Muzikološki zbornik Musicological Annual XXV, Ljubljana 1989 UDK 783(497.12 Celje) Danilo Pokom GLASBENA ZBIRKA OPATIJSKE CERKVE Ljubljana SV. DANIJELA V CELJU Glasbena preteklost Celja, po velikosti in pomenu tretjega slovenskega mesta, je mozaik z mnogimi belimi listami. Tako, žal, ne vemo ničesar o glasbi na dvoru Celjskih grofov, saj je več kot verjetno, da se ta mogočni in radoživi plemiški rod, ki je bil v sorodstvenih zvezah s kraljevskimi dinastijami, glasbi v svoji rezidenci, kamor so pač segali tedanji evropski kulturni in umetnostni tokovi, ni odrekel, čeprav o njegovem smislu za umetnost pričujejo danes samo likovni spomeniki, med njimi dragulj, kakršen je znamenita kapela Žalostne Matere božje. Pomanjkljivo smo poučeni tudi o Christia-nu Hartmannu, o katerem sicer vemo, da je bil v zgodnjem 1 7. stoletju „rector chori" v Celju in skladatelj; Inventarium Librorum Musicalium Ecclesiae Cathedralis Labacen-sis iz leta 1620 celo dokaj podrobno navaja več njegovih kompozicij, a se niso ohranile.1 Podobnih praznin v našem poznavanju celjske glasbene preteklosti je še več, toda drobci, ki so znani, kažejo, da nikakor ni bila nezanimiva in daje bil utrip te umetnosti v življenju mesta ob Savinji včasih prav živahen. Med drugim upravičuje to trditev stara glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju. Ta časovno ne enotna in v svojih sestavinah razgibana gotska stavba, eden zgledno obnovljenih spomenikov slovenske sakralne arhitekture, je celjska farna cerkev. Častni naslov infuliranega opata je njen župnik, v prvi polovici 18. stoletja kot savinjski arhidiakon namestnik oglejskega patriarha za območje, ki je obsegalo Spodnje Štajersko do Drave, dobil leta 1761, ko je to dostojanstvo prešlo v Celje iz Šmart-nega pri Slovenj Gradcu.2 Zbirka muzikalij, ki je nastala na koru te cerkve, je bila v muzikološki literaturi doslej neznana. V razvidu je, odkar jo je uredil in popisal Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki popis v slovenskih arhivih ohranjenega glasbenega gradiva šteje med svoje temeljne delovne naloge.3 Gl. J. Höfler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, 1978, str. 50, 136, 138, 142; D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, 1958, str. 208. Gl. J. Richter, Savinjski arhidiakonat in njegov konec, ČZN 1966, str. 104—112; J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice I, 1971, str. 633. Ob tej priložnosti bodi tudi javno izrečena zahvala celjskemu opatu, prelatu Frideriku Kolsku, za razumevanje in pomoč, ki ju je izkazal s tem, da je dovolil inštitutu glasbeno zbirko začasno prepeljati v Ljubljano. 107 Kdaj je glasbena zbirka celjske opatijske cerkve začela nastajati, ni mogoče reči, v grobem zajema čas druge polovice osemnajstega in prve polovice devetnajstega stoletja. Preživela je torej veliki požar, ki je opustošil Celje na veliki četrtek 5. aprila leta 1798 in med številnimi mestnimi zgradbami uničil tudi župnišče, kaplanijo in mežnari-jo, cerkev pa poškodoval. Vendar zbirka ni prispela do nas povsem neokrnjena. Nekatere skladbe je nagrizel zob časa, izgubili so se jim posamezni glasovi ali jim manjkajo naslovne strani, da bo težko dognati njihove avtorje, in po ureditvi gradiva je ostalo dva zavoja neidentificiranih fragmentov („membra disiecta"). Kljub temu je zbirka dokaj velika, ena obsežnejših na našem ozemlju, saj šteje 189 bibliografskih enot. Od tega je 170 rokopisov in 19 tiskov. 