Iz naše organizacije. Kranjsfco. Ljubljanskemu nčiteljstvu! Učiteljski rodovinski izlet je v nedeljo, 23. t. m. popoldne h BEovaču" v Dravlje. Socialni odsek. DrnštTO nčiteljeT In šolskih prJjateljev za logaški okraj je iraelo svoj občni zbor dne 13. t. m. v šoli v Gor. Logatcu Zborovanja se je udeležilo 9 učiteljic in 17 ueiteljev. G. prof. dr. Fran 11 e š i č je govoril o narečju in knjižaem jeziku ter dokazal v t«meljitem predavanju, da je narečje sredstvo, knjižni jezik pa svrha. Za izborno predavanje je žel govornik navdušeno prizuanje. Tov. Ivan Bezeljak je poročal o preoanovi deželnih šolakih zakouov. Sprejetih je bilo več predlogov, ki se pošljejo Dež. slov. učit. društvu v Ljubljano v nadaljno uporabo. Tov. M. Eobaj je razpravljal o šoli in kmetiškem vprašanju z ozirora na Ganglov referat laui v Goriei. Tov. predavalec se je izkazal za izvrstnega strokovnjaka tako v šolskem kakor v kmetiškem vprašanju. Nekaj odlorakov iz poror^ila je obljubil priobčiti v našem listu. V odbor so bili voljeni: Leop. Punčuh, predsednik; M. Eabaj, podpredsednik; Franja Bezeljakova, tajnica; Ivan Bezeljak, blagajnik; odbornik Garvas. Delegata za BZavezino" skupščino sta L. Baebler in B. Pleskovič. Končno sta bila sprejeta Pleskovičeva predloga: 1. Društvo priredi vsako leto po 4 zborovanja, in sicer za vsak sodni okraj po eno. 2. Uvpde se vprašalna skrinjica. Tov. predsednik zahvali poročevalce in zaključi lepo uspelo zborovanje, ki sta ga brzojavno pozdravila tov. Wigele iz Loškega potoka in tov. Šeme iz Trsta. Štajersko. Socialni odsek ,,Zyeze slorenskih Stajerskih nčiteljer in učiteljic" t Celju je sprejel za učiteljski sklad gdč. Mare Eocuvanove, učiteljice v Cpenu, 5 E, od prodanih listkov, ki so jih vzeli: Cvahte Simon, Boa Marija, Wessner Marija, Ovahte Olga, Herzog Antonija, Mursa Marija, Štiblar Miloš, Eukovec Viktor, Eukovec Fedor in Bobič Ivan — fikupaj 10 K. Polovica tega zneska obdrži domači socialni odsek. — Tovariš Flere Pavel nadufitelj pri Sv. Štefanu pri Šraarji, je nabral za učiteljski sklad 5'20 E pri zborovanju BŠmarsko-rogaškegaučiteljskega društva". Srčna hvala! Naj dobi mnogo posnemalcev! Fran Voglar, blagajnik. Marlborsko učiteljsko društro za okolico je imelo potovalno zborovanje dne 13. vel. travna v Framu, ki je bilo obenem tudi majniški izlet V prijazno selo z divno okolieo in z mnogimi starodavnimi pomniki. Lepo jutro se je nasmihalo daljnim in biiž- njim potnikom in srce je obetalo in koprnelo po lepem užitku. In res, ni nas Taralo! Iz visokih hribin in z daljnih poljan je piihitelo učiteljstvo. Sem iz Sy. Ožbalda na Poh, iz Lehna, iz Št. Jurija ob Pes., iz Eungote, iz sv. Eriža pr. M. in iz pri.jaznih uaselbin Dravskega polja iu šumnega Pohorja. 43 članov in članic s 6 gosti je bilo. V okrašeni zborovalnici je tov. Pirkmeier lskreno pozdravljal goste iu zborovalce, dočim 80 tamošnje učiteljice okrasile prišlece z duhtečimi šopki šmarnic. — Veličastna skladba, proizvajana od tamošnjega učiteljstva, in častitIjiva pesem meš. zbora učit. društva sta otvorila zborovanje. Nato razvije predsedoik Požegar slavnostni govor: Ljudska šola pod vodstvom cesarja Franca Jožefa I. — Z 1. 