na veliko začudenje evropskih profesorjev 'apustili dvorano.
Pa bodo rekli: Male države so ka-men spodtike, da ne pride do miru in sporazuma; kakor pravi nebodigatreba sto je. velikim civaliziranim državam na potu. Treba je znova^pribiti, da so bili baš mali narodi tisti, ki so se davno pred Wilsonoon borili za samoodločbo narodov in za mednarodno pravičnost. Oni so lepe teorije, ki jih danes zastopa Zveza narodov, preizkusili na lastni koži, kajti vsa njihova zgodovina je^ boj proti močnejšemu, boj za pravičnost, sporazum in mir.
S takimi sredstvi: — enemu kruh', drugemu kamen, močnejšemu lepi Pogled, slabejšemu trdi ukaz,— se ne dela propaganda za Zvezo narodov in za mednarodni sporazum.
Znano nam je, da so tudi koroški Slovenci poslali praškemu kongresu /pomenico o zatiranju njihovih manjšinskih pravic. A nikogar ni bilo med temi plemenitimi veljaki, ki bi se bil zmenil za obupni krik preganjane slovenske manjšine 'v Avstriji. ^ Noben Dickensen ni protestiral proti nezaslišanemu terorju nad Jugoslovani v Italiji!
Stud pa se mora polastiti, človeka nad umazanimi značaji, ki sede'okoli ; nekaterih separatističnih listov- _ 3’-»
Blokaški izgredi v Zagrebu
Zlet zagrebške sokolske župe v Zagrebu. Blokaška izzivanja.
kavarne »Corso«.
Demoliranjo
Zagreb, 12. junija. (Izv.) Včeraj jo bil Zagreb v znamenju velikih slavnosti, pa tudi politične napetosti. Meščanstvo je bilo razdeljeno v dva tabora: jugoslovanski jo dostojno in svečano stavil drugi sokolski zlet in pa separatistični, ki je romal na pokopališče ih v Šestinje k grobovom brata Stipice Radiču, Antona Radiča in dr. Ante Starčeviča, ki obhajata jutri svoj imendan. Tekom dopoldneva so se pričakovale sokolske deputacije >z okolico in drugih mest! Zjutraj je dospel v Zagreb tudi dr. Ivan Ribar, predsednik narodne skupščine, ki je načelnik tukajšnjega Sokola. Ob drugi uri popoldne se je razvila povorka, katere se je udeležilo nad 4000 oseb. Pozdravljeni od občinstva, ki jih je obsipavalo š cvetjem, so odkorakali Sokoli v Mak-simir. Tamošnje igrišče je bilo natlačeno polno občinstva. Veliko pozornost so vzbujala kmečka sokolska društva iz okolice, ki so se tokrat prvič udeležila zleta. Pred končnim nastopom, pri katerem je sodelovalo 1800 oseb, se je vršilo svečano razvitje prapora za-grebškoga Sokola 1. Po nastopu jo ko-
rakal sprevod nazaj v mesto, kjer ga je občinstvo, posebno na Jelačičevem trgu viharno pozdravljalo. Zvečer se je vršila na prostranem vrtu Kola ljudska veselica in v restavraciji Kola svečana večerja na čast načelnika dr. Riharja. Istočasno se je pomikal velik sprevod s hrvatslcim Sokolom in drugimi hrvatskimi društvi na čelu v Še-tinje, kjer se je vršila velika ljudska veselica. Štefan Radič je imel tam. tudi političen govor. Pozneje, kakor ju-goslovenslci Sokol, se se Radičevi udeleženci vračali v večjih skupinah v mesto, kjor so namera.vali prirediti demonstracije proti ju gosi. Sokolu. — Prišlo je na več mestih do izgredov, ker je policija prepovedala, da bi se zbirale večje gručo blokašev. Pred kavarno Korzo so se spopadli, pri čemur je prišlo do pretepa in streljanja. Radi nekega klica proti Radiču so blokaši kavarno popolnoma demolirali. Policija je aretirala več oseb. Radi dogodkov v zadnjem Času se- namerava podvzeti policijsko ravnateljstvo v svrho vzdrževanja miru in reda posebne korake.
ljudje so iz gole trme in nevoščljivosti glorificirali to komedijo in lopnili po jugoslovanskih, čeških, poljskih in romunskih delegatih, ki da niso razumeli »vzvišenih namenov« teh pravičnikov in so zbežali vsled slabe vesti. Tako je pisal ljubljanski rdeče-črni kameleoh »Novi Cas« in zlobno namignil češ, evo vam zatiranih Nemcev, Madžarov, Arnavtov itd. v Jugoslaviji. Nasproti temu pa je oficijelno klerikalni Slovenec« odobril stališče naših delegatov in obžaloval, da niso še bolj razkrinkali maškerado na praškem kongresu, AR je kaj smešnojšega v naši domovi-ni kakor ta jezuitska »slepa miš«?
Izgredi pri obenem zboru Hrvatske Matice.
Zagreb, T2. junija, (Izv.) Včeraj se, je vršil občni zbor Matice hrvatske, ki pa je potekel zelo viharno. Zborovanje je otvorjl predsednik pesnik dr. Dragutin DomjnniČ. V škojem govoru je med drugim izjavil, da obstojajo med Srpsko kniževno zadrugo. Srbsko Matico, Slovensko Matico in Hrvateko Matico najiskrenejše zveze. Matica sama ni politično, temveč izključno le kultuno društvo, ki ne. delu je v interesu kako stranke, temveč v interesu ce-lokupnega naroda. Kljub temu pa se je izjavil proti spojitvi Hrvatske Matico s srbsko ali slovensko. Ko je poro-
čal' predsednik, da je Matiča Hrvatska ob priliki smrti kralja Vetra L poslala brzojavko, kakor tudi čestitke ob priliki poroke kralja Aleksandra, se je dvignil Stipica Radič ter proti temu' protestiral, kar je povzročilo v dvorani veliko razburjenje. Slišali so se klici, kakor: ven ž njim itd. Ko pa je Radič še nadaljeval v svojem političnem tonu, tudi kljub opominu predsednika, je zastopnik vlade zborovanje razpustil. Pozneje se je zborovanje zopet nadaljevalo. Na koncu ni prišlo več do nemirov ter so se zborovalci mirno razšli. /
Spor z Bolgarijo.
Sofija, 12. junija.	Ministrski
predsednik Stambulijskij je dal zastopnikom časopisov naslednjo izjavo: Naš pooblaščeni minister v Beogradu je dobil nalog, da naj jugoslovanski vladi predlaga ustanovitev posebne jugoslov.-bolgarske komisije, ki bi preiskala pritožbo proti Bolgariji, zlasti pa še pritožbo, cla so bolgarski korni-taši z dovoljenjem bolgarske vlade u-padli na jagoslo^ ozomlje. Jugoslov. vlada je naš predlog sprejela. Bolgari-
• jo bodeta zastopala v tej kdmisiji zunanji in pa vojni' minister. Bolgarska vlada še ni prejela glede zastopstva v •tej komišiji nobeno oficielne note od strani jugoslov. vlade.
Beograd, 12. (Izv.) Grška vlada bo v najkrajšem času poslala Bolgariji ultimat. Tako sta sklenila na zadnjem sestanku grški minister za zunanje zadeve Baltazzi in jugoslov. minister dr. Ninčič. Kakor hitro-se Baltazzi vrne v AtCno, bo grški ultimat odposlan.
•—o—
Parlament zaseda do 15. julija. — Pred Ninčlčevim ekspozejem.
Beograd. 12. junija. (Izvirno). Iz parlamentarnih krogov, doznavamo, da bo parlamentarno zasedanje dno 15. julija končano, nakar bo skupščina odšla na 2 mesečne počitnice. Do 15. jul. se bodo vršile redne dopoldanske in popoldanske seje in morajo biti rešeni najvažnejši zakonski osnutki, med nji-ihi posojilo, budžet in volilni zakon. V budžetui debati bo minister za zunanje zadeve Ninčič poročal o delovanju Male antante v Genovi jin o pogajanjih z Italijo. Politični in parlamentarni krogi pričakujejo Ninčičev okspoze z velikim zanimanjem.