1 Pečat jezuitskega kolegija v Gorici Očitno je, da je zbirka nastala iz več virov. Eden od njih, opazen že na prvi pogled, je jezuitski kolegij v Gorici. S pečatom tega kolegija je zaznamovana približno petina muzikalij, večidel rokopisi. Ni znano, kdaj, kako in po čigavi zaslugi je prispel ta del zbirke s Primorskega na Štajersko, a ker so v njem tudi kompozicije, ki so nastale šele po ukinitvi jezuitskega reda in torej niso mogle biti prepisane v kolegiju goriških jezuitov, na primer skladbe Gioacchina Rossinija ter nekatere Haydnove in Mozartove, se vsiljuje zaključek, da je hkrati z muzikalijami prišlo iz Gorice tudi nekaj notnega papirja, ki je bil nato uporabljen v Celju. Samo zvezo med Gorico in Celjem, prvi trenutek sicer presenetljivo, je mogoče pojasniti stem, da sta bili mesti v drugi polovici 18. stoletja cerkvenopravno povezani. Ko je bil leta 1751 z bulo papeža Benedikta XIV odpravljen oglejski patriarhat kot času ne več ustrezna cerkvenopravna enota, leto pozneje pa ustanovljeni nadškofiji v Vidmu in Gorici, je videmski nadškofiji pripadel beneški del nekdanjega oglejskega patriarhata, goriški pa njegov avstrijski del, z njim tudi savinjski arhidiakonat in Celje. Pod jurisdikcijo lavantinskega škofa je Celje prišlo ob novi ureditvi škofijskih meja v letih 1786/88. Cesar Jožef II je leta 1785 celo nameraval prenesti v Celje lavantinski škofijski sedež iz Št. Andraža v Labotski dolini na Koroškem, vendar zaradi nasprotovanja takratnega ordinarija do tega ni prišlo.4 Glede na vse to se zdi verjetno, da je celjska opatijska cerkev dobila goriški del svojega glasbenega arhiva med letom 1773, ko je bil razpuščen jezuitski red, in leti 1786/88, ko je cerkvenopravna zveza med Gorico in Celjem prenehala. Drugi del zbirke, nakazan z zaznamkom „Gesellschaft" na naslovnih straneh nekaterih muzikalij in dokumentiran z zapisom kronista, je celjska Godbena družba. 4 Gl. J. Richter, Op. cit. 108 Ljubiteljsko društveno muziciranje v 19. stoletju je zanimiv in pomemben drobec v mozaiku glasbene preteklosti Celja. V tem razdobju so se v mestu zvrstile s presledki nekaj desetletij kar tri glasbene družbe, kar po eni strani govori o vztrajnih prizadevanjih celjskih glasbenikov in ljubiteljev glasbene umetnosti, po drugi strani pa tudi o ne najbolj ugodnem razmerju med njihovimi hotenji in možnostmi, da bi jih uresničili. Prva celjska Godbena družba je nastala leta 1801, potemtakem razmeroma zgodaj — sedem let za ljubljansko Filharmonično družbo, s katero je po obsegu, delu in kakovostni ravni gotovo ni mogoče primerjati, in deset let pred celovško Philharmonische Gesellschaft, štirinajst pred graškim in štirindvajset let pred mariborskim Musik-vereinom. Njeni člani so bili večidel iz vrst celjskega uradništva, vodil pa jo je Mihael Neuner, pisar okrožnega urada, po rodu Bavarec, ki ga je življenje zaneslo v Celje in se je tu udomačil. Podrobnejših poročil o delu te družbe nimamo, vsekakor je bila na našem ozemlju eno prvih, za čas značilnih diletantskih meščanskih glasbenih združenj, verjetno skromna, kajti svoje delovanje je končala ali, kot pravi vir, „se je razpeljala" že letal 807.5 Ali je imelo delo prve celjske Godbene družbe kakšno zvezo tudi s korom opatijske cerkve, ni znano. Vsekakor pa je bila s cerkvenimi krogi močno povezana naslednja celjska Godbena družba, imenovana tudi „Lavantinsko glasbeno društvo" (Lavanter Musikverein), ki jo je ob podpori opata Franca Ksaverja Schneiderja in pod pokroviteljstvom lavantinskega škofa Ignaza Zimmermanna leta 1836 ustanovil celjski šolnik Simon Rudmaš. Rudmaš, koroški rojak iz Šentvida v Podjunski dolini, je bil ravnatelj in katehet celjske Glavne šole, po odhodu iz Celja najprej šolski ravnatelj v Trstu, nato pa šolski