Št. 10.
V Ljubljani, sobota 8. maja 192n
Fočiiilua plačana v gotovini.
Leto I.
ffjaana /
■ ilk
p..
i,
iJ«b1jaiu #4*** *«Jli
s,*ajr«
v4fl»
* »l.i
GLASILO NARODNO - SOC! J ALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Gradiščp It. 7, levo. Telefon Stev. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna Številka velja 1 krono.
Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K := in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. *
Mi gremo naprej!
8	terorizmom so hoteli ubiti na-rodno-socijalistiepo gibanje. Socijalno-demokratični priganjači s komunisti vred so proti jugoslovanskemu socl-jalisticnemu delavstvu, ki ni priznavalo njihovih organizacij, nastopali s kotom in nožem v roki. Naše delavstvo mora v raznih obratih preslišati naj-gnjusnejše psovke in najgorostastnejše grožnje samo vsled tega, ker je pre-
Eričano, da Kristanov trgovski socija-zem in komunistični konfuzionizem ne Bo ustvaril socialističnega družabnega reda. Narodnim socijalistom nahujskani sodrugi ob vsaki priliki oblubljujejo, da jih vržejo iz tovarn In poženejo po cesti kot pse. V mnogih primerih se je to tudi že zgodilo.
Vendar navzlic temu bo naše vrste širijo, čim večje nasilstvo, tem Večji oopor! In kar je najvažnejše, v naših vrstah se zbira najinteligent-nejše delavstvo, ki ne pozna primoj-dušovstva in žganjarskih kvant. Resno in trdno prepričano gre narodno-soci-jaiistično delavstvo svojo pot, ne meneč se za slučajno nasprotno večino, ki divja z gesli demagogije in surovosti in bo divjala toliko časa, dokler se sama v svoji nevednosti ne ubije.
Nasprotne socijalistiene organizacije si domišljajo, da so vzele v zakup socializem. Najzadnejši kričaški agitator govori o socialističnem po-kretu- tako, kot bi bil avtoriteta so-cijaiizma socijalističui papež, pri' katerem se neha upravičenost razmišljati o socijalnih reformah v korist delavstva. Vsak pameten človek pa takoj ve, da so vse klobasarije po raznih zakotnih oštarijah le slabo norčevanje iz socijalizma na račun nevednega delavstva. Plačani agitaciji hočejo prislužiti še več denarja ln zadostiti svoji nenasitljivi sebič nosti — le to je resnični namen strastnemu govoričenju in agitaciji za konzumarje in sovjetnše!
Smo socijalisti. Naš cilj je socija-listični družabni red; zmaga izkoriščanega razreda nad razredom go-spodskega kapitalizma. Svoj proletarski narod bomo naučili spoznavati vrednote socijalističnega družabnega reda in vzgojiti, da prevzame vlado ' jugoslovanske 60cijalistične države. Pri tem se bomo držali vzgojnih in razvojnih smernic, ker uvide v a mo le v tem razrešitev socijalističnega programa.
Nihče ne bo tajil, da so v naših vrstah izključno le proletarci. Več tisoč jih je. Gotovo morajo imeti te zavedne in socijalistično prešinjene vrste svoje vzroke, da se ne pridružijo ostalim socialističnim strankam. Tehtni vzroki so in ne mogoče osebne kaprice ali ambicije posameznikov.
Priznavamo, da je bil z Marksom podan znanstveni temelj socialističnemu gibanju. Ne priznavamo pa Marksovega materijalizma, ki je zlo ta človeško družbo. Tudi socijalistična družba ne bo v srečo človeštvu, če bodo vse uredbe slonele na hladni matematični preračunjenosti, ki po-
tisne v stran vsako individualno stremljenje posameznika, ali cele skupine —- naroda. Marksizem nam je podlaga, na kateri se zida in popravlja, vpoštevajoč pri tem Izkušnje desetletij. Napreden je naš socijalizem, ki se ne veže na naziranja, ki naj bi ostala sveta ln v veljavi samo vsled svoje častljive tradicije. Nujnost kriticlzma ni nikjer bolj potrebna kot pri gradnji socljalist. družbe. Ustvarjamo nekaj novega, še nikdar dovolj preizkušenega, še manj pa kedaj popolnoma uresničenega.
Cisti Marksizem doživlja svoj polom. Povsod, kjer se je hotelo dobesedno uveljaviti komunistični manifest so prišli do nepremagljivih težkoč, reforme niso mogle najti skladnosti z resničnim življenjem. Tudi tam, kjer so rdeče garde s puškinimi kopiti ubijale v glave ljudski množici komunizem v okvirju sovjetskih manir!
Metode socijalizma se morajo prilagoditi v vsakem slučaju socijalnim, političnim in gospodarskim prilikam države in naroda. Ene metode za vse človečanstvo ni. Pri nas hočemo jugoslovanski socijalizem in ne slabih kopij moskovških, berlinskih, dunajskih ali drugih proletarskih despotov.
Prav na brezpogojnem kopiranju tujerodnega socijalizma, je trpel do danes naš socijalizem. To bo narodni socijalizem preprečil. Ustvariti hočemo nekaj samoniklega, lastnega in našim prilikam odgovarjajočega. Imeli bomo jugoslovanski socijalizem, ne samo po besedi in lepem naslovu, ampak po resnici in dejanjih. Socijalizem našega naroda je nas narodni socijalizem 1
Prišli bodo in rekli: seperatisti ste. Sooijalizem ne pozna seperatizma. Proletarci vseh dežela združite se!
Povdarili smo, zakaj smo narodni socijallsti! Svojim socijalnim, kulturnim in političnim prilikam odgovarjajoč socijalizem hočemo brezpogojno privesti do zmage 1 Če y toliko povdarjamo svoj seperatizem, šc ni nikjer rečeno, da nimamo smisla za enoten nastop celokupnega prole-i tarijata. Nasprotno! Smo za skupen ! nastop. Toda nikdar v našo odločilno škodo, Internacionala^ ne sme biti razredna; ne smo ločiti narode in države po mačehovstvo. Ravno to se je doslej godilo. Ce propagiramo v svoji domovini jednakost med jedna-kimi, zahtevamo, da naš narod tudi
{»reko svojih državnih meja velja ednak med jednakimi.
Ne moti nas, če govorite o so-cijalističnih patrijotih in pri tem mislite na nas. Mislimo, da ni nečastno, če smo domovinski patrijotje ln sicer tiste domovine, katero je ravno Jugoslovanski proletarec odkupil s stoletnim suženjstvom in krvjo. V svoji državi smo lahko patrijotje in ne bomo šli za vzgledom onih, ki niso! Mi smo danes patrijotje, ko smo še včeraj bili veleizdajalci avstrijskih dvoglavih orlov. Razni nevedni soci-jalistični kričači so pa bili še včeraj
avstrijski patrijotje, a so danes jugoslovanski antipatrijotje. To je razlika med nami. In te nas ni sram! Da pa nismo patrijotje jugoslovanskega kapitalizma in birokratizma, bi btio pa odveč povdarjati!