Klerikalcem ni dovolj demagogije!
Zagreb, i2. junija. (Izv.) »Juitar-nji List« poroča iz Beograda: V; Jugoslov. klubu si pridobiva vedno več moči republikanska. smer. Temu je baje krivo to. ker se je klub prepričat, d& se v taki monarhiji »e da uvesti demo*
kratičen režim in da ni mogoča socialna ekonomija, ki bi bila širokim ljudskim slojem v korist. Drugi vzrok pa je ta, da se mora klerikalna stranka boriti s hrvatskimi republikanci.
Franchct d’ Esperey v južni Srbiji.
Beograd, 12. junija. (Izv.) Francoski general Fronchet d’ Esperey je včeraj ob J4 8. uri odpotoval v južno Srbijo. Najprej bo obiska\ Skoplje, nato se poda « ajvtom v Prilep, Bitolj, Ohrid in Trunja.’ Dne 17. t. m. se vrne v Beograd in še tistega" dne odpotuje naravnost v Pariz.
Pred konferenco izvedencev v Haagu.
DRU London, 10. junija (Reut.) »Times« poročajo, da bo angleška Vlada v svojem odgovoru na Poincarčje-vo spomenico privolila v to, da 6e haaške konference udeleže samo izvedenci.
Obrtni shod v Prekmurju.
Beltinci, 11. junija.
Danes se je vršil tukaj v gornjilj prostorih hotela »Pri kroni« obrtni shod za Prekmurje. Kljub temu, da se jo pričakovalo številnejšega obiska, je bil shod Za tukajšnje razmere dobro obiskan. Udeležili so so ga tudi delegati iz Maribora in sicer: g. Fran Novak, predsednik slov. obrtnega društva v Mariboru s podpredsednikom g. Fr,-; Horvatom in tajnikom Franjom Kenda, nadalje g. Križnič, ravnatelj »Drave«, kot načelnik finančnoga odseka Pokrajinske razstave tor gg. Franjo Bureš in Rudolf Ozim kot člana propagandnega odseka. Ljutomersko obrtno društvo je zastopal g. Pero Veselic, obrtno zadrugo pa njen tajnik g. Janko Horvat.	.	.
- Shod je. otvoril predsednik beltinske obrtne zadruge g. Radoha, ki 3® pozdravil došle goste ter prosil delegate pokrajinske obrtne razstave, naj jim razložijo namen in pomen obrtne razstavo.	1
Besedo je povzel predsednik Slov, obrtnega društva v Mariboru, g. Novak, ki jo v priprostih, a jedrnatih be-. sedah orisal današnji položaj obrtništva s posebnim ozirom na Prekmurje in bodoče oblasti. Pod mačeho Avstrijo! je bilo Prekmurje, kakor vse slovenske pokrajine, zapostavljeno. _ Država; ni dala napraviti niti cest, »iti železnic, da, niti enega sapiega mostu čez Muro, ki bi vezal Prekmurje z ostalimi doli Slovenije. Avstrijski in madžarski obrtni zakon sta se bistveno razlikovala. 2e to je onemogočalo enakomeren razvoj obrti. Prišla je svetovna vojna, ki je uničila marsikomu^ se to
kar je imel.	. '	- ' . W
Po preobratu pa je nastopila za nas vse nova doba. Združeni smo pod enoi vlado, v eni državi, kjfl’ smo vsi enak L Nadaljni Tazvoj in napredek pa je od« vison. od na-s samih. Posameznjk hq more doseči mnogo ali skoraj ničesar* Moramo se združiti, drug drugemu zbližati, ujediniti, organizirati, kajti le v slogi je moč. Postati moramo stanovsko zavedni.	_
Nemčija ima danes silno industrijo, ki je niti vsa bremena svetovne vojske niso mogla uničiti. Iz česa je nastala ta silna, mogočna industrija? Edino le iz male obrti. Obrt je podlaga državi in vsemu narodnemu gospodarstvu* Zato je naša sveta in prva naloga, da1 dvignemo obrt. Kako bomo to dosegli* Poglejmo zopet v Nemčijo. Taim se vr^ ši letos, kolikor je že dosedaj znano. 52 obrtnih razstav, ne vštevši razne druge industrijske, in različne velese j-, me. Cernu vse to? Da pokažejo javnosti in vsemu svetu, kaj zanjo,(kaj^ zmorejo, da pokažejo delo svojih' rok. To hočemu tudi mi. Uspeli lanslče razstave, ki jo je priredilo Slov. obrtno društvo v Mariboru, nas je napotil, di % jnno sklonili juurecuti lete® . D®kra-
stran %
jinsko obrtno razstavo za celo mariborsko oblast, pod katero spada tudi Prekmurje ter vabimo in poživljamo vse in vsakega prekmurskega obrtnika k udeležbi.
Ne mislite, da je to samo reklama za Maribor, ne, pač pa reklama za vse obrtnike, za obrtništvo sploh. Ob priliki razstave se bo vršil velik obrtni shod, ki se ga bodo udeležili obrtniki iz cele države. Že samo ta shod jo za vsakega tako velikanske važnosti, da mu veleva stanovska čast in dolžnost, da se vdeleži razstave.
Ni treba, da bi razstavili ne vem koliko, le eden, dva predmeta, a to pristno domače delo, delo svojih rok. S tem boste dokazali, da kljub sedanjemu zapostavljanju živite, da razvijate, da vas morajo upoštevati. Zato vsi na razstavo!
^Nato je govoril g. Veselič, ki je izročil pozdrave ljutomerskih obrtnikov, vzpodbujajoč obrtnike k stanovski zavesti in skupnemu delovanju. Uspehi ne bodo izostali. Če bomo pokazali, kaj znamo, nas bodo in nas bodo morali upoštevati!
Za njim je povzel besedo g. Neubauer, obrtnik iz Beltinc. Opisal je težave, s katerimi se mora boriti ravno prekmurski obrtnik. Nimamo v Prekmurju niti ene dobre organizacije. — Obrtna zadruga v Dolnji Lendavi, h kateri spada skoraj ena tretjina Prekmurja, nima nobenih pravil, »posluje« PC svoje, izdaja obrtne liste, ne glede na to, ali je prosilec dovršil predpisano aično in pomočniško dobo Ali ne. S tem uničuje prave obrtnike in mesto da bi [napredovali, nazadujemo. Dve leti že zadruga ni obračunala in nikdo ne ve, kam gredo vplačeni zneski. Prometna mizerija je vsakemu znana. Po dolgem času smo dobili most čez Muto, ki nas veže z ostalim slovenskim ozemljem. Toda cesta, ki polje k in od mosta je taka, da je ne moremo uporabljati. — Cesta je na novo posipana z debelim kamenjem, ni povaljana in vozovi se udirajo do osi. Zato se moramo še nadalje posluževati le brodov. Koliko zamude časa pri nabavi surovin itd.! To Bo razmere, ki ovirajo naš razvoj. — Predvsem je potrebno, da dobimo do-Ibro organizacijo in da 66 pred vsem arede naše prometne razmere. Prosil (je tovariško mariborsko društvo, da se zavzame za prekmurske obrtnike na merodajnem mestu, kar je navzoči predsednik g. Novak z veseljem obljubil, Priporočal je takojšnjo ustanovitev strokovnih zadrug, ki naj se oklenejo obrtnega društva. Na merodajnem mestu pa bo zahteval razpust dol-njelendavske zadruge.
<?o9p. Bureš je v kratkih ''besedah /vzpodbujal k vztrajnosti in delu. V delu in skupnosti leži naša bodočnost. Pozival «je prekmurske obrtnike, naj se udeleže razstave, kjer je najugod-
Feuilleton.
Spomini na velikega kralja. Znani hrvateki publicist Lhjo Vojnovič, je izdal te dni knjižico »Skromni pomeni o Velikem Kralju«, v kateri opisuje spomine na kralja Petra I. Osvoboditelja. Na mnogih mestih govori Vojnovič v tej knjižici tudi o našem sedanjem kralju Aleksandru. Knjiga se Idobiva pri upravah »Riječi« in »Novosti« v Zagrebu ter stane 6 Din.