svetovalec v Celovcu. Namen družbe, ki jo je ustanovil, je bil, kot piše Ignacij Orožen v svoji kroniki, „mladino v muziki, zlast pa šolske pripravnike v orglanju prav dobro podučit."6 Vendar vzgoja glasbenikov za potrebe cerkvenih korov na Štajerskem ni bila edina naloga družbe, poleg liturgične je gojila tudi posvetno glasbo in v svojem okviru imela z gojenci šole in ljubitelji sestavljen orkester, s katerim je njegov vodja Joseph Leitermeyer, „Orchester Director und Musik Lehrer beym Lavanter Musikverein", izvajal celo večja glasbena dela, med drugim Havdnova.7 Ta družba je delovala deset let. Matija Vodušek, Rudmašev naslednik na mestu ravnatelja Glavne šole in poznejši celjski opat, navaja med razlogi njenega prenehanja neustreznost statutarnih določil, po katerih je družba morala z istimi izvajalci — učenci pripravnice — izvajati cerkveno in mestno glasbo, pomanjkanje sposobne glasbene osebnosti, ki bi usmerjala njeno delo, gmotne težave in — nekoliko presenetljivo — tudi pomanjkanje smisla za glasbo pri celjskem prebivalstvu.8 Družbin odbor je sklep o njenem koncu sprejel 18. decembra 1846. Ostanek njene imovine je dal hraniti za morebitne boljše čase, instrumente in muzikalije pa je izročil farni cerkvi in ji dovolil njihovo uporabo.9 Ignacij Orožen poroča v svoji rokopisni Celski kroniki {1852) na str. 124 o tej družbi takole: „1801 se je v Celju med vradniki ino drugimi mestlani godbena družba ustanovila. Vodija ove družbe je bil kroziski vradnik Mihael Neuner, bavarec, ki je s Kondeerjem iz Nemškega prišel." Na str. 129 pa: „1807 se je razpeljala godbena družba, ki so jo bili 1801 ustanovili." Rokopis kronike je v celjski opatijski knjižnici. Ign. Orožen, Op. cit., str. 145. Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem II, 1959, str. 227, 228. Gl. J. Orožen, Op. cit., str. 651, 652; I. Zajc-Cizelj, K zgodovini glasbe v Celju, Celjski zbornik 1987, str. 305, 206. O tem Ign. Orožen v rokopisni Celski kroniki na str. 152: „18. decembra 1846 je bila Celjska godbena družba končana po razsodbi družbenega odbora. Premoženje te družbe — 100 gold, srebra — so shranili za druge čase, njene instrumente ino muzikalije so pa za cerkveno rabo pustili." 109 S prenehanjem te družbe ljubiteljsko skupinsko muziciranje v Celju ni zamrlo, a bilo je le priložnostno in je zdrsnilo na nižjo programsko in najbrž tudi izvajalsko raven. Misel o glasbeni družbi pa je spet oživela čez dobra tri desetletja in sicer leta 1879, ko je bilo na pobudo zdravnika Roberta Prossinagga ustanovljeno v Celju novo glasbeno društvo. Hotelo je obogatiti življenje mesta s kakovostno glasbo in je v ta namen usta- »x#W»»*WxWS: yfirJw*0 &&¦&*-&? &&.&Č {*¦*&* p ***&' ? > ^^^^^?^' &I fjpSSSSSSSSS'"'"" ss ' ' *s* yWSSfSSS*SSSS*SSSS "* ' ¦ ¦ *«*«* C«"^'- v*?*l«^ *;¦ 2 Ms. mus. 66, naslovna stran, spodaj desno zaznamek Gesellschaft; Sebastiano Nasolini (tu naveden kot Vencellao), je bil zelo uspešen operni skladatelj, v letih 1787-1790 je deloval v Trstu 110 %: /¦**. ' * ' r Ž ' • J ? / - l - ' ^V< ' * * ^ ^ / * ' -C <} Kjfsa. ć& (tf. 1 di///p , ,yf/fuy Vfufim, Mvmu* Cimyhui*, j$rii0. Ciarinc.':r %/ccemdü,' • SC . L-. y^"% " / * IH? VJmuM, 3 Ms. mus. 32, naslovna stran; eden številnih prepisov Benedikta Sluge 111 novilo tudi svojo glasbeno šolo, ki je devet let pozneje postala samostojna mestna ustanova.10 O instrumentih, ki jih je druga od teh treh celjskih godbenih družb konec leta 1846 prepustila opatijski cerkvi, ne vemo danes ničesar. Muzikalije pa so se ohranile v njeni glasbeni zbirki. Po vsej verjetnosti je to gradivo, ki je na naslovnih