Vse nasprotne socijalistiene stranke od Kristana do Lemeža se pri nas poslužujejo vratolomnih skokov in politične nedoslednosti, da smo prepričani, da je vse njihovo ravnanje v škodo socijalizmu. Socijalistični konzumarji so skoraj bolj meščanski ln kapitalistični, kakor pa ona družba, proti kateri vsaj navidezno vodijo boj. Komunizem bo imel edin uspeh v tem, da bo posurovel delavske mase in jih zvodil v brezmiselno po-
bijanje z žandarji in soldati. Obe skupini pa ne povesta svojim pristašem resnice, ne razložita, da je za uresničitev socijalistične družbe potrebna preudarjenost, izobrazba in čas, da se vse izvede kar hočemo. S Šlagerji, z vehementnimi gestami ln demagoŠkim kričanjem ne bo nič z jugoslovansko socijalistično družba Mi gremo naprej I Vemo kaj hočemo in smo prepričani, da imamo prav! Srčnost in idealizem je z nami, in kar je glavno: mladost in moč! Zato smo ponosni na svojo mlado narodno socijalistično armado. Zmagala bo, ker veruje v zmago!
—	aa —
Ven z volitvami!
Naše stališče je znano: volitve in zopet volitve. Parlamenta, ki ni izraz ljudske volje, ne priznavamo. Ravnotako ne priznavamo vlade, ki je izšla iz takega parlamenta in naj se imenuje kvaheijska, demokrstsko-socijaiistična ali klerikalua. Kolikokrat smo to že povdarjati I Ni ga bilo shoda, na katerem ne bi bili zahtevali volitev. Toda vse kaže, da volitve še dolgo ne bodo razpisane. Kakor klopi se drže vodilnih na-st. Na ljudsko sodbo in proteste se požvižgajo. Niti zadnji dogouki jim ne odprejo oči. Človeku se zdi, da čakajo na to, da se jih primč s krepko roko in s silo odtrga od jasli, na katere so privezani z dušo in telesom.
Koliko gorja so že prinesli ljudstvu ti neizvoljeni narodni predstavniki in iz njih sestavljene vlade! Niti od daleč nam ne prihaja na misel, da bi hujskali. *?oda za svojo dolžnost smatramo, ljudstvo opozoriti na to žalostno dejstvo, ker pač v tem dejstvu tiči velik del naše mizerije. Vprašamo samo, kdo je izvažal? Kdo je pospeševal draginjo? Kdo je ubijal našo valuto? Kdo je gojil protidržavni komunistični pokret? Kdo je kriv, da svet gleda na nas, kakor na fantaline, in to v času, ko se rešuje naše mejno vprašanje? Odgovor je kratek: tisti, ki so se sami postavili za narodne predstavnike in dosledno temu varovali samo svoje koristi oziroma koristi svojih preživelih strank; tisti, ki so na vsako vprašanje gledali z nizkega strankarskega stališča, ne hna-Joči nikdar pred očmi interesov celega naroda, kateri bi pri poštenih Jugoslovanih morali stati nad strankami.
Ne delamo nikakih izjem, krivi so vsi: klerikalci, liberalci in socijalnl demolerutje. Če tvori med njimi kaka posamezna oseba izjemo, bo ista ravnotako trpela, ker se ni pravočasno s studom'obrnila proč od take politike.
Danes lahko rečemo, da ne samo mi narodni socijalisti, vsa poštena javnost jih obsoja. Tega se nizki strankarji tudi zavedajo, zato valijo grehe drug na drugega. Eni prihajajo z moko, drugi z obdavčenjem kapitalistov — o kaka ironija! — In podobnimi bonhončki. Voiitve, ki končno morajo priti, bodo pokazale, na
O govorništvu.
(Is politične Sole.)
Govorništvo je umetnost, lepo, jasno in učinkovito z besedami povedati svoje misli.
Namen govorništva Je vplivati na voljo, jo krepiti in vzbujati k delanjem. Zaradi tega se goji govorništvo že od nekdaj v javnih poklicih, posebno pa v politiki in pridigah. V politiki se je govorništvu še posebe pripisoval v vseh časih velik pomen. Perikles in Demostenes sta v najtežjih časih s spretnostjo govorništva vodila svoj narod iz težkih političnih kriz, pozneje je Cicero slovel v Rimu, kjer se je kmalu ustanovila govorniška šola. V dobi rimskega cesarstva je bil orator ali govornik nekak advokat, in še danes mora biti advokat obenem dober govornik. Kako velik pomen ima govorništvo v politiki, lahko opazujete vsak dan na konkretnih zgledih.
Slab govornik, naj razvija še tako lepe ln globoke misli, ne bo imel nikoli takega uspeha, kakor dober govornik, čeravno ne govori duhovito. Govorništvo Je ona moč, ki potegne ljudske mase za seboj in jih podžiga k dejanjem. Zato ima govorništvo v aktivni politiki največ pomena.
Vprašate, ali Je govorništvo prirojen dar, ali se da naučiti in privaditi.
Splošno mislijo, da je govorništvo prirojen dar. Gotovo, komur ni dan ta dur od rojstva, ne bo nikoli dober govornik. To je le deloma resnica. Zmožnosti prinese človek sicer z rojstvom s seboj na svet, toda brez šole in vaje pa so vsi darovi zakopani zakladi, ki ne nosijo nobenih obresti. To velja posebno o govorništvu. Najbolj nadarjeni govorniki, kakor sta bila Demostenes in Cicero, so se veliko vadili v govorništvu. To sami potrjujejo O Demo-stenu je znano, da je jecljal. Dandanes je tak govornik ravno tako nemogoč, kakor je bil nemogoč takrat v Atenah; pa vendar je postal ravno
Demostenes eden izmed najslavnejših govornikov vseh časov in to ravno vsled svoje vztrajnosti in pridnosti, s katero se je uril v govorništvu. Cicero pripoveduje o sebi, da se je vsak dan kakor kak atlet uril v govorništvu in da se je tudi pozneje, ko Je že slovel kot prvi govornik v Rimu, za vsak svoj govor najskrbnejše pripravljal.
Izurjen govornik ne bo prišel zlepa v zadrega Na shodih, v polemikah, kjer se ni mogoče naprej pripravljati. V takih slučajih se ravno pokaže, kaj zaležejo govorniške spretnosti, ki jih imaš takorekoč v rezervi. Dober govornik si zna vedno pomagati iz zadrege, govornik pa, ki nima nobene vaje, odhaja ponavadi poražen , iz debate.
n.