Koledar »Demokrat«. Uredništvo (beograjske »Buduonosti« je sklenilo izdati za leto 1923. velik koledar »Demokrat«. Koledar bo v pravem smislu naroden almanah, pravi demokratski katekizem. Poleg slik vseh demokratskih poslancev, bo prinesel koledar tudi slike naših najboljših jugosloven-skih pisateljev z njihovimi prispevki. Sploh bo »Demokrat« stal na visoki u-metniški stopnji ter bo tudi po obsegu jako velik; obsegal bode namreč 12 tiskanih pol na lepem papirju, bo pa kljub temu neverjetno cenen; stal bo samo 10 Din. Ker bo naklada preračunana po približnem številu naročnikov, priporočamo vsem našim ‘somišljenikom, da pošljejo svoje prednaročilo uredništvo »Budučnosti« v Beogradu, Javremova ulica 24.
Spominska plošča Janezu Mencingerju. V Bohinju, rojstnem kraju našega pisatelja dr. Janeza Mencingerja, te je osnoval te dni poseben odbor, ki ti je nadel nalogo nabirati prispevke
,	,	»lra-
nejša prilika, do stopijo s svojimi zahtevami in s svojim delom pred svet. — Podprti od svega obrtništva naše države bodo gotovo dosegli, če ne vsega, vsaj nekaj in tudi to je velik korak naprej k našemu skupnemu cilju.
G. Horvat je priporočal ustanovitev strokovnih zadrug, ker je le na ta način mogoče kontrolirati izdajo obrtnih listov.
G. Križnič je opazil, da je ravno sedaj, ko se snujejo oblasti, za obrtništvo najugodnejši čas, da si pribori upoštevanje v teh oblasteh’, da pridejo v o-blastne skupščine tudi zastopniki obrtnikov. Sedaj se da popraviti to. kar se je zgrešilo pri prejšnjih volitvah’. Zato je pokrajinska obrtna razstava najugodnejša prilika. Razstavo bodo poselili ministri in poslanci, vsled česar dobi razstava še večji pomen. Iz Maribora pa se bo med tem ukrenilo vse potrebno, da napravijo merodajne oblasti pri prekmurskih obrtnih zadrugah red. Povabil' je še enkrat vse, n^j ne zamude te prilike in se udeleže razstave. V skupnem delu za skupne cilje.	.	.
Ob 1417. uri je predsednik beltinskega obrtnega društva zaključil dobro uspel shod. se zahvalil vsem govornikom zn njihova stvarna izvajanja, ki so prekmurske obrtnike navdušila k nadaljnemu vztrajnemu in skupnemu delovanju. Posebno zahvalo j^ izrekel mariborskim delegatom za njih trud in udeležbo.	_	^	,
Po shodu so se obrtniki prijateljsko razgovorili s tovariši iz onstran Mure, nekateri so takoj prijavili svojo udeležbo. drugi pa zagotovili, da se zanesljivo udeleže Ta.zstave.
Ob 17. uri so se odpeljali mariborski delegati. Odnesli so sabo občutke, da žive tudi tostran Mure tovariši. Ju se zavedajo svojih, dolžnosti in svojih pravic, ki se v skupnem delu bore za skupne cilje in v tem je naš spas.
Dnevna kronika.
— Proslava kraljeve poroke pri Sv. Lenartu. Patrijotična dolžnost vseh javnih oblasti, posebno županstev, je bila, povabiti vsa kulturna društva in korporacije v proslavo tega za nas politično tako važnega dne. Te svoje dolžnosti so se merodajni faktorji tudi povsod zavedali, razžaliivo brezbrižno pa se je pri nas pokazalo naše županstvo. Vsi smo pričakovali, da bode isto, katero je v Avstriji pozivalo k razsvetljavi hiš radi vsake malenkostne zmage,'katero je zahtevalo skoraj permanentno izobešanje zastav, porabilo priliko, in povabilo svoje tržane, naj na eden ali drugi način pokaže svoje razumevanje za veliki dogodek. Toda čakali smo zaman. Edino, kar se je zgodilo, je bilo, da je nosil občinski sluga na predvečer poroke in to tudi
ter postaviti pisatelju na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Mariborski ljubitelji dr. Janeza Mencingerja pošljejo svoje prispevke lahko našemu uredništvu, ki jih potem odpošlje dalje odboru.
Antologija Preradovičevih . pesmi. »Na,rodna knjižnica« v Zagrebu (Voj-nička ul. 13). je ravnokar pričela z izdajo hvalevredne zbirke »Naši pjesmi-ci«, v kateri namerava pokloniti jugo-slovenskemu narodu najboljše izbore pesmi vseh najboljših pesnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot prvi zvezek te zbirke je izšla te dni »Antologija« Petra Preradoviča, ki pomeni v hx-vat-ski pesniški literaturi približno isto, kar v slovenski nas France Prešeren. V predgovoru antologije je urejevalec dr. B. Vodnik podal pregleden življenjepis ter oceno dela Petra Preradoviča. Knjigo je prekrasno opremil prof. J. ICljakovIc ier stane navadna izdaja 7 Din., na finem papirju in vezana pa 10 Din., kar je za sedanje razmere silno ceno. Kot drugi zvezek zbirke izidejo pesmi našega velikana dr. Franceta Prešerna z obširnim predgovorom in tolmačem slovenskim besed za Srbe in Hrvate. Na izdaje te zbirke se lahko naroči tudi letino, kar znaša 40 Din., za vezane izdaje pa 50 Din. Želeti bi bilo, da bi se knjige te zbirke razširile čimnajbolj tudi med nami Slovenci.
Izdaje »Pozorišne biblioteke« v Zagrebu. V Zagrebu obstoja zelo agilna »Pozorišaa biblioteka«, ki jzdai* dra-
V rs«.
samo občinskim odbornikom od županovega namestnika podpisano povabilo k maši na drugi dan ob 8. uri. To je bilo vse. Te maše se seve ni udeležil niti župan Karl Aubl, še manje njegov »fajerber«, ne društva in tudi ne šolska mladina. Ne eno društvo in tudi šola niso vedeli za to mašo. Sicer se oznanjuje raz lece vse, kar spada in kar tudi ne spada v cerkev, ta maša pa očividno ni bila vredna oznanitve. Edino trgovci so imeli toliko čuta dostojnosti, da so se sami med seboj dogovorili, da bodo v znak praznika zaprli svoje trgovine. Ta goja dejstva si je treba zapomniti. Posebno opozarjamo na to različna oblaštva, da bodo pač pravočafeno poslala pomoči patri-jotom Aublovega kova, če bi se zgodilo, da bi kak slovenski fašist hotel rešiti sam čast naše države in dinastije.
— Otroška gledališka predstava v Studencih. Šolska mladina v Studencih je uprizorila na binkoštno soboto in nedeljo mladinsko igro »Sneguljčica« na novem gledališkem odru v Sokolskem domu. Uprizoritev je uspela kar najbolje posebno v moralnem oziru. Deca se je kretala in govorila, kakor da bi bila doma na gledališkem odru. Bazen mačehe kraljice in pastorke Sneguljčice so vzbujali še posebno pozornost škratje s svojim nastopom. Kdor se je udeležil prireditve, se ni mogel načuditi studenškim malčkom, ki so bili pred tremi leti še v nemški šoli, kjer je bila vsaka slovenska beseda prepovedana. Tu se je zopet videlo, kaj se da napraviti iz naše mladine tudi v kratki dobi. In ko stopi ta mladina v življenje, bode ustvarila drugačne boljše čase in razmere. — Obe predstavi sta bili povoljno obiskani. Lahko bi pa bila prostorna telovadnica obakrat nabito polna, ko bi imeli nekateri ljudje več ljubezni do mladine v srcu, a ne samo na jeziku. Čudno je dimilo tujca, da ni bila niti večina krajnega šol. sveta in občine'pri prireditvi, katere čisti dobiček je bil namenjen- šolski knjižnici.
t— Škrlatica v Zrkovcih. Učitelju Maksu Zemljiču v Zrkovoih je pred par dnevi obolel 9 letni sinček na Škrlatici. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico v oddelek za nalezljive bolezni.