straneh označeno z besedico „Gesellschaft". Obsega dvajset bibliografskih enot, same odlomke iz oper, večinoma arije, in nekaj fragmentov iz oratorija Josepha Havdna Stvarjenje. Zelo verjetno pa je iz tega vira še nekaj drugih muzikalij, na katerih sicer ni zaznamka „Gesellschaft", sodijo pa v posvetno glasbeno literaturo. Njihova prisotnost v cerkvenem glasbenem arhivu bi bila tako najbolje pojasnjena.11 Ves preostali, najobsežnejši del zbirke je bil prepisan ali nabavljen neposredno za potrebe celjskega farnega kora. Rokopisi so delo raznih, včasih neznanih, dostikrat pa imenoma navedenih kopistov. Nekoliko presenetljivo je morda, da se med njimi niti enkrat ne pojavi Karel Koppel, dolgoletni, po besedah Ignacija Orožna „slavni organist farne cerkve ino častni gradjan celjskega mesta", pač pa večkrat naletimo na ime njegovega naslednika Antona Zinauerja. Toda osrednja osebnost zbirke je Benedikt Sluga. Z njim je povezana približno polovica rokopisov, večidel je svoje ime zapisal na njihovih naslovnih straneh („Schluga", „Ad me Benedictum Schluga"), pri nekaterih pa je domala z gotovostjo mogoče njegovo roko domnevati. Sluga je bil doma iz Žabnic na Koroškem in po poklicu učitelj, v Celju je poučeval vsaj že od leta 1777 in bil od 1810 do 1820, ko je odšel v pokoj, kot edini laik, ki mu je bila zaupana ta dolžnost, tudi ravnatelj Glavne šole. Umrl je leta 1834, devetinosemdesetleten. Zdi se, da je bil zaveden Slovenec, kajti upal si je nasloviti na vlado poslanico z opozorilom, da je poučevanje slovenskih otrok samo v nemškem jeziku pedagoško nesmotrno.12 Benedikt Sluga je bil najbrž regens chori celjske opatijske cerkve.13 S tem bi bil pojasnjen levji delež, ki ga ima pri nastanku njene glasbene zbirke, a o tem, da je bil z glasbo resnično močno povezan, govori tudi podatek, da je 22. decembra 1798 kupil na dražbi stare farne orgle.14 Katere muzikalije so v stari glasbeni zbirki opatijske cerkve sv. Danijela v Celju, je razvidno iz njihovega seznama na koncu tega članka. Tiski, po številu bibliografskih enot v primerjavi z rokopisi dosti skromen de! zbirke, ne pa tudi po obsegu, čeprav niso ohranjeni v celoti, so klasična dela cerkvenega glasbenega repertoarja — mašne skladbe, litanije, antifone, ofertoriji — in to v obliki glasovnih zvezkov, ki so zvečine izdelek augsburške oficine Lotter. Ta založniška hiša, do tridesetih let 19. stoletja ena vodilnih na Nemškem, je bila po verskem nazoru sicer protestantska, vendar je tiskala predvsem dela katoliških skladateljev in z njimi na veliko oskrbovala cerkvene kore v južni Nemčiji, Avstriji in Švici. Med avtorji, ki so s temi izdajami zastopani v celjski zbirki, so zlasti redovni skladatelji iz južnonemških samostanov, katerih dela so bila jedro izdajateljske dejavnosti firme Lotter.15 Podobne ali celo iste izdaje imajo tudi nekateri drugi glasbeni arhivi pri nas. Rokopisi v zbirki so prepisi vokalnih in instrumentalnih glasov. Med njimi so močno zastopane maše, ki jih je več kot petdeset, od drugih splošno uporabljanih skladb 10 Gl. J. Orožen, Op. cit. II, 1974, str. 530; I. Zajc-Cizelj, Prva glasbena šola v Celju, Celjski zbornik 1986, str. 251-254. 11 Nekaj rokopisov zbirke ima pečat jezuitskega kolegija v Gorici in zaznamek „Gesellschaft" hkrati, kar govori v prid domnevi, da je bil notni papir iz Gorice uporabljen v Celju. 12 Gl. J. Orožen, Op. cit. I, str. 637. 13 Tako J. Orožen, Ib., vendar brez navedbe vira. 14 Ign. Orožen, Op. cit., str. 347. 15 Prim. Die Musik in Geschichte und Gegenwart, 8, 1225. 