V	naslednjem podam glavna načela govorništva. Ta načela obsegajo skušnje tisočletja najboljših govornikov.
Že od nekdaj dele govorniško umetnost na pet delov, to jej
f. izbira snovi,
kakšni stopnji se nahaja naše ljudstvo, to pa je jasno že danes, da bodo zavedni in pošteni ljudje z glasovnico v roki obsodili tako postopanje. Zakaj lezli bi iz blata v blato, ako bi poslali zopet Iste ljudi v Beograd, da odločajo o naši usodi. Zopet bi cvetelo verižništvo, vso novo žetev
—	in če Je še tako obilna — bi izvozili za tujo valuto, 8 tem ubili zadnjo vrednost našega denarja in obsodili ljudstvo na glad. Po vsem tem, kar se Je do danes godilo je jasno, da bi nič ne bilo drugače, zakaj kapitalistom ln njihovim podrepnikom gre predvsem za njihov lasten žep.
V	vseh državah se ljudstvo obrača od meščansko-kapitallstičvih strank in postaja socijalistično. Volitve na ČehoBlovaŠkem so nam nov dokaz za to, da je socijalizem na pohodu. Tako mora biti tudi pri nas v Jugoslaviji.
Zato opozarjamo ponovno: volitve zahtevamo, da bo ljudstvo samo odločalo o svoji usodi. Vlada naroda mora biti izraz narodne volje, ali pa je ne poznamo. Jugoslavija mora biti taka, kakršno hoče jugoslovansko ljudstvo, ki ne obstoja iz samih ve-rižnikov in kapitalistov. Ven z volitvami!	B.
Stari in novi socijalizem.
Pod tem naslovom je pred nedolgim obelodani) svoje misli o socijalizmu in njegovih nalogah znani češki napredni socijalist Fr. Modraček. Ker se naš program v bistvu popolnoma krije z njegovimi izvajanji, hočem podati iz njih vse ono, kar je važno i za nas.
Socijalizem in zasebna lastnina.
Kdor si hoče danes v dobi svetovne krize socijalizma zmedene, tembolj z revolucijskim gibanjem, pojasniti svoje stališče — in to Je dolžnost vsacega izobraženega socijalista — mora predvsem vedeti, kaj socijalizem pravzaprav je in kaj hoče. Žalibog ve to pri nas le malo ljudi, a najmanj ponavadi oni, ki o socijalizmu in socializaciji največ in najradikalnejše kriče.
Navadno se smatra za socijalizem stremljenje, odpraviti zasebno lastnino
in uvesti mesto nje družabno, splošno lastnino. Ta nazor, da je socijalizem ravno nasproten zasebni lastnini, je najbolj razširjen med prostim ljudstvom, a sreče varno ga sem pa tam tudi v znamenitejših znanstvenih delih.
Je to razumevanje pa tudi pravilno? Ako hočemo izraziti splošni smisel socijalizma, tako da bi obsegal razne smeri socijalifetične preteklosti in sedanjosti, gotovo ni pravilno, ker mnogo socijaiističnih smeri ne izločuje zasebno lastnino. Najbolje začrtamo obči pojm socijalizma, rekoč, da je soeijalizem nauk o pravični in altruistični razdelitvi vseh dobrin, ki jih proizvaja družabno delo, s pomočjo nove lastninske in gospodarske or» ga nizacije.
Komunizem je najstarejša oblika socijalističnega gibanja. Komunistično naziranje srečavamo že pri starogrškem filozofu Platonu, posebno pa pozneje v občinah prvih kristjanov. Pri prvih kristjanih je bil vsakdo dolžan odstopiti svoje premoženje občini na razpolago in ga deliti z reveži in gladujočimi. Več ali manj praktično izpel jane komunistične osnove vidimo tudi pozneje v samostanskem življenju, v raznih verskih sektah (bogumili, taboriti, občine čeških bratov, novokrščenci itd.) in nadalje v raznih socijaiističnih kolonijah, ki so jih ustanovili v Ameriki razni verski ali socijalistični idealisti.
V	početku devetnajstega stoletja
K se pričenjajo porajati novi socija-tiČnl nauki in smeri, ki se ne odločijo samo v bistvu od komunizma, temveč ga naravnost odločno zanikajo. Te smeri zovemo v razliko od komunizma kolektivistične. V
{»rejšnji dobi se je rabil izraz .socializem" le za umeijene kolektivistično smeri, imenovane tudi pseudosociia-iistične. Marx sam se ni imenoval socijalist, temveč komunist, čeprav komunist v pravem smislu besedo ni bil.
Komunizem osredotočuje svoje stremljenje v glavnem na to, da bi zravnal premoženjske razlike. Sovraži obstoječo družbo predvsem vsled tega, ker so v nji bogatini in berači. Zato mu je glavna skrb razdelitev za življenje potrebnih dobrin in kloni vsled tega že iz vsega po-četka k grobemu malerijalizmu in egoizmu mas. Njegov karakteristični znak je bolj skupno uživanje sadov ljudskega dela kot pa skupno produ-ciranje istih.
Nasprotno k temu se pa kolektivistični socijalizem zanima predvsem za razmerje med kapitalom in delom in za organizacijo produkcije. Ta smer hoče uvesti ali drugačno razdelitev dohodkov med kapital, delo in zmožnosti ali pa sploh odstraniti vse dohodke, ki ne izvirajo iz dela; pripozna pa vsakomur pravico do uživanja onega, kar si je pridobil z lastnim trudom. Ne posplošuje tedaj I konzumptivne dobrine in priznava v | tem smislu privatno lastnino, mfedtena
2. njena epredelitev,
3. izraz ali izbira besedi, v 4. priučenje govora,
5. govorjenje govora.
1.	Prvo pravilo vam bodi, da veste vedno poprej, kaj hočete povedati. Izbrati si morate torej snov, o kateri hočete govoriti. Kdor stopi na govorniški oder ne da bi vedel,
o	čem bo govoril, ta bo v splošnem vezal otrobe. Dober govornik si zna sicer tudi v takem slučaju pomagati, on lepo govori o vseh mogočih stvareh, samo k stvari ne, toda pravega uspeha tak govor ne bo nikoli imel, ker nikdo ne ve ob koncu, kaj je govornik pravzaprav hotel. .
Za govornika torej nikakor ni dovolj, aa z lepimi besedami veže otrobe, ampak mora jasno povedati, kaj hoče. Njegov govor mora imeti enotno vsebino.
Vprašate, kje naj govornik snov za svoj govor išče in izbira.
Odgovor je prav lahek. Tam, kjer je doma, kjer kaj razume. Kajti vsak, ki nastopi javno kot govornik, že s tem hoče pokazati, da nekaj razume, o čemur bo govoril.