— Pirovatije v Framu. Na dan kraljeve poroke je tudi framska šolska mladina užila par veselih uric. Bilo je petja, rajanja in gostitve. Kljub počitnicam se je zbralo nad 100 otrok, ki jih je pogostil g. Hija Predovič, veleposestnik iz Ljubljane, za kar mu šolsko vodstvo v imenu mladine tem potom izreka najlepšo zahvalo.
— Radičeve! streljali na Sokole. Radičeve! v Zagrebu so sprejeli Sokole s kamenjem in revolverji. Pri spopadu med nahujskano poulično fakinažo in Sokolskimi gosti je bilo več oseb ranjenih. S tem nesramnim nastopom
matična dela domačih in tujih autor-jev. Te dni je izšla v tej bibliotek^ komedija »Rodoljupci«, delo najboljšega srbskega in sploh enega najboljših ju-goslovenskih komedijbgrafov, pokojnega Sterije Popoviča. V »Rodoljup-cih« biča Popovič, podobno kakor naš Cankar v »NarodnČm blagru«, one la-ži-rodoljubke, ki izkoriščajo rodoljub-je in patrijbtizem v umazane osebne svrhe. Komedija je stalno na reportoarju srbskih’ gledališč, pa tudi na Hrvatskem jo cenijo visoko, zato bi bilo jako priporočljivo, da bi jo sprejelo v repertoar za prihodnjo sezono tudi naše mariborsko Narodno gledališče. Cena komedije je 5 Din. Prihodnji zvezki »Pozorišne biblioteke bodo prinesli Ibsenove »Sablasti« in^Čeho-vega »Strička Vanjo«. Predplačilo na izdajo »Pozorišne biblioteke« znaša letno 40 Din.
Antologija žurnalizma. Znani francoski kritik Paul Ginisty je izdal ravnokar antologijo francoskega časopisja v drugi polovici prošlega stoletja. S to izdajo je Ginisty otel porabe marsikaterega pisca feljtonov in kozerij, za katere se danes ne ve več, so pa tedaj uživali velik ugled in imeli ogromen krog čitateljev. Ta antologija pa je obenem tudi sijajen dokaz, koliko duha in dobrih stvari propade v časopisju, katero se javnost že par dni po izidu ne zanima več, ter ga porabi kvečjomu za zavijanje, če ne še zakaj slabšega. Morda bi bilo dobro, če bi se tpdi vri nas Slovencih našel kdo. ki bi
/rarroor, ra. junija iu22
frankovskega Zagreba se bomo še pečali.
— Prezident Masaryk obišče Ceo, grad? Dr. Beneš je izjavil v razgovoru z beograjskimi žurnalisti, da bo prezident Masai-yk kljub slabemu zdravju še letos obiskal Beograd.
j— Tatvina. Pri posestniku Avgustu Lesniku v Sv. Lovrencu n. M., je v noči na 7. junija vdrl dosedaj neznani tat v hišo, vlomil v pisalno mizo in pobral srebrno zapestno uro in črno usnjato denarnico z nekaj denarjem, Iz veže pa je odpeljal novo dvokolo. Kolo ima znamko »Puch«, št. 153897, bolj ravne držaje, na zadnjem kolesu blatobran, medtem ko je na sprednjem kolesu odstranjen. Kolo je plavkasto pleskano. Obkradeni trpi 12.070 K škode. —
Dopisi.
~ Svečina. (Dopis.) Na dan poroke ■Nj. Veličanstva kralja Aleksandra £ princeso Marijo, dne 8. t. m. nas je obiskala šolska mladina iz Št. lija pod vodstvom svojega učitelja. Že ob prihodu vesele mladine, osvežene od izleta, je bil krasen pogled na njihove vrste. Po kratkem odpočitku in okrepčilu nam je mladina zapela več lepih’ narodnih pesmi, predstavila par igel ter nastopila s telovadnimi točkami Vse točke so izvajali otroci z lepo dovršenostjo ter z vidnim veseljem in navdušenjem. Posebne pohvale ja vredna disciplina, lci vlada med šentiljsko šolsko mladino ter njena ljubezen in naklonjenost do učiteljstva, škoda le, da so ure poseta prehitro potekle teh so je mladina s svojim učiteljstvom morala zopet vrniti domov. Učiteljstvu in dobrotnikom, ki so omogočili ta izlet bodi izrečena tem potom presrčna zahvala.
— Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor v marsičem drugem, ima tudi v tem naš trg svojo posebnost: namreč pri nas se poje v cerkvi državna himna v nekem skrpucanem »poslovenjenem« besedilu/ V celi državi se poje »Bože pravde«/ le pri nas Bog pravice, ti ki hraniš .itd, gre to grozno zveriženo besedilo^ Po-dnegati smo lani morali, da se je sploh uvedla ta' državna himna, pela se ja parkrat pravilno skupno s šolarsko de-co, sedaj pa je, ne vemo komu, padlo ^ glavo, da ta krasni koral falzificira. Šolska deca poje pravilno besedilo, oni na koru »poslovenjeno« in tako nastane pravi Babilon v najsvečanejšem trenutku. Pa ne da bi bil,o to preračunano! Prosimo g. dekana, da odpravi ta nedostatek. Izgovor, da dela srbohrvaščina teža/ve, je ničev, kajti čuli smo iste pevke peti prav lepo v originalu. Tudi bi bilo dobro, da-se za take prilike angažira več pevcev’ in pevk, ne pa da se muči skozi celo mašo samo dvoje, troje sicer požrtvovalnih deklic,
se lotil podobnega dela ter na.m izdal antologijo slovenskega časopisja?
Drama sedanjosti. V založbi C. S, Mittler und Sohn v Berlinu je izšla te dni Maksa Freyhana knjiga »Das Drama der Gegenvvart«, ki-Se na naravnost neprekosljivo pregleden in poučen, kakor tudi informativen načini peča z dandanašnjo moderno dramo, Freyhan razkraja in analizira današnjo dramatično pisateljstvo ter ga ocenjuje z vseh strani, obenem pa tud! kaže že v bodočnost. Knjiga ni velika po obsegu, je pa vseeno popolna ter bi jo moral prečitati vsakdo, ki se zanima za gledališče, pred vsem pa bi jo morali poznati vsi voditelji gledališč, ki hočejo v svoj repertoar sprejemati tudi moderne novitete.
Novo še neznano Dickensovo delo. Kakor poročajo pariški listi, je znani angleški pisatelj Charles Dickens napisal svojim otrokom roman »Kristo-vo življenj«, ki pa doslej še ni bilo tiskano. Pisatelj je v svoji oporoki izrecno naročil svojim dedičem, da tega dela ne smejo izdati.
Lucrezla Borgfa v filmu. V Nemčiji pripravljajo te dni po znanem romanu »Lucrezia Borgia« film, ki bo po svoji lepoti in izvedbi eden najlepših. Priprave za izvršitev tega filma so o-gromne ter bodo stale milijone. Uprava podjetja je zgradila v Tempelhofu poseben filmski dvor s 40 m visoko kupolo. Pri napadu na utrdbo sodeluje 500 igralcev.
Maribor, 13. jtnuja ~I92f£
& K BOR#
5fran &
V/#UKIMWJWjn'*
JDS.
Demokratski družabni večer v Mariboru. V soboto zvečer od 20. ure dalje se je vršil v veliki dvorani in vseh gorenjih prostorih Narodnega doma lepo uspeli demokratski družabni večer. Vdeležba je bila lepa in razpoloženje izborno, le žal, da je najzanimivejša točka večera, predavanje univerzitetnega profesorja, dr. Frana Ilešiča, vsled nenadoma nasta lih ovir moralo odpasti. Ostali program se je izpolnil v popolnem obsegu. Vršili so so nastopi dijaškega orkestra, solotočk gdč. Barbitiusove na glasovirju ter gdč. operne pevke Slavice Mezgečevo. Obe umetnici sta želi za izboren užitek, ki sta ga nudili, obilo priznanja, istotako orkester, ki je bil res prvovrsten. Večer je pokazal, da je demokratska misel v Mariboru še vedno Ir dna, da še več. da se stalno širi ter si pridobiva novih pristašev. Obenem pa je ta večer tudi pokazala potrebo pogostejše prireditve takih demokratskih zabav, ki bi prinesle stranki ne io moralnih ampak tudi gmotnih uspehov,
Umbuški »Hauptmann von Kopenik".
ftajvcSje pustolovstvo zadnjega časa.