112 cerkvenega repertoarja popolnoma manjkajo litanije. Svojski pečat zbirki dajejo odlomki iz oper, večinoma iz uspešnic na prelomu 18. in 19. stoletja. Za izvedbo v cerkvi so jim seveda spreminjali izvirna besedila, tako so na celjskem farnem koru — nekoliko presenetljivo — peli med drugim tudi arijo Don Juana „Finch' han dal vino calda la teta" iz istoimenske Mozartove opere in to na besede „O Deus, ego amo te...", arijo Le-porella „Madamina, il catalogo e questo" iz prvega dejanja iste opere na besede „O quam suavis est Spiritus... " ali pa duet „O, du mein Einziger, den ich erwählte" iz opere Sargino Ferdinanda Paëra na besede „Salve mundi, Domina, coeli Regina...". Izbira avtorjev je pretežno šla za priznanimi skladateljskimi imeni srednjevropske-ga prostora, so pa med njimi tudi taka, ki jih leksika ne pozna. Od skladateljev, ki so ustvarjali na slovenskih tleh ali bili z njimi kakorkoli povezani, so v celjski zbirki z doslej neznanimi deli zastopani Venceslav Wratny, o katerem še vedno ne vemo dosti, čigar opus pa je že tako narasel, da prej ali slej zasluži posebno obravnavo, organist ljubljanske katedrale Anton Höller, ki je kot skladatelj zapustil v Celju celo močnejšo sled kot na lastnem koru, ter Pellegrino del Fiume iz Bologne, član tamkajšnje Accademia Filarmonica, ki je bil ob prenovi ljubljanske stolne kapele konec 18. stoletja predviden za njenega kapelnika. Novo skladateljsko ime je Ignac Senear (Sentscher), a sodeč po njegovem Tantum ergo gre za malo pomembnega, kvečjemu le lokalno zanimivega avtorja. Na zveze s sosednjo Hrvaško morda kažejo kompozicije varazdinskega mojstra Leopolda Ebnerja, med katerimi bi kakšna, zdi se, utegnila biti celo unikat. Če so v celjski opatijski cerkvi skladbe, ki jih vsebuje njena glasbena zbirka, tudi izvajali, in vsaj v glavnem je to pač verjetno, potem je vodstvu njenega kora treba priznati precejšnje ambicije. Vprašanje je seveda, na kakšni kakovostni ravni so bile uresničene. Stilno je zbirka uglašena s časom, v katerem je nastala. V njej je mogoče zaznati nekaj slabotnih odmevov baroka in nekaj glasov romantike, pretežno pa jo obvladuje klasicizem raznih razvojnih stopenj. Po tej slogovni usmerjenosti in v dokajšnji meri tudi v izboru skladateljskih imen je zbirka podobna nekaterim drugim na slovenskem ozemlju, v soglasju je tudi s sočasno celjsko arhitekturo, v kateri je klasicistični slog ob pozidavi s požarom skoraj popolnoma uničenega mesta prišel močno do izraza.16 Posebnost zbirke je poudarjen naslon na opero. Cerkveni glasbi kot taki to ni bilo v korist, a da se v precejšnji meri pojasniti s povezanostjo farnega kora s celjsko God-beno družbo in je gotovo ustrezalo tudi okusu mestnih vernikov. Vsekakor pa je glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju odkritje, vredno pozornosti. Razkrila je zanimiv kos glasbene preteklosti tega mesta in razširila naše poznavanje glasbenega življenja na slovenskih tleh v drugi polovici osemnajstega in prvi devetnajstega stoletja. 16 Prim. J. Orožen, Op. cit. I, str. 656, 657. 113 Seznam muzikalij opatijske cerkve v Celju17 A) Tiski ANONYMA C Missa I ex C, 12 zv. C Missa II ex C, 1 zv. Missa ex B, 3 zv. Marianischer Orpheus, 3 zv. DITTERSDORF, Carl Ditters von (1739-1799) XII ariae seu offertoria selectissima (1795), 13 zv. DREYER, Johann Melchior (1747-1824) Vili Rural- oder Landmessen op. 8 (1793), 1 zv. VI misae breves op. 11 (1796), 16zv. GEISLER, P. Benedictus Concentus Marianus seu sex lytaniae lauretanae op. 6 (1746), 2 zv. HIRSCHBERGER, P. Albericus Philomela cisterciensis ex valle bernardina (1755), 1 zv. KÖNIGSPERGER, P. Marianus (1708-1769) Missae VI, 1 zv.18 