Poslušalstvo se najprej vpraša: kdo je ta. ki govori? Ali sploh more kaj povedati? Ali je sposoben? Ali kaj ve? Ta vprašanja si skuša vsak poslušalec ugotoviti. Zato bo vsak slabo naletel, ako poskuša govorili o stvareh, o katerih občinstvo že naprej ve, da so govorniku tuje ali malo znane.
N. pr. slabo bo naletel katoliški duhovnik, ako bo govoril o spolnem občevanju v zakonu. Zato, ker vsak ve, da duhovnik o takih stvareh iz skušnje ne more ničtsar vedeti, ker mu je spolno življenje za bran no. Spominjam vas na škandalno afero škofove brošure „Pouk ženinom in nevestam**. Bila je skoro soglasna sodba, da take stvari pisati se spodobi za zdravnika, ne pa za škofa. Brošura, dasiravno je bila pisana z najboljšim namenom, je^ bila splošno obsojena in ž njo tudi škof. Ravnotako bo slabo naletel advokat, pa naj je še tako sijajen govornik, ako bo govoril o tehničnih vprasiijih ljubljanskega osrednjega kolodvora, drugače pa bo poslušalstvo sodilo, če se bo kak inženir oglasil o tej
ko jo pri produktivnih dobrinah telo omejuje. Moram pa tukaj takoj pri*
E>mniti, da ae tožna meja med ko-unizinom in kolektivističnim sod-
Ializmom ne da potegniti in da pre-laja čestokrat smer v smer.
Eden izmed kolektivističnih soci-jall8tov P. J. Proudhon je izrekel znane besede: »Lastnina je tatvina*.
V	resnici pa je stal odločno na braniku zasebne lastnine: lastnine brez oderuštva, pridobljene z lastnim delom.
Ali tudi med kolektivističnimi smermi samimi najdemo precej bistvene razlike, kolikor se tiče stanovišča glede osebne lastnine. Vidimo dve veliki skupini, ki sta se borile med Beboj celo devetnajsto stoletje: politično kolektivistično in društveno kolektivistično skupno.
Politični kolektivizem stremi za tem, da bi vsa produkcijska in prometna sredstva, kakor tovarne, želez-. nice, zemlja, skratka vse kar služi ali pomaga pri ustvarjanju pospodar-skih dobrin, prešla v last države, občine ali drugih javnih združenj. Društveni kolektivizem, ki sicer ne zanika popolnoma javne lastnine, pa praviloma prepušča proizvajalna sredstva v lasti članov, ne stoji torej nikakor na stališču splošnega imetja, temveč na Btališču združenega, v gotovem smislu tedaj na osnovi zasebne lastnine tudi glede produkcijskih sredstev.
Izmed društvenih kolektivistov so najvažnejši Fourier, Boucheze, Owen, Blanc, Proudhon in Lasalle. Politično kolektivistične pa so one smeri, ki so se razvile iz revolucijskega komunizma, predvsem torej marksizem.
Iz tega vidimo torej, da se glede stališča k lastninskim oblikam razne socijalistične smeri močno ločijo. In Če se danes dan na dan sliši razne agitatoije razkladati, da se socijalizem in zasebna lastnina izločujeta, si je treba misliti, da dotični pač jako slabo poznajo zgodovino Bocijalizma.
F.
K našemu programu.
Kje je jedro socljalnega vpra-lanja?
V	mezdnem razmerju, ki daje kapitalistu neomejeno vlado nad delavcem in odreka slednjemu pravico nad končnim izdelkom njegovim, medtem ko se mora zadovoljiti samo z vnaprej določeno mezdo, ki ne sme biti nikdar tako visoka, da bi bil kapitalistov dobiček prenizek ali dvomljiv.
Nastane vprašanje, kako se otresti jarma mezdnega razmerja. Naš program odgovarja:
— Narodno-socijalistična stranka hoče delati na to, da postane bogastvo last teh, ki ga ustvarjajo; nihče naj ne bo gospod in nihče hlapec, temveč vsak sodelavec 'in solastnik. Današnja kapitalistično - gospodarska organizacija se mora izpremeniti v socijalistično, današnje mezdno razmerje pa v solastninsko. Sredstvo za dosego tega cilja je vsestransko pripravljena socijalizacija kapitalističnih podjetij, kar ni ničesar drugega, kot lastninski prenos od privilegirancev na upravičence. —
Ta naš odgovor, oziroma naš so-cijalistični program in našo socijalistično politiko določajo sledeča na-rodno-gospodarska načela:
— Principi gospodarske politike Narodno - socijalistične 6tranke so: tehnična izpopolnitev industrijske in poljedeljske produkcije, ustanovitev strokovnega šolstva, podpora izvoza, združevanje malih poljedelcev in obrtnikov, podpore iznajditeljem in dobre trgovske pogodbe. Priznavamo potrebo varovanja mlade, nerazvite industrije in intenzivnega poljedelstva pred uničujočo inozemsko konkurenco, odločno se pa upiramo taki carinski
politiki, ki podražuje neobhodne živ. ijenske potrebščine in podpira kartele-Prenapeta carinska politika povzroča tudi mednarodno nevarnost —
Našega socijalizma ne vodi in ne rodi sovraštvo do obstoječih narodnogospodarskih dobrin, temveč naša socijalistična načela nam diktira težnja, današnji gospodarski red zboljšati pri ohranitvi tega, kar je v njem dobrega, zboljšati ga brez katas! of za narodovo eksistenco. Mi hočemo narodovo moč potencirati s tem, da odstranimo iz njegove organizacije vse, kar vzdržuje stalno nezadovoljnost in to je v prvi vrsti mezdno razmerje.
Narodni socijalizem hoče narodno-gospodarsko moč potencirati s tem, da omogoči najvišji razvoj potrebnih gospodarskih lastnosti: to je zavest soodgovornosti in osebni nagon za gospodarsko sodelovanje v najširših delavskih vrstah. To se da po našem naziranju doseči le na ta način, da namesto mezdnega razmerja nastopi solastninsko razmerje. Delavec naj poštene solastnik podjetja. Cim bo večji uspeh v podjetju, tem večjih udobnosti in koristi bo deležen delavec-solastnik in nasprotno le v solastninskem razmerju se bodo razvijale gospodarako-potrebne lastnosti soodgovornosti in interesa za procvitanje podjetja. Kjer delavec ni osebno interesiran na napredovanju in procvitanju podjetja, mora korobač nadomestovati ta interes, pa naj bo podjetje javna ali zasebna last. Kakor hitro ni delavčeva last, ne more imeti delavec drugega interesa, kot da čim manj izda, t. j. dela in Čimveč dobi brez ozira, kaj bo s podjetjem. Politični kolektivizem, t. j. socijalistična smer, ki tvori program socijalne demokracije in hoče, da postanejo vsa podjetja javna družabna, bodisi državna, bodisi občinska last, videč v tem rešitev de-lastva in ljudstva sploh, je zelo kratkoviden, ker smatra mase za čiste angelje, ki bodo lepo in mirno in zadovoljno delali, čim bodo podjetja v lasti družbe. Toda kaj mar delavcu v čigavi lasti je podjetje, ki ni njegovo. Tudi žeieznice so javna državna last, pa se na njih nič manjši neredi ne gode, kot pri onih železnicah, ki so v osebni lasti.