Večini je gotovo znan doglasni čevljar, ki je preoblečen v stotnika oropa_ v Kopeniku pri Berlinu z asistenco 6 vojakov tamkajšnjo občinsko b.agaj-no. S tem svojim činom je postal ^sln-ven«, njegovo ime se je raznesm po vsem svetu in skoro ni človeka, kune
bi poznal »Hauptmana von Kopenik«.
ki je umrl komai letos, začetkom leta v Visoki starosti. Sedaj je..tudi naš Limbuš dobil svojega Kopeuika, ki po činu, ki ga je izvršil, v soboto zasluži prav gotovo enako »slavo«. IČdo ve, če ne bo tudi njegovo ime prehodilo svet? V soboto krog 10. ure dopoldan se je pred gostilno g. župana Robiča v Limbušu ustavil voz nekega mariborskega izvoščka, iz njega pa je izstopil krepak možak, oblečen v uniformo okrajnega orožniškega stražmojstra. Poklical je g. župana ter mu pokapal službeni u-kaz, po katerem mora aretirati tamkajšnjega gostilničarja Tvutscherja, ker se je dognalo, da je poglavar družbe, ki ponareja 100 in 1000 dinarske novčanice. Trojica te družbe, je izjavil stražmojster, je že na varnem v Mariboru. Zupan g. Robič je ponudH »stražmojstru« svojo pomoč ter asistenco limbuških orožnikov. Oba sta se nato podala na limbuško orožniško postajo, kjer sta dobila nekega orožnika ta asistenco ter se podala z njim k gostilničarju Kutseherju, katerega si a aretirala. »Stražmojster« pa mu io oj-enem tudi »zaplenil« 12 stcdinarsLih fiovčanic, dočim mu je drobiž pustil 5eš, da za to nima pooblastila. Med -em Pa so ugotovili, da ima Kutscher tudi v Studencih gostilno in »stražmojster« je odredil, da se preišče tudi to. Hotel as je odpeljati sam z »obdolžencem« v Studence, tod® ker se je nahajal pri Robiču slučajno g. Trofenik iz Studencev z vozom, sta tudi župan Robič m orožnik sedla k njemu na voz ter se skupaj s »stražmojstrom« in »osumljencem« odpeljala v Studence. »Stražmojster« je odšel z »osumljencem« v njegovo gostilno, orožnik pa, ki je medpotoma začel dvomiti o »stražmojstru« je odšel k bližnjemu telefonu ter ?e informiral pri mariborskem o-rožniškem poveljstvu, o zadevi. Na svoje največje začudenje pa je dobil odgovor, da poveljstvu o tein ni znano ničesar, da‘mora biti dozdevni »stražmojster« le kak lopov. Orožnik je na to 'hitel v gostilno g. Kutseherjst ter aretiral »stražmojstra«, Kutscherja pa osvobodil. Pri preiskavi »stražmoj-Bter« ni hotel povedati svojega imena, pri njem pa tudi niso našli nikakih dokumentov. Denarja je imel pri sebi
le 6 K.	„	,, „
Poleg tega je imel pn sebi se več »ukazov* za aretacije raznih^ drugih oseb. Najhplj sta prizadeta pri tem u-vošček, ki je prišel ob plačilo ter gostilničar Robič, kateremu tudi ni pla-Čal »cehe«, katero je napravil pri njem.
Darujte za,Sklad otroške bolnice( v Mariboru.
Mariborske vesti.
Maribor. Ig. junija 1922.
m Naše oblasti! V neki kavarni v Mariboru igrajo izključno Nomci — iz Avstrije, kateri nimajo koncesije. Radi tega so pod varstvom koncesionarja za godbo — Rohrsetzerja iz Sarajeva. Ta možakar izkorišča našo državo s tem, da ima sedem kapel po vseh večjih mestih a vsaka godba, ki igra pod njegovo koncesijo mora plačati dnevno — 60 K. S tem zasluži Rohr-setzer dnevno 420 K od sedmih godb. Po opravilnem obrtniku pa mora kon-cesijonist osebno igrati pri vsaki kapeli. Na ta način pride inozemec pri nas do zaslužka, kor ima Rakrsetzer samo tako. Naj se napravi red in ino-zemce spodi. Radovedni smo, koliko Jugoslov. igra v Gradcu in na Dunaju. Naše oblasti in naša policija vse to trpi vkljub temu, da imamo dovolj domačih kapel, kateri cfovlbidajo jezik in domače komade. Poleg tega pa ino-zemci zasedejo stanovanja, katera bi lahko imeli naši državljani.
m Pregled stanovanj. V svrho ugotovitve velikosti in zasedbe stanovanj bodo organi mestne občine od 13. junija 192?. dalje vršili popis vseh stanovanj v mestu. Hišne posstnike in lastnike stanovanj so naproša, da po možnosti podpirajo organe pri izvrševanju njih službe; posebno, se naproša naj se nahaja v posameznih stanovanjih vedno eden izmed, stanovalcev, ki bo dal popisovalcem potrebne podatke.
m Pomiloščenje kaznjencev. Na podlagi splošne amnestije je bilo danes pomilošeenih pri tukajšnjem okrožnem sodišču še nadaljnih 31. kaznjencev, ki so se nahajali v sodnijskih zaporih. Pomiloščene je prevzela policija, ki jih odpremi v pristojne občine.
m Občinski davek na vozila. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dne 22. maja 1922,. št. 17.118 mestni občini Maribor pobirati doklado po 5 dinarjev od hektoliterske stopnje navadnega žganja in po 2.50 din. od litra poslajenega žganja in likerjevi Nadalje se dovoljuje; mesftf; občini, da smo z naredbo bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, št. 188 Ur. list 71 uvedeno občinsko davščino na vozila pobirati do 31. decembra 1922. Izpremenita so z ozirom na člen 94, Ustave le §§ 9 in 10, ki se imata odslej glasiti takole:	§ 9. Prestopki: Kdor
zamudi v predpisanem 14 dnevnem roku prijaviti prodajo'ali nakup zavezanega vozila, dalje kdor iz malomarnosti zamudi pravočasno prijavo svojega davku zavezanega vozila ali kdor ne naznani tekom 14 dni, da je prestal razlog za podpis davka, temu sme mestni magistrat, ne da bi proti njemu uvedel kazensko postopanje, predpisati za eno tretjino višjo davščino, kakor bi jo sicer na podlagi pravočasne prijave imel dotičnik plačati. Kdor pa vedoma fingira tako razmerje, ki bi vozilo oprostilo davka ali povzročilo odpis, dalje kdor postavlja zasebna vozila, spadajoča pod to davščino, pod kako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik prost, ali kdor prepušča vozilne znake drugim, temu sme mestni magistrat, ne da bi uvedel proti dotičniku, kazensko postopanje, predpisati davščino v dvakratnem znesku. Za plačilo tega zneska jamčijo solidarno in nerazdelno vsi sokrivci. V kolikor obsezajo prestopki zoper to naredbo kršitve splošnega kazenskega zakonika, jih je ovaditi državnemu pravdništvu. — § 10. Prizivi: V vseh zadevah le naredbe^ odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Proti ukrepom in odlokom mestnega magistrata je dopusten priziv na mestni občinski svet, proti sklepom le tega pa na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve, ki odloča v stvari končnove-Ijavno. Vsak priziv je vložiti pri mestnem magistratu vleku 14 dni, računano od dneva po vročitvi magistralnega odloka odnosno pismenega obvestila o sklepu občinskega sveta,
m Glasbene Matice v Mariboru IV. redni občnf zbor se vrši v torek dne 20. junija 1922. ob 20. uri v društvenih prostorih pri Gotzu (HI. nadstropje) s sledcčiufr dnevnim redom:	1. nagoyor
predsednika; 2. odobritev zapisnika .III. red. /'hčneca z/bora; 3. poročilo taj-
nika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo pregledovalcev računov; 6. poročilo šolskega nadzornika; »7. premem-ba pravil; 8. slučajnosti;' 9. volitev predsednika; 10. volitev 14 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. Samostojni predlogi društvenikov se naj vsaj 3 dni prec^občnim zborom oddajo odboru, ki mu je o teh predlogih poročati.