VI Lytaniae rurales et IV ariae, 1 zv.19 Sacrificium matutinum VI missis solemnibus op. 21 (1760), 1 zv. Vesperae, IV, antiphonae, 4 zv. LASSER, Johann Baptist (1751-1806) C Sex missae op. 2 (1801), 3 zv. RATHGEBER, P. Valentinus (1682-1750) Harmonia mariano-musica op. 5 (1727), 4 zv. Hortus noviter exstructus germinans flores novos op. 20(1739), 1 zv. Missale tum rurale tum civile exhibens missas duodecim op. 12(1733), 2 zv. WILLKOMM, P. Eugenius Philomela sacra op. 1 (1730), 1 zv. WOZET, Johann Nepomuk C 3 missae breves, 4 zv. B) Rokopisi Ms. mus. ASSMAYER, Ignaz (1790-1862) 1 Graduale op. 52 AUMANN, Franz Josef (1728-1797) 2 Missa ex C 17 Muzikalije z znakom C imajo pečat jezuitskega kolegija v Gorici, z znakom G pa zaznamek „Gesellschaft". Podrobnejši podatki v kartoteki Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. 18 Verjetno Sacrae ruris deliciae seu VI missae rurales op. 6 (1744) ali pa VI missae solemnes quarum ultima de requiem (1764). Gl. The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 10, str. 177. 19 Verjetno Alauda Mariana VI lytanias rurales et IV arias laetis modulis op. 19. Gl. Grove, ib. 114 BADER,... 3 G Aria „Piu del onde" BAUER, Alois 4 a 2 Tantum ergo 4 b Missa ex G BEETHOVEN, Ludwig van (1770-1827) 5 Canon aus der Oper Fidelio CHERUBINI, Luigi (1760-1842) 6 Aria „Lauda Sion, lauda ducem" 7 Aria de Resurrectione Domini 8 Duetto „Ostende nobis" 9 a C Terzetto „Adoramus te" 9 b C Terzetto „De pacem" 9 e C Terzetto „Lauda Sion Salvatorem" 10 Sta bat Mater CIMAROSA, Domenico (1749-1801) 11 Aria „Cara voce del mio ben" 12 C Offertorium „Ostende nobis" DEL FIUME, Pellegrino 13 a Kyrie 13 b Credo 13 e Sanctus DIABELLI, Anton (1781 —1858) 14 Messe in Es 15 Missa ex Dis 16 Offertorium „Domine exaudi" 17 Psalmi vespertini DITTERSDORF, Carl Ditters von (1739-1799) 18 Aria pro sollemnitate „Ad laudes properate" EBNER, Leopold (1769-1830) 19 C Aria „Ostende nobis" 20 a Missa in B 20 b Missa in B 20 c Tantum ergo in B EISENBÖCK, ... 21 a Graduale „O Deus" EYBLER, Joseph (1765-1846) 21 b Offertorium „Domine, Domine" FUSS, Johann Evangelist (Fusz Jénos, 1777-1819) 22 a Canon pastorale 22 b Duetto „Es wollte Gott uns gnädig sein" FÜHRER, Robert (1807-1861) 23 Missa ex D GAZZANIGA, Giuseppe (1743-1818) 24 Aria „Se l'accende un altro ardore" GIULIANI, Mauro (1781-1829) 25 Duetto „Nimm an, o Herr" GROLL, P. Evermodus (1756-1809) 26 Missa solemnis HAYDN, Joseph (1732-1809) 27 C Missa No. V2<> 20 Missa Cellensis (1766) v prepisu okrajšane verzije, ki je kot Missa No. V izšla 1807 pri Breitkopf & Härtel. Gl. A. Hoboken, Joseph Haydn, Thematisch-bibliographisches Werkverzeichnis, II, str. 78, 79. 115 28 C 29 30/1 30/2 C G 30/3 30/4 C G 30/5 C 30/6 30/7 G 30/8 G 30/9 31 32 33 34 35 36 37 a C 37 b 38 Missa solemnis in B21 Requiem in Es22 Regina coeJi23 Arie „Rollend in schäumenden Wellen Aria de fešto „Sicut Deus" Aria „Laudate Dominum" Aria „Mit Würd' und Hoheit angetan" Offertorium de testo „Te Christe" Duetto e Coro „Von deiner Gut', o Herr und Gott" Duetto „Sacris solemniis juncta sint gaudia" Part fagota I za 1. del oratorija „Stvarjenje" Stella coeli HAYDN, Michael (1737-1806) Missa ex C Missa Pastorella ex C Tantum ergo in F HEIMERICH, Martin (7-1813) Aria „O amor" Missa in D Missa solemnis in Es (glasovi) Missa solemnis in Es (partitura) Missa in F HENNEBERG, Johann Baptist (1768-1822) 39 CG Quartetto con Coro „Liebe du Göttin des Herzen" HÖLLER, Anton (ok. 1760-1826) 40 Missa dominicalis in D 41 a Offertorium „Dominus, Dominus memor fuit" in G 41 b Offertorium „Creator alme siderum" in A 42 4 