Dalje ne smemo pozabiti, da produkcijska sredstva, podjetja niso tu samo radi delavstva samega, temveč tudi za konsumente. Če bi nihče drug ne mogel s produkcijskimi sredstvi razpolagati kot samo delavstvo, bi konsumenti, dokler človek ne bo angelj in to ne bo nikdar, ne imeli od tega prav nobene koristi. Zato smo za zadružna podjetja v solasti in upravi delavcev in konsumentov, to smatramo za prvi korak do ure. suičenja socijalizma.
Toda tovarna, kjer je delaveo družabnik, kjer delavec soodloča v upravi, voli in odstavlja svoje nadzornike, zahteva od delavstva veliko veČ moralnih in kulturnih sil in smisla za odgovornost, kot jih ima delavstvo danes. Omenjene potrebne moralne in kulturne sile ter gospodarske lastnosti je treba v delavstvu šele vzgojiti. Nenadoma, s skokom, se ne da uresničiti socijalistična družba, socijalistična produkcija. Do nje se da priti le razvojno, stopnjema, zato smatramo za prvi korak prod socijalizmu je demokratizaja, t j. po-zaddruženje podjetij.
Ko 6i bo delavstvo tako pridobilo potrebnih gcepodarskih lastnosti in vednosti, bo prevzelo s konsumetl gospodarsko produkcijo In jo izpre-menilo v socijalistično in s tem bo ustvarila temelj družbi, ki ne bo poznala izkoriščevalcev in izkoriščevan-cev, ki ne bo poznala razrednih nasprotij. In taka družbe je ideal narodnega socijalizma.
Socijalna politika.
Varstvo mladostnih delavcev. Imamo ministrstvo za socijalno politiko in poverjeništva za socijalno skrbstvo
—	institucije, ki so odločilne važnosti za razrešitev važnih socijalnih vprašanj. Vendar, kakor vsa poiidka zastaja pri nas ob razdrapanih strankarskih razmerah, tako tudi socijalna politika zastaja ob meščansko-kapita-iističnih trdnjavah. 0 pomembnejši socijalni zakonodaji ni ne duha ne sluha. Sem in tja slišimo o raznih osnutkih in ničesar več. Posebno za delavski naraščaj se nihče ne zmeul. Vajence izrabljajo v podjetjih na naj-nesramnejši način. Povprečno delajo vajenci po 10 do 12 ur na dan. V strokovni izobrazbi so vajenci zaostali, ker morajo navadno opravljati podjetniku posle, ki ne spadajo v učenje obrti ali rokodelstva. Vajenci so pestunje, aprovizacijski tekači, pometači itd. samo učenci nel Najnujnejši so
najostrejl zakoniti predpisi gfede delavnega časa vajencev, da se prepreči
izrabljanje fizičnih moči mladostnega delavstva na škodo zdravja. Predpisati je službene in mezdne pogoje. Strokovno šolstvo Je izpopolniti v najvišji meri. Vajence se naj ne uči samo praktično, ampak tudi teoretično. Obrtne nadaljevalne šole naj nudijo poleg strokovne tudi izčrpno splošno izobrazbo. Mladino je znanstveno podučiti v šoli o političnih vprašanjih,
o	nalogah države in družbe. Vajence je stalno nadzirati tudi zunaj Šole in in delavnice. Ustanoviti je državue vajenske domove. Vbo je nujno izvršiti, če hočemo imeti zdrav naraščaj in razumno delavstvo. Danes je mladina posurovela: 15 in 10 letni fantje se udajajo alkoholu, spolnim ekscesom in tatinskim povzetjem. Zato rešite delavsko mladino dokler je še čas.
Politične vesti.
Krščanski socijalci.
Očividno hočejo is zmedenosti,
Id sedaj vlada med delavstvom, kovati kapital krščanski socijalci. To je bilo predvidevati ie takrat, ko je »Večerni list" z vso vehemenco napadal vladne socijalne demokrate in delal „štimungo“ za komuniste. Sedaj to 6eveda taji. Tudi ob naše organizacije se je ta Ust že parkrat obregnil. Neverno, ali so gospodje krščanski socijalci res tako naivni, da mislijo, da bo delavstvo sedaj kar drlo v Jugoslovansko strokovno Zvezo. Kdor je kristjan, temu ni tuje, da je Kristus učil, ne upiraj se zlul Zato je naravnost smešno, če se „Večerni Ust4* dela, kakor bi bile krščansko socijalne organizacije prave bojne organizacije proti kapitalizmu. Res je, da je Kristus obsojal bogataše, toda iz-preraembe družabnega reda bi se po njegovem morale vršiti v znamenju ljubezni. Če je to mogoče in kedaj, to prepuščamo voditeljem krščansko socijalnih organizacij. Utajiti, da bi Jugoslovanska strokovna Zveza bila krščanska organizacija, ne bi bilo mogoče, zakaj nekrščan6ke organizacije le nikoU niso v cerkvi proslavljale svojih petindvajset .letnic. Ako sto kristjani, potem živite, kakor je učil Kristus in priznajte, da mora tudi za vas veljati načelo „ne upiraj se zlu !** In prepusUte bojno organizacijo v to vpoklicanim; ako pa niste kristjani, potem proč s krinko, da vas kristjani spoznajo. Dvojne vloge ni mogoče igrati. Zavedno delavstvo vam ne more slediti 1
Tonetova fotografija.