1848. se je začela doba vrenjav splošnpga gibanja za jasnejšo bodočnost. Časopisje je priborilo prostost mnenja in na razne načine so izražali misli, kako izboljšati razne naredbe in zasigurati pravico druženja. Tudi štaj. učiteljstvo se je začelo živahno gibati; temu je prednjačilo učiteljstvo v Gradcu. Uložila se je peticija, obsegajoč boljšo stvarno izobrazbo, boljšo 3 letno pripravo za poklic, ia tudi, da se učiteljstvo upošteva kot državni uradnik in se naj plačuje iz državne blagajniee. Tudi časniki so razraotrivali stanovski položaj in se bavili z zgornjimi mislimi. Peticije pa so prihajale iz vseh kronovin in zbralo se je toliko gradiva, da je ministrstvo sklicalo komisijo, ki bi imela izdelati načrt novega lj š. zakona. Predsedoval je Eduard Feuchtersleben, zdravnik in izboren prijatelj šolstva. A vsa prizadevanja ureditve šol. zakona so bila zamau; po dokončani revoluciji na Ogrskem se je vse popnstilo do pomembnega 1. 1868. Že 25. maja 1868 je izšla pod ministrom Haanerjem postava, ki je določila razmerno stališče med cerkvijo in šolo. Država si je priavojila najvišje nanzorstvo in ukazala, da so Ijudske šole pristopne vsem veroizpovedavanjem. Leta 1869. se je aklenil novi šol. zakon dne 14. maja 1869., ki ima sledeče vrline: 1. Učiteljska služba je pristopna vaakemu državljanu biez ozira na vero. 2. Telesna kazen se odpravi in na njeno mesto disciplinarna sredstva. 3. Natančno ae je določil učni smoter, 4. povzdignil izobrazbo učiteljstva 5. in se uvedel pouk v realijah, biser vsega zakona. Protireakcija temu je novela iz 1. 1883., ki je skazila lepoto šol. zakona. Ali iz vsega tega vendarle apoznamo velikanski napredek šolstva, čigar zakone se imamo v prvi vrsti zabvaliti našemu častitljivemu vladarju Nj. Veličanstvu Francu Jožefu I, prijatelju in branitelju miru ia napredka. Trikratni vzklik: nŽivio" na milega nam vladarja cesarja Franca Jožefa I. in veličaatna himna BGesarska pesem" sta zaključila predavanje. Temu poda tov. Pirkmeier zgodovino Fraraa s posebnim ozirom na razvoj tamošnje šole in delovanja bivšega učitelja Tomanjka iu Šona. Poudarja naklonjenost g. dr. Pavla Turnerja in g. župana Gerta, ki je pozdravil učiteljstvo. Mila pesem zaključi slavnostni del zborovanja. Temu sledi društveno delo: 1. Izvoli se pripravljalni odbor za zborovanje skupščine ^Zaveze" v Mariboru. Za častnega predseduika skupščine se naprosi gospod dr. Bosina, odvetnik v Mariboru. Eomite: ravnatelj Nerat, predsednik; Lichtenwalner Franc in Puliček I., odbornika. 2. Dt»legatom se izvolijo tovariši in tovarišice: Požegar Avgust, Lichtenwalner Matija, Lasbaher Fr., Vodenik Ida, Lavter Joaipina, Pirkmajer Mariea. 3. E Ganglovemu: BLjudska šola in kmetiško vprašanje" 8e oglasi tov. Vodenik Š. 4. Beaoluciji BLehrerbunda", da naj preTzame država 50% šolskega bremena, se pridruži. Na predlog tov. Avg. Hauptmana se sklene zborovati meseca junija v Liiubušu (Lembacb) ob prvern ali nastopnem četrtku če dopušča vreme. Marsikatera napitnica in beseda 86 je govorila mnim delavnim in zaslužnim tovarišem in v prilog 40 letnice jubileja šolskega zakona. Le prenaglo so minile ure veselja in vsak je dejal: Badostno je bilo! M.