Cantate pro festo Corporis Christi HOFER, P. Placidus (ok. 1725-1768) 43 Missa ex Dis HOFFMEISTER, Franz Anton (1754-1812) 44 G Aria „Doch die Liebe lässt sich nicht erzwingen" aus der Oper Telemach KAUER, Ferdinand (1751—1831) 45 CG Canon „Im Finstern schleicht" aus der Oper Die Löwen- ritter KEMPTER, Karl (1899-1879) 46 Missa ex D op. 9 KOGLER, Erhard (1745-1801) 47 C Duetto pastoreli „Hirten eilet zu den Krippen" LASSER, Johann Baptist (1751-1805) 48 Missa solemnis ex G op. 1 49 Missa solemnis in G LAUCHER, Joseph Anton 50 Requiem occasione exequiarum felicissimae memoriae Leopoldi II Romanorum Imperatoris LEITMEYER, Michael 51 Tantum ergo in Es MARTINI, Vicenzo (Martin y Soler Vincente, 1754-1806) 52 a G Aria „Nun wird des Glückes Fahn" 21 Schöpfungsmesse (1801). 22 Prvi od skladateljevih 13 rekviemov v tej tonaliteti. Gl. A. Hoboken, Op. cit., str. 129. 23 Ms. mus. 30/1 —30/9 so odlomki iz oratorija Stvarjenje. 116 52 b Aria „Pange lingua" 53 G Duetto „Ich hörte einen Gukuk schrein" 54 Duetto et Aria „Hier schenk' ich dir die Rose" aus der Insel der Liebe 55 C Quintetto „Wahre Freundschaft ist nur Liebe" MAYR, Simon (1763-1845) 56 Recitativo ed Aria con Coro MOZART, Wolfgang Amadeus (1756-1891) 57 a G La Clemenza di Tito, Aria „Parto, parto" 57 b Aria de festo „Terra tremuit" 57 c G Aria „Deh se piacer mi vuoi"24 58 a C Aria „Finch's han dal vino calda la testa" aus der Opera Don Juan 58 b G Aria buffa „Madamina, il catalogo questo" dall Opera Il Donne Giovanni 59 Duetto de festo „Laudem Domini" 60 Offertorium „Ave verum corpus" 61 a C Terzetto „Aurora coelum" 61 b Duetto „Ostende nobis"25 62 Tantum ergo in C MÜLLER, ... 63 Aria „Ruhig floissen meine Stunden" aus der Oper Die Zigeuner 64 a De nativitate Domini Arietta „Laetentur coeli" 64 b Arietta de Nativitate Domini „Verbum caro factum" 64 c Offertorium de Nativitate Domini „Christus natus est" ANONYMUS 65 Missa ex D NASOLINI, Sebastiano (1768-1816) 66 G Aria „Piano entrar nel sangue" NOVOTNEK, ... 67 Missa in F NOVOTNY, Franz Nikolaus (1743-1773) 68 Missa ex C PAËR, Ferdinando (1771-1839) 69 Dell' Opera Achille Aria „Bald schmacht ich" 70 Aria nel!' Opera La virtu al cimento „Voi pur foste" 71 Aria „Höre meine bange Klagen" 72 G Aria „Wer seines Lebens satt" aus der Oper Die Weiberkur 73 a Dell' Opera Sargino Duetto „Dolce dell' anima" 73 b Duettino de Beata „Salve mundi Domina" 74 G Duetto Degl' ochi quest' il mio nome" PARZIZEK, Alex Vincenz (1748-po 1815) 75 Missa ex C 76 C Regina coeli POKORNA, ... 77 Missa pro diebus dominicis Ms. mus. 57 a, b in e so arije Sesta iz 1. in 2. dejanja opere La Clemenza di Tito. Ms. mus. 57 a in b sta identična. Ms. mus. 61 a in b sta identična s tercetom Mandina amabile, K. 480, ki ga je Mozart komponira! za Dramma giocoso Francesca Bianchija La villanella rapita (1785); L. von Köchel, Chronologisch-thematisches Verzeichnis sämtlicher Ton werke W.A. Mozarts, 1958, str. 602. 117 PORTOGALLO, Marcos Antonio (1762-1830) 78 G Aria „Saria pur la bella cosa" REITER, Joseph 79 Missa ex C RODER, Georg Valentin ( 1780-1848) 80 Aria „Heilige Mutter" ROSSINI, Gioacchino (1792-1868) 81 Aria „Meiner Traumen goldnen Freuden" 82 a C Offertorium de festo „Exultemus et laetemur" 82 b C Offertorium de festo „Salvum fac populum tuum" 82 e Offertorium de festo „Deo Patri" 83 a Regina coeli in D 83 b Regina coeli in F 84 C Tantum ergo in D SALIERI, Antonio (1750-1825) 85 Aria „Nacqui all' aura" SCHIEDERMAYR, Johann Baptist (1779-1840) 86 a Missa in D 86 b Messe in D 87 Pastoral Messe in A 88/1 Aria in D 88/2 Offertorium „Haec est dies" 88/3 