m Zahvala. »Slovensko obrtno društvo« v Mariboru izreka g. Križniču, ravnatelju »Drave« najlepšo zahvalo, da je dal ob priliki obrtnega shoda v Beltincih na razpolago svoj avtomobil ter tako omogočil udeležbo naših delegatov.
m Mestno, kopališče, bo v sredo dne
14.	junija odprto in v četrtek 15. radi praznika zaprto. Parna kopelj je ves dan za moške kadna kopelj vsem strankam dostopna.
m Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru vabi na občni zbor, kateri se vrši danes ob 20. uri zvečer v Narodnem domu. Podpirajte to važno in potrebno društvo, ki vzdržuje šolstvo v Primorju in krepi našo mladino za naš mili ju-goslaveuski dom.
m Porota. V tajni razpravi se je da-nez zagovarjal 691etni Jakob Kokol radi hudodelstva posilstva. Obsojen je bil na 6 let težke ječe. Nadalje sta se zagovarjala radi istega delikta Peter Šipek in Franc Vavpotič. Obsodbo objavimo v jutrišnji številki.
m Druga Kbpenikiada. Nocoj krog 3 ure je prišel v nek tukajšnji hotel neznan moški v spremstvu neke vojaške osebe, se predstavil vratarju kot policijski komisar ter zahteval tujsko knjigo. Vratar mu je sicer ni hotel dati, ker je pa ležala poleg na mizi, jo je tujec odprl sam. Na to je zahteval, naj mu našteje sobe, v katerih spe same ženske, česar mu vratar tudi ni hotel povedati. Na slepo si je »komisar« izbral neko gospo, prezrl pa, da je vpisan poleg nje tudi njen mož, ter šel k njej. Potrkal je na vrata, ter napovedal policijsko kontrolo. Odprl mu je soprog gospe, ki je zahteval od njega, naj se legitimira, Česar pa seveda ni mogel. V tem času pa je vratar pozval stražo, ki jo »komisarja« aretirala. Ker je »komisar« znan Mariborčan, so uvedli proti njemu zasledovanje. sicer pa so ga izpustili na prosto.
m Požar v Dobrenju. Danes ob 3. uri ponoči je glavni kolodvor obvestil tukajšnjo požarno hrambo, da je v Ta-lu pri Spodnji Kungoti izbruhnil požar. Požarna bramba se je takoj odpeljala proti označenemu kraju, izvedela pa je že medpotoma, da je izbruhnil požar v Dobrenju št. 101 pri posestniku Katij i Poliču. Ko je požarna bramba prispela na lice mesta je našla v plamenih in deloma že popolnoma vpepeljeno stajo" in gospodarsko poslopje omenjenega posestnika. Rešiti je mogla le še stanovanjsko poslopje. Ogenj je nastal vsled nesreče, ki se^je dogodila Poličevi ženi. Poličevka je šla ponoči ob 3.uri s prižgano petrolejko v hlev h kravi, ki se je telila, pri tem pa ji je petrolejka padla na tla ter se razbila. Razbiti petrolej se jo vnel ter zažgal tudi v hlevu 6e nahajajočo steljo. Da se je ntogel ogenj razširiti neomejeno po vsej zgradbi je pripomogla tudi deloma lesena, deloma slamnata streha. Škoda je velika,' vendar pa je bil Polič zavarovan za del vrednosti pri zavarovalnici »Jugoslavija«. Po omejitvi požara se je požarna bramba, danes zjutraj zopet vrnila domov.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —-Dnevno koncerti.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu vsak dan od 16. do 20. ure koncert.
1 Narodno gledališče.
Repertoar:
Pondeljek, 12. junija: Predavanje prof. Grigorlja Bostuniča o gledališču. Izv.
Torek, 18. junija: »Prodana nevesta«.
Sreda, 14. junija: »Jakob' Ruda«. C.
Četrtek, 15. junija: »Caričine Ama-cohke«. Izv.
‘—O—
Predavanje o gledališki ui’ r nsti’, ki 'bo danes 12. junija v tuk. gledališču se vrši. ker d« oračavateli Rus in ve-
čina ruščine dovolj ne obvlada, v nemškem jeziku.
Iz gledališke pisarne. Gg. abonenti Narodnega gledališča prosimo, da poravnajo v najkrajšem času svoj abo-nement v svrho obračuna. Denar je vposlati gledališki blagajni.
ROK ZA PRIJAVE k Pokrajinski obrtni razstavi poteče nepreklicno dne
15.	junija! Ne zamudite priliko in se takoj prijavite! /
Ljubiteljem slovenske umetnosti!
Pri velikih narodih prospeva umetnost boljše, nego pri majhnih narodih; a niti pri največjih narodih ne prospeva vedno brez mecenstva; zlasti pa ne prospeva brez njega pri majhnih narodih, kakoršen je naš. A Slovenci nimamo mecenov. Nadomestiti bi jih moral narod kot tak, nadomestiti bi jih morala država. Naša država pa je ob danili razmerah nesposobna, da bi sama vzdrževala umetnost in umetnike. Žrtvovati more let drobtinice, nikakor pa ne more gojiti umetnosti v zadostni meri, nikakor ne more podpirati umetnikov toliko, kolikor bi bilo potrebno. Priskočiti bi moral torej narod kot tak. In tu lahko trdmo: Če že nimamo bogatih posameznikov, navdahnjenih z ono veliko ljubeznijo za umetnost, ki rodi mecenstvo, pa ima- ^ mo brez dvoma množico ljudij, ki ljubijo umetnost in bi radi podpirali u« metnike, ko bi se zavedali, da bo njih skromna pomoč v resnici kaj zalegla Te »ljubitelje umetnosti« hočemo organizirati. »Durštvo ljubiteljev slovenske umetnosti« hočemo zbirati njib\ mesečne prispevke, ki se naj trajn« steka v bogat zaklad, iz katerega bo zajemal društveni odbor z mecenske roko čim na j izdatnejšo pomoč slovenski umetnosti in slovenskim umetnikom. Cim večje število članov si be društvo pridobilo in čim večji ^bodd njih denarni prispevki, tem večja iu tem koristnejša 'bo mecenska društvo' na pomoč.
Namen »Društva ljubiteljev slovenske umetnosti« naj bo v prvi vrsti vzbujanje in gojitev ljubezni doslovon« ske umetnosti, čim več ljubezni do slovenske umetnosti, tem več potrebe zadnjo; čim več potrebe, tem večji je pro-cvit umetnosti. Čim manj umetnosti jfl v narodu, tembolj je upravičeno zanjl — očitanje barbarstva. Samo narod^ s proovitajočo umetnostjo je vreden in po*osen narod.
Namen »Društva ljubiteljev slovenske umetnosti« pa naj bo tudi, ^podpirati slovenske umčtnike. Društvo so naj ozira na vse štiri panoge proizvajajoče umetnosti: na književnost, ns slikarstvo, na kiparstvo in na glasbeno umetnost. V dosego namenov naj mu služijo sledeča sredstva:
1. društvena in informativna zborovanja; 2. gojitev stikov z umetniškimi organizacijami in s posameznim^ umetniki; 3. prirejanje predavani a-kademij, recitacijskih in gledaliških večrov, razstav, koncertov itd.; 4.^ zalaganje in nakupovanje umetniških' del, ali pomoč oziroma posredovanje pri zalaganju in nakupovanju talcih del; 5. izdajanje revij, časopisov, almanahov, katalogov, premij itd.; 6. podeljevanje nagrad za umetniška dela in študijskih in potovalnih ustanov;
7. podeljevanje podpor. Gmotna sredstva 'naj bi bila društvu sledeča: 1. v-pisnina članov (po 20 Din.); 2. članarina (po 10 Din. mesečno); 3. razni drugi dohodki, izvirajoči iz delovanja društva; 4. darila.	v
Članstvo bi naj bilo lahko^tudi večkratno, zato da bi mogli plačevati bogataši, denarni zavodi itd. tudi ^ večkratno članarino in seveda uživati tud-večkratne člah&ke pravice.