Priznati moramo, da je Tone ! Kristan vreden vsega pomilovanja — pardon, občudovanja, kajti kdor ima rdeč avtomobil se pač ne pomiluje — občudovanja zato, ker Jo zna tako lepo ,.furati44. Mož ni bil dolgo v zadregi. Ko je dobil v Šiški par batin in je „Naprej44 storil svojo dolžnost napram Golouhom in Lemezem, ki se je zagnal vanje, kakor se med kapitaliste nikoli ni, Je Tone, videvši, da mu rastejo puntarji preko ušes, na mah izpremenil svojo taktika 100.000 kron je daroval strajkujočim komunistom in se s tem hotel prikupiti komunističnim kolovodjem, — da mu pri tem za blagor delavcev ni šlo, tega ne bo nihče oporekal, ki ve, da je bil Tone Kristan minister za rude in šume. Taki ljudje namreč prav kmalu pozabijo na ideale in bedo zatiranega delavskega razreda, posebno pa, ako niso navezani samo na ministrske dohodke. Sedaj se je
Tonetu zopet odvalil kamen od srca. To dokazuje pisava »Napreja*4, ki se obrača po vetru svojega vrhovnega šefa. Kako tudi ne, saj sta Lemež in Golouh in nešteto dingih pod kljnčem. Za časa stavke je »Naprej4* podpiral komunistično gibanje, sedaj pravi, da bi moralo delavstvo poslušati svoje stare, pametne in izkušene voditelje, pa bi se ne bila zgodila taka nesreča in bi delavstvo ne izšlo poraženo iz boja. Sedaj petelin kikirika. Radovedni smo, kake strune bo ubral, kadar se odpro vrata ječ in se zopet prikažeta Lemež in Golouh. Ali bo imel pogum očitati jima, da sta zmedena, neresna človeka? Najbrž se bo potuhnil kakor kužek in dal »Napreju*4 nove direktive. Ubogo delavstvo, ki ima takega vrhovnega voditelja 1
Dr. Brejc in alkohol.
Edini uspeh, ki ga zaznamuje dr. Brejčeva vlada, je prepoved točenja alkoholnih pijač. Priznuti moramo, da je bil to zelo pameten korak, ne glede na to, kdo ga je storil. V sedanjem času, ko vsled vedno rastoče draginje skoro ni več mogoče živeti, ni denarja za popivanje! Ce so strastni pijnnci kljub temu popivali, so njihove diužine umirale od lakote. Saj še tako kmalu ne bo več mogoče živeti. Omejiti se bomo morali na najpotrebnejše. Brez hrane ne moremo živeti, brez pijače pa lahko, ker imamo najzdravejšo pijačo — vodo. Seveda bi prepoved alkoholnih pijač morala veljati za vse državljane, tudi za bogataše, čeprav le tem draginja ne dela nikakih ovir. V tem času ne potrebujemo nikakih orgij, denar naj se uporabi v dobre namene. Zakon pa mora biti za vse enak, tudi za gospoda deželnega predsednika samega. Ljudje namreč dvomijo o tem, da bi se g. predsednik držal te naredbe. Dvom prihaja odtod, ker se tudi svojih odredb stanovanjske komisije ni držal in je v vladni palači stanoval toliko časa, dokler ni zopet postal predsednik deželne vlade. Dvom je tu in najbrže sodček tudi.
Delavska izobrazba.
Po dogodkih na Zaloški cesti so se časopisi jeli pečati z izobrazbo našega delavstva. Med prvimi ie bil seveda »Slov. Narod'*. Čiankar pravi, da je dolžnost vseh strank podpirati stremljenje po izobrazbi in povzdigi zavedenega in narodno nezavednega delavstva. Žalostno dovolj, da so gospodje šele sedaj spoznali, kam vodi pot njihove indolentnosti. Da bo tudi sedaj ostalo pri samih bese-
stvari. Zato vam bodi drugo vodilo v govorništvu: izbirajte si snov za svoj govor iz stroke svojega poklica ali pa vsaj iz take stroke, ki jo obvladujete in ne govorite o stvareh, ki jih ne razumete, zakaj sicer se vam pri vsaki priliki lahko pripeti, da se pred občinstvom osmešite. V svoji stroki je vsak kolikor toliko doma in bo znal gotovo kaj dobrega povedati, kar vam bo tudi vsak poslušalec lažje priznal.
2.	Seveda lahko človek tudi o drugih stvareh kaj ve povedati, ne samo o svoji stroki, vendar bo govornik spočetka moral vedno računati z nekim nezaupanjem s strani občinstva. To nezaupanje pa polagoma mine, ako se je govornik vsaj prvič obnesel. Resnično je vse polno stvari, o katerih bi moral končno vsak premišljati, čeravno ne spadajo v stroko njegovega poklica. V mislih imam zadeve javnega življenja: politične, gospodarske in kulturne zadeve. To so ravno stvari, o katerih bi moral biti vsak izobražen državljan dobro poučen, tako da bi mogel pri vsaki priliki povzeti besedo in vpli-
vati na javno mnenje. Danes opazujemo lahko neko obče nezanimanje
in omslovaževanje političnega življenja. To pa je velika napaka današnje generacije, ki je plod politične podivjanosti predvojnih časov. Ta podivjanost je ubila vsem dostojnejšim ljudem veselje do javnega delovanja, ker se je skušalo vsakogar, ki je kaj poštenega hotel, osmešiti in politično ubiti. Nikdo se ni upal več javno izpostavljati, vsak jo gledal, da mu dado politični hujskači mir, zato se je političnemu deiovanju ogibal.
In vendar velja še danes kakor nekdaj Salonov izrek: »Kdor stoji v bojih svojega naroda izven strank, ni vreden državljanske časti.* Za nas, ki si urejujemo novo lastno državo, pa velja ta izrek s posebnim povdar-kom, da kdor se danes, ko gre za obstoj in Ustroj miade države, ogiblje političnemu delu, ta ni vreden biti Jugoslovan. Kdor pa hoče svojemu narodu na političnem polju z govorništvom kaj koristiti, je treba, da si pridobi vsestranske izobrazbe. Ta mora razumeti sedanjost, katero za-more razumevati le iz poznanja pre-
teklosti. Učite se iz zgodovine svojega naroda. Učite se zgodovine narodov vobče in marsikateri pojav, pred katerim stojite danes kot pred nerazrešljivo zagonetko, se bo sam od sebe pojasnil. Spoznali bodete, da je zvečine že vse bilo na svetu, samo v drugi obliki.
Demosten pravi, da Je zgodovino svojega naroda, ki jo je napisal Tu-kidik, osemkrat prepisal in se na pamet naučil. V Demostenovih govorih se je pokazalo, ds je Demosten zgodovino svojega naroda resnično razumel in se iz nje veliko koristnega naučil in s tem svojim znanjem je grškemu narodu neizmerno koristil. Kdor hoče svojemu narodu koristiti, se mora učiti iz njegove zgodovine, ki mu da potrebnega znanja za razumevanje sodobnih pojavov jasnega življenja, ker le ta, ki računa z realnim sodobnim življenjem, mora kaj trajnega in koristnega ustvariti za bodočnost Zato uvažujte nasvet, da skrbite za najsplošnejšo svojo izobrazbo. Politično življenje je 6truga, kamor se stekajo vsi studenci človeškega življenja.
3.	Ko ste si izbrali snov, jo je treba skrbno razčleniti in opredeliti.
Treba je najprej določiti, kaj hočete povedati v govoru, ki v splošnem naj ne traja več ko eno ura To pa zato, ker dolgi govori utrudijo poslušalstvo in s tem pokvarijo uspeh, ki bi ga sicer govor gotovo imel. Govori, ki se vlečejo kakor morska kača, lri trajajo cele ure, še niso nikoli imeli pravega uspeha. Ljudje se namreč najprej naveličajo poslušati Začenjajo se dolgočasiti, zdehatl in misliti na vse druge stvari, samo na to ne, o čemer dolgovezni govornik pripoveduje.