Offertorium „Domine exaudi" 88/4 C Missa ex F ANONYMUS 89 Missa ex D SCHUSTER, Joseph (1748-1812) 90 C Aria „Te Christe rex piissime" SCOLARI, Giuseppe (ok. 1720-po 1774) 91 Aria „Lilium puritatis" SÜSSMAYR, Franz (1766-1803) 92/1 G Arie in B „0 zittre nicht" 92/2 G Aria aus der Opera Der Spiegel von Arkadien TRENTO, Vittorio (1761-1833) 93 G Recitativo et aria „Con tutta indiferenza" VANHAL, Johann Baptist (1739-1813) 94 Missa dominicalis in C 95 Missa solemnis ex C 96 Missa solemnis in D 97 Missa in G 98/1 Offertorium „0 Maria, virgo pia" in C 98/2 Offertorium „0 Maria, virgo pia" in C VOGEL, P. Cajetan (ok. 1750-1794) 99 Missa ex C WEIGL, Joseph (1766-1846) 100 Die beyden Füchse, Polonoise WINTER, Peter (1754-1825) 101 C Aria concertante „Das Reich der Einigkeit" 102/1 Aria de festo „Haec dies" 102/2 Duetto de festo „Haec est dies" 102/3 C Terzetto „Perch' ella chiude in petto" 103/1 C Terzetto aus Babilons Piramiden 103/2 Terzetto samt Chor aus Babilons Pyramiden 104 Offertorium de tempore „Ave Jesu, Rex virtutum 118 WRATNY, Venceslav (Signore Wrattni) 105 a C Missa in D 105 b C Missa in D26 106 a C Missa in G 106 b C Missa in G27 107 C Missa in A AN0NYMA 108 Missa ex C 109 Missa ex C 110 Missa ex C 111 Missa ex C 112 Missa ex D 113 C Missa ex D 114 Missa ex D 115 Missa ex F 116 Missa ex G 117 Missa ex G 118 Missa ex B 119 Recitativ in arija „Mai senti" 120 Corus zum redlichen Landsman „Gott erhalte Franz den Kaiser" 121 Coro „Regina coeli" 122 „Jubilate, celebrate festum diem" 123 Offertorium „Eja chori jubilemus" 124 Duetto „Quis sicut Deus" SENČAR, Ignac (Ig. Sentscher) 125 C Tantum ergo in F ANONYMA 126 Missa ex D 127 Missa ex C 128 Graduale ex B TOMANICH, ... 129 Tantum ergo in F 26 Identična z Ms. mus. 105 a. 27 Identična z Ms. mus. 106 a. 119 SUMMARY The subject of the article is the old music collection kept in the Abbot Church of St. Daniel's, Celje (Slovenia's third largest — and likewise prominent — town). The collection that has so far been unknown in scholarly reference works ranks among the fairly voluminous collections to be found in the territory of Slovenia: it consists of 189 bibliographical units, 170 of which are manuscripts and 19prints covering mostly the time of the latter half of the 18th, and the first half of the 19th century. Its origins are diverse. A portion of the collection originates from the Jesuit College of Gorizia, some of the compositions were left to the church by the musical society active in Celje in 1801—1807 and 1836—1846, whereas the greatest part of the written/printed music has been copied or procured for the use of the church 's choir. The collection's central figure as a copyist was the schoolmaster Benedikt Sluga, Carinthian by origin, who was active in Celje from at least 1777: nearly half the manuscripts have been written by his hand. In terms of style, the collection corresponds to the time when it originated. It manifests some vague reflections of Baroque and some foretokens of early Romanticism but, on the whole, is dominated by Classicism in its different stages with a number of distinguished composers of the time included. It is a characteristic of the collection that it leans on opera rather heavily, which, naturally, was no merit to church music but, nevertheless, seems to have been to the taste of the town churchgoers. At any rate, the collection reveals an interesting segment of the musical history of the town on the Savinja river, while at the same time enhancing the knowledge of the musical life in the territory of Slovenia in the period of Classicism. 120