Ro vsem tem je samo ob sebi umevno. da »Društvo ljubiteljev slovensko umetnosti« noče biti morda konkurent društva »Narodna galerija«, marveč le njegov soborilec in podpornik.
Pripravljalni odbor se obrača tem. potom na vse ljubitelje slovenske u-metnosti s prošnjo, da prijavijo čim najštevilnejše svoj pristop le društvu na naslov: »Društva IbuKStaHflv sloven-
/
Btrai* *
, i . r~...........
, -i'K V O K4
-narroor, Tan^nn*
ste umetnosti« v Ljubljani, Prešern, ulica 5. Ustanovni občni zbor bi se vršil v drugi polovici meseca junija.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Tono Jamar, predsednik.
Dr. Jože Bohinjec, tajnik.
V Ljubljani, dne 26. maja 1922.
Sokolstvo.
PRVI JU GOSLO VENSKI VSE30-KOLSKI ZLET v LJUBLJANI, o Odsek za nabavo sokolskih slavnostnih krojev je sprejel blago za kroje ter določil ceno kompletnemu kroju na 900 Din. Znesle jo teba takoj plačati, le oni člani, ki no morejo takoj plačati cele vsote, plačajo takoj 250 Din. pri naročitvi in ostanek v 4 mesečnih obrokih po 162.50 Din., in sicer 1. jul., 1. avgusta, 1. sept. in 1. nov. Kroje bodo izdelali po meri naši krojači, ki bodo obenem skrbeli, da bode vsak kroj o-kusno, pravilno in dobro izdelan. Kdor si hoče nabaviti kroj proti odplačilu na obroke, ga mora naročiti le potoni svojega društva po navodilih, ki so bila poslana društvom. Oni pa, ki plačajo znesek takoj, naj naroče kroj potom našega gospodarja br. Franca Medica, Tržaška cesta\št. 4. Kdor pa si želi nabavita samo blago in si da napraviti kroj drugod, plača 200 Din. manj, torej le 700 Din., nakar prejme vse potrebščine za kompleten kroj in gotovo čepico. Posamezni deli se naj no naročajo, ker odsek naročil za posamezne dele ne sprejema. Priglasi naj se pošljejo do konca tega meseca, ker se na poznejša naročila ne more ozirati.
Soort
: POLNP. Danes ob 1421. uri plenarna seja PO. Udeležba vseh gg. odbornikov potrebna.
: Rapid : Svoboda 10:0. S to tekmo ee je odigrala zadnja prvenstvena tekma sezone 1921.-22. »Rapid« je zastavil vse sile, da se izogne kakemu riziku, ker bi v slučaju neugodnega rezultata prišel vsled slabe goaldifereu.ee na tretje mesto v prvenstveni tabeli. Od »Rapida« predvedena igra je bila dokaj dobra in odiočnp., medtem ko smo »Svobodo« videli že v neprimerno boljši formi. Sodnik g. Valčeki.
: ČAFK: Concordia (Zagreb) 3:2. Češki Atletik-footballklub je igral 3. in. 4. t. m. v Zagrebu ter premagal prvi dan Concordio z 3:2 in drugi dan HASK 1:0. Oba zagrebška kluba sta nastopila z večjimi rezervami, ker sta morala oddati več igralcev v jugoslov. reprz. team' ki je igral mednarodno tekmo z reprezentanco Rumunije.
: Ilirija (Ljubljana) je premagala \ in 4. t: m. v Ljubljani znano moštvo IMunckener Turn. umi SportVeroina z rezultatom 3:2 in 1:0!
Nekaj določil iz novega telefonskega pravilnika, ki so važna za občinstvo.
Vsak telefonski naročnik mora dati svoj telefon brezplačno na razpolago za pogovore javnega interesa (poplava, požar, rnzbojništvo itd.). Naročnik sploh' nikdar ne sme zahtevati denarja za eventuelno uporabo, svojega telefona. Pač pa je dovoljeno lastnikom privatnih telefonskih govorilnic, ki jih idovoli ministrstvo, da pobirajo za v-sak medkrajevni pogovor ali za vsako brzojavko poleg predpisane pristojbine po 1 dinar. Prav tako jim pripada .pristojbina za krajevne pogovore. Ako pa bi naročnik, ki nima takega dovoljenja, pobiral denar za uporabo telefona, mu uprava telefon odvzame. — Prošnja za vračilo pristojbin, katere je uprava po mnenju stranko pogrošno izterjala, morajo biti .pravilno kol-kovane. Pomožne (hišne) centrale ter notranje in zunanje stranske postaje (sporodni aparati In spovedne postaje) se morejo napraviti samo v prostoru, B katerim razpolaga izključno samo naročnik glavne postaje. Izjemoma more dovoliti ministrstvo tudi drugim osebam stranske postajo, ki bi bile priključene na tujo glavno postajo. Enkratni ali dvakratni vpis- naročnika v telefonski imenik je brezplačen. Za vsak nadaljni vpis je plačati po 10 dinarjev. Letna naročnina pri centra-.Jah, kjer je do 10 naročnikov, iznaša
tri petine one naročnine, ki je določena za centrale s številom do «500 naročnikov. Ta določba velja od .1. julija 1.1. naprej. Naročnik, ki hoče opustiti konec poluletja svojo postajo, mora to javiti, poštnemu ravnateljstvu en mesec pred iztekom poluletja. Ako bi pa prej opustil svoj telefon, se mu že plačana naročnina ne vrne. — Za privatne telefonske naprave, ki so zgrajene na lastnem zemljišču, ni plačati nika-ke pristojbine; ako pa gro naprava čez tuje zemljišče, je plačati za vsak aparat, naj bo na lastnem ali na tujem zemljišču, 50 dinarjev naročnine na leto. Ta določba velja od 1. julija 1922 naprej. Pristojbine za izmenjavanje pozivnic, medkrajevnih pogovorov in brzojavk iz naročniških postaj znaša 120 dinarjev na leto. Najmanjši znesek, katerega mora naročnik založiti kot jamčevino za kritje pristojbin od svojih medkrajevnih pogovorov in po telefonu izmenjcvalnih brzojavk, jo 100 dinarjev. Ta znesek ostane last stranke. — Pogovori med centralama katerih razdalja ne presega 6 km, veljajo za krajevne. Ako je ena teh central glavna, druga pa stranska, tedaj se smatrajo pogovori med njima za krajevne do razdalje 8 km. Trgovci, trgovski agentje, podjetniki in drugi ki imajo telefon v svojem stanovanju, kjer opravljajo - svoje posle, plačajo tako naročnino, kakor da bi bil telefon postavljen v'njihovi pisarni ali delavnici. Prav triko se mora plačati večja naročnina; ako jfe telefon v stanovanju rodbine, katere član ( soprog, sin, oče, hči) opravlja doma to ali ono obrt ali trgovino, ki je z njo združena višja telefonska naročnina. Kdor želi imeti telefon v stanovanju, ki je v tistem poslopju, kjer je njegova delavnica, trgovina, pisarna itd. —• a v ,teh ni telefona — plača naročnino, kakor da je telefon v dotični delavnici ali kar je, Ako je stranska postaja v trgovini, tovarni ali v kakem drugem prostoru istega poslopja ali zemljišča, kjer bi se z ozirom na njeno namestitev imela plačati višja naročnina, kakor za telefon v privatnem stanovanju, glavna postaja pa je v privatnem stanovanju, tedaj se mora za stransko postajo plačati, kakor da je ona glavna (postavljena v trgovini itd.) za glavno pa, kakor da je ona stranska postaja. — Ako stranska postaja ni v istem poslopju ali zemljišču kakor glavna postaja (zunanja stranska-postaja), je plačati za vsako tako stransko postajo isto instalacijsko pristojbino, kakor za glavno postajo, naročnino .pa po tem, kjer jota stranska postaja postavljena. Telefonski naročniki, ki bi prosili premestitve telefona iz delavnice, trgovine, pisarne itd. v privatno štanovanje, v istem poslopju, plačajo prav tako poprej odrejeno naročnino. Ako pa je stanovanje v drugem poslopju, se poprej plačana (višja) pristojbina ne vrača.
j Prenos telefona z ene osebe na dru-! go, se more izvršiti samo v slučaju rodbinskega nasledstva. Vsaka druga i izprememba v osebah naročnikov se ! smatra za novo inštalacijo.
Trgovina, obrt in industrija.
Prodaja stare vojaške opreme. —
Uprava oddelka vojno odečo v Skoplju bo prodala dno 30, junija t. 1. na javni licitaciji razno staro vojaško opremo (obleko, obutev, čepice, ovijalne gamaše, torbice, šotore, odeje, vreče, jedilno orodje, ostroge, steklenice, nove za-pljenjeno čepice itd. itd.). Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava novih vreč. Komanda Du-navske divizijske oblasta v Beogradu razpisuje na dan 20. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne y svoji pisarni v vojašnici pešadijsko podoficirske skole v Beogradu . licitacijo glede dobave 150.000 do 200.000 novih vreč.
Dobava drv. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši dne 16. junija t. 1. ob Tl. uri dopoldne tretja ustmena ofertalna licitacija glede dobave 43.710 m3 drv za razne garnizije. Oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Pretrgana pesem.
Poljaki spisala Eliza Orzeszkovva.
Frevel Vinko Alblč.	(SS)
Svetlost ste mi klobčič pobrali s tal, spoštovali sto mojo starost. Ni dosti knezov in niti navadnih ljudi, ki si do-mišljujejo, da so knezi, da bi bili tako vljudni s staro, priprosto ženo. Svetlost imate dobro srce in znate spoštovati to, kar so Bog in ljudje ukazali spoštovati. To sem izprevidela iz vašega obličja, iz prijetne govorice in te malenkosti s klob-j čičem.«	j
Dobrodušno, prijateljsko se je smejala. 1
Knez Oskar je stal pred njo in povešal glavo na prsi.
»Vaša sodba me ?elo veseli. A jaz bi rad vedel, kako so izpremenili stanovanje. Zakaj, na čegavo željo?«
Starka je živahno zmajala z glavo.
»Razumem, razumem! Na njeno željo, prav na njeno željo. Včeraj je prišla iz cerkve, kjer je molila ves dopoldan, pritekla k meni, pokleknila pred me, skrila glavo v moje naročje in mi vse povedala. Komu pa naj pove? Saj sem njeno mater in njo pestovala. Objemajoč moja kolena me je prosila s prisrčno nežno-J stjo: Preseli se tja, babica, mipapojdemoj v tvoje stanovanjc — za toliko časa, da — saj razumete, prevzvišenost? Z očetom bi sedaj še nerada govorila o tem, ker bi ne mogla povedati mirno, on pa ne sme zvedeti’ drugače kot v miru, da se ne razburi. Šla sem k gospodu Teofilu, mu vse razložila in mu nasvetovala, naj zamenjamo stanovanje. Pameten človek je. Umel me je, privolil in se mi celo zahvalil. Ko je hči prišla domov, jo je objel, a je tudi malo godrnjal. Po noči ga je popadel kašelj,\ a to mine. .Taz sem se hitro lotila dela, dala svoje stvari prenesti semkaj, njihove pa tja, in stvar je bila pri kraju. Sedaj sem o vaši prevzvišeno-sti povedala vse po vrsti, natanko tako, kakor se je zgodilo, ker tako se spodobi. Srcu nihče ne more ukazovati, naj si bo knezovo ali kmetovo. Bolest je ista. Zato bi bilo kruto, ako bi človek ne pomiril srca, polnega bolečin. Vse natanko sem poveddla vaši prevzvišenosti.«
Dolgo je molčal knez; sedaj je bil videti bled in strog. Čez nekaj minut je dvignil obraz in rekel:
»Ali se vam ne zdi mogoče, da bi videl gospodično Klaro še enkrat, zadnjikrat, tukaj v vaši navzočnosti?«
Modre oči stare gospe so se napolnile s solzami. Dvignila je zardeli, z gubam pokriti obraz k njemu in šepetala:
»Presvetli, ona je sirota in jaz sere varuhinja sirot. Čeprav je ubogo dek!e.<
Belo in rjavo pisana mačka, ki se je bila ravnokar zbudila in se leno iztegovala po blazini, je ta hip skočila ženici v naročje in napravila strašno zmešnjavo, kajti nogavico in klobčič je vrgla na tla in se s tacami zamotala v volno.
»Št! št!« je zavpila gospa Matkie \viczeva. »Na blazino! Ali greš nazaj na blazino!«
Z žepnim robcem, ki ga je bila vzela iz žepa, da si obriše mokre oči, je ucjari-la po mački. Ta je skočila z njenega naročja in potegnila za sabo nogavico, igle, volno in vse, kar je tam ležalo. A nihče se ni zmenil za uspdo nogavice, niti za mačkine noge, ki so bile zapletene v, .volno.
Knez Oskar je stal sedaj tik žene, ki je hotela končati pretrgani stavek.
»Čeprav je ubogo dekle, presvetli, vendar..«
»Ne govorite dalje... Vse, kar bi ml lahko povedali o gospodični Klari Wy-gryczevi, vem sam, morda še več. Ali bi hoteli gospodični Klari y mojem imenu izročiti nekaj besed?«
Gospa Mutkiev/iczeva je nekaj časa kneza gledala po strani in ga srpo opazovala. Slednjič je .vprašala z nežnim, mehkm glasom:
»Ali jo boste iskali, svetlost?«
Gledaje v tla je molčal, slednjič pa je dvignil glavo in odgovoril:
»Ne, ne bom je iskal.«
»Ali zastavite svojo knežjo besedo?« je vprašala še enkrat.
Postal je zelo bled. Mostove je požigal za sabo. To je bolelo... Jo ga je mučilo.
Zopet je minilo nekaj časa, predno je odgovoril:	.	,
»Besedo poštenega čIoyeka!«
% r .
Obraz stare ženice je zažarel od veselja
»Sedaj vas bom poslušala, svetlost, in rada izročila gospodični Klari, kar bi ji radi povedali. Srcu ni mogoče ukazovati, akd bolj, potem človek to tudi čuti. Ako more kapljico balzama vliti nanje, zakaj bi človek tega ne storil?« Kaj uka* žete svetlost; naj ji rečem?«
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik': Radivoj Rehar. Odgovorni uradnik: Rudolf Ozim.
IVlala oznanila.
Prvovrstna kuharica se takoj sprejme. Naslov pove uprava ^Tabora".	034	2—1
Praktikantinja, veSCa stenografije in strojepisja, i Ste službe Naslov se izvo v upravi ,Tabora".	922	3—2
✓
Beno slamo in drva
prodaja
Andrej Oset
Aleksandrova cesta št. 57
855 Telefon 88.	10—10
se takoj sprejmd. Reflektira se samo na prvovrstno in samostojno moč, k/ je že bila v enakih službah. .
Mariborska tiskarna d. d
Jurčičeva ulica 4.t ;i t ^ ,
Ana Fischer naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov Žalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog oziroma brat, svak in stric, gospod
FRANC FISCHER
zastopnik vinske veletrgovine Pugl & Rossmann
v soboto, dne 10. t. m. ob 19. uri nenadoma v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. junija 1922 ob pol 16. (pol 4. uri popoldne) v mrtvašnici mesto, pokopališča na Pobrežju svečano blagoslovljeno in na to v lastnem grobu položeno k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 14. t. m. ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 12. junija 1922.	935
Posabnl part« se ne Izdajo.
Lastnik in izdajatelj; Konzorcij .Tabor*— Tiska: Mariborska tiskarna <* 4-