Snov je treba torej omejiti na odmerjen čas približno na eno uro in izpustiti vse nebistvene stvari, ki si jih bo poslušalstvo samo dopolnilo iz lastnega znanja in izkušenosti. Ne govorite dolgih govorov in ne dolgočasite z dolgoveznimi govori občinstva, ker s tem vedno zgrešite namen govorništva.	(Dalja	prih.)
dah, tudi o tem smo globoko prepričani. Kako liberalna burioazija skrbi za izobrazbo našega delavstva, priča Narodni dom. V tem domu, ki ga j« ves narod postavil gotovo tudi za našega delavca, Id je narodnega prebujenja najbolj potreben, danes ni mesta za delavca. Delavci in delavska mladina je z veliko težavo dobila majhen prostor v spodnjih prostorih Narodnega doma, torej v kleti. Tam se je vršila šola, tam se je delavstvo izobraževalo. Ne bi omenjali tega, ako nas ne bi — poslušajte! — ven 1 vrgli tudi lz tega, tako da sedaj nimamo nikakega lokala, kjer bi se vršila naša predavanja. Narodni dom je za kabarete in veselice, za našega delavca v njem ni prostora. Skrajna predrznost je, Če ima ta buržoazija potem še pogum govoriti o izobrazbi delavstva. Najprej nam dajte lokal, potem se pomenimo o izobrazbi.
Fantazije.
»Mariborski delavec« je potuB* tal, da so v NSS dve struji, ki sta n največjem prepiru med 3eboJ. »Mariborski buržuj« naj nikar ne misli, da •je NNS — JDS. Naša stranka ni strujarska stranka in nima nobenega opravka z intrigami. Smo kot ea mož! Tako je gospod »Delavec«!
Mi in češki socijalisti.
Zadnje seje našega strankinega načelstva se je udeležil tudi naš referent iz Prage. Ker se je ugotovilo, da med nami in čehoslovašklmi socijalisti (Klofač na eni ter češkimi naprednimi socijalisti (Modraček) na drugi strani, ni bistvenih razlik, se Ja sklenilo, stopiti v stik z obema strankama. Obe stranki sta narodni in obsojata Marxov materijalizem. SploS se moramo mi na tem polju veliko učiti pri bratih Cehih, ker so daleč pred nami. Predvsem toraj zveze l socijalisti vseh slovanskih narodom v smislu našega strankinega programa.
-f Jadransko vprašanje. Kakor *• slišijo glasovi, se jadransko vprašanje vendarle približuje svoji konečnl rešitvi. Na konferenci v San Remu se to vprašanje ni moglo reševati, ker naša delegacija ni bila prisotna. Zato se bodo vršila med kraljestvom SHS in Italijo direktna pogajanja. Pašič In dr. Trumbič sta pooblaščena. da se sestaneta z Italijanskimi delegati. Kje se bodo pogajanja vršila, se še ne ve. Vršiti se imajo baje že ta teden. Neka novejša vest. ki pa ni popolnoma zanesljiva, pravi, da se bo sešel italijanski minister za zunanje posle Scialoja z dr. Trum-blčem v Švici in sicer v Brigu ali na kakšnem drugem kraju ob simplonskl železnici. Sliši se. da ie za rešitev jadranskega vprašanja stavila ital. vlada nove pogoje in sicer: Istra na! pripade Italiji približno do znane \Vilsonove črte. Reka z okolico bi otokom Krkom nai bi bila posebna država pod varstvom zveze narod'”# z nevtralizirano luko. Otoki Lošinj, Vis, La sto v o in Pelagruž nai bi pripadli Italiji. Mesto Zader naj postana avtonomno. Albanija pa naj bi bila država pod italijanskim protektoratom — Dokler bodo stavili Italijani takšne Dogoje, seveda sporazum n« bo lahek. Ne vemo. če je opravičen optimizem, s katerim gledajo nekateri na direktna pogajanja, od katerih se obetajo kotikortoliko ugodne rešitve.
4- Za koncentralcjsko vlado. Ket
je naš notranji in zunanji položaj neugoden In je zato treba močne vladu, se |e v Beogradu začela zopet akcija za koncentracijsko vlada Iz dospeli dT. Vesnič in dr. se posvetila nalogi, pomiriti sprte stranke. Stranke so stavile za vstop v novo vlado svoje pogote. ki j^žejo vsa) delema na pomirhivost. ^‘inu.a železničarska stavka ie, kakor se vidi. naše strankarje malce spametovala Razne vesti poročajo, da je tudi regent odločno za sestavo nov« koncentracijske vlade. Mogoče le ta moment nova vlada že sestavljena.
4 Plebiscit na Koroškem. V kratkem, že menda koncem mala, s« bo vršile na Koroškem ljudsko glasovanje. Imenovana ie že zavezniška plebiscitna komisija, v kateri je po eden Anglež, Francoz in Italijan-Cllasovanle se bo vršilo nalorej ▼ coni A. ki je v naši upravi, tri ^dno nato pa v coni B. Izid v coni A bo izpadel gotovo nam v prilog, dočlni v ooni B, kjer Nemci z vsemi Silanu hujskajo in ščuvajo prebivalstvu proti nam. ne stojimo ugodno.
.j, . Odnosfand Slovencev lz okupiranega ozemlja v San Romu. Odposlanci tržaškega političnega društva >-F.dinost« gg. dr. \Vilfan, doktof Podgornik in dr. Stanger so v San Remu Izročili spomenico vrhovnemo
gvetu mirovne konference ta drugo
spomcnico italijanskemu ministrskemu piedsedniku Nittiju. V spomenicah zahtevajo plebiscit za Slovenc®
V	zasedenem ozemlju.
+ Konferenca v SpaL Za konferenco v San Remu, W se Je pred kratkim vršila, se začne v nekaj dneh konferenca v Spai. V francoskih krogih se zlasti marljivo bavijo z določitvijo programa te konference. Ena izmed točk se peča z vprašanjem, ali se bodo izmed zavezniških držav udeležile konference samo Francija. Anglija in Italija, ali pa tudi Belgija, Poljska in Cehoslovaška, nemara celo Danska, ker so vse te države tudi vsled svoje zemljepisne lege interesirane glede razorožitve Nemčije.
-r Svet zveze narodov se bo sestal dne 15. t. m. v Rimu, kjer bo oficijelno proglašena kofistituanta
sreze. V zveri narodov Bodo zastopane Italija, Francoska, Anglija, Japonska. Brazilija, Belgija. Grška ta španska.
-+• BoB med Poljsko ta sovjetsko Rosijo. Vesti o bojih med Poljaki ln Rusi si zelo nasprotujejo. Ootovo pa je. da so izbruhnili težki boji, v katerih je za enkrat sreča na poljski strani. Poljaki napredujejo in so zasedli baje že Kijev. Na poljski strani se bori tudi ukraiinski vrhovni poveljnik Petljura, ki }e strasten ptotl-boljševik.
+- Voditelj ameriških delavcev proti komunistom. Vodja ameriških delavcev Gompers se je izjavil v ostrih besedah proti komunistom. Gompers zahteva združenje vseh strokovnih organizacij celega sveta proti komunistom, ki so največji ne-prijateljt delavstva.
Tedenske vesti.
Iz stranke.
Namesto oštarli — šole! V zadnjem času je bilo vsled prestopka na-redbe prepovedi točenja alkoholnih pijač več gostilen zaprtih. Mi si dovoljujemo tem potom opozoriti deželno vlado, da te lokale — ali vsaj enega izmed njih — nameni za izobrazbo naše zanemarjene delavske mladine, kakor tudi ostalega pouka potrebnega delavstva. Delavska društva ne morejo nikjer najti lokalov za izbrazbo svojih članov. Se jz dosedanjih tesnih prostorov se jih ven meče. Oostilne naj se torej brezpogojno odstopijo v ta namen. — Zastonj pisarija! Vemo, da ne bo nič polagalo iz enostavnega razloga, ker nismo — klerikalci, kakor za bivšo vlado nismo bili liberalci. Tako je! V tem tiči vzrok naših žalostnih razmer.
  Sevnica. Kakor srno doznali,
ge je peljal dr. Sticker iz Brežic v Beograd, da izposluje br. Winkle, lastnikom tukajšnje tovarne za kopita, jugoslovansko državljanstvo. To tukajšnje delavstvo in ostalo slovensko rebivalstvo silno razburja. Zakaj ; ratje Winkle so. poznani kot propa-gatorji pangermanističee misli, ustanovitelji šulverajnskih šol in so sploh bili že od nekdaj najzagrizenejši sovražniki našega naroda. Da bi »e tovarna ne nacionalizirala in da bi lahko ostali še zauaprej pritiskači naših delavcev in eksponentje nemštva, se poganjajo za jugoslovansko državljanstvo ! Res lepi Jugoslovani bi bili tol Odločno povemo, da se kaj takega ne sme zgoditi. Pričakujemo, da je imel protest, ki ga je poslalo glavno tajništvo naše stranke brzojavno v Beograd, tudi uspeh. V nasprotnem slučaju bomo mobilizirali vse moči, da se na drug način napravi red. V Jugoslaviji, na svojih lastnih tleh hočemo biti mi gospodarji. Nam zadostuje že spomin na one žalostne Čase. Zato naj se te ljudi, ki vzbujajo te spomine, prej ko mogoče odpravi na Bavarsko. Kaj šele jugoslovansko državljanstvo!
50- In 20-kronski bankovci se
bodo zamenjavali samo še do vštetega 15. t. m. Po 15. se ne bodo nikjer več sprejemali. Zato opozarjamo občinstvo, da se z zamenjavo požurt.
V	prometu ostanejo še nadalje 10-, 2- in 1- kronski bankovci.
— Pregovori s železničarji radi ureditve plač so se pred par dnevi pričeti v Beogradu.
— Tobak nameravata zopet podražiti. Hrvatski listi poročajo, da nameravajo koncem tega meseca zopet podražiti tobačne izdelke in sicer za 50 odstotkov. Tobakarji gotovo ne bodo s tem zadovoljni.
— Stavke. Ne samo pri nas, temveč tudi po drugih državah se vrše neprestano slavke. V Trstu stavkajo sedaj bančni uradniki, trgovski usluž- j benci, delavci v kemičnih tovarnah in J kovinski delavci. V Italiji je splošna stavka v Viareggiu in v Livornu. V Livornu se je udeležujejo trn i železničarji. V Franciji stavka že nekaj dni 12.0t)0 mornarjev v Marseillesu, v Parizu pa stavkajo železničarji
— Narodni poslanec ubit od nabojnikov. Pri vasi Deiimirovpc v Srbiji bo ubili razbojniki par. poslanca Tiho-mira Draškoviča, a dva njegova spremljevalca težko ranili. Umor je izvršila razbojniSka družba Sveto^ara Spahida, na katerega glavo je oblast razpisala 2000, a na glave njegovih tovarišev po 1000 dinarjev.
— Aretacija komunističnega ag*-tatoria. V Beogradu so izsledili enega glavnih komunističnih hujskačev ob prevratnih dogodkih v Subotici — Ljutico Zeki6a, ki se je skrival v Beogradu pod izmišljenim imenom.
— Krvavi spopadi s tihotapci pri Radgoni. Ob demarkacijski črti pri Radgoni je prišlo pred nekaj dnevi
do krvavih spopadov med stražami in tihotapci, ki so šteli 15 mož. Tihotapci so začeli na Btraže streljati, nakar je tudi straža odgovorila s ognjem. Ubit je eden tihotapec.
— Družbo ponarejalcev kolkov za bankovce je izBledila policija v Subotici. Pri hišni preiskavi se je našlo 49.000 bankovcev po 50 K s ponarejenimi kolki in 5000 ponarejenih kolkov. Policija je zaplenila tudi dve štampilji z napisi ,Ujvideki Takarek-penztar* in ^Jadranska Bank* (pravilno bi moralo biti ^Jadranska banka*).
— Madžarska zarota v Novem Sadu. Pri uglednih novosadskih Madžarih je naila vojna oblast mnogo orožja in munlcije ter edotni vojni telefon.
— Prebivalstvo Berlina. V Berlinu je padlo število prebivalstva od zadnjega štetja leta 1910 v decembru od 2,071.257 duš sedaj na 1,807.864 prebivalcev, torej za več kot četrt milijona. Taki pojavi se prikazujejo po vseh večjih mestih srednje Evrope.
— Velike množine kobilic v Hercegovini. V Hercegovini, zlasti v okolici Mostai^a so se pojavile kobilice. ki grozijo uničiti drugače dobro obetajočo letina
— Zgodnje črešnje po 10« K en kilogram. V Sarajevu so piinesli na trg zgodnje črešnje. ki jih prodajalo po 100 K en kilogram. Skoro ni mogoče verjeti, da kaj takega oblasti mimo gledajo.
Ljubljana.
— Raško zastopstvo se osnuje
pod vodstvom g. Lopuhina v Ljubljani. Njegova naloga bo, da skrbi za ruske begunce, ki so pribežali v ! naše kraje.
— Na kolesa umrl. Zadnjo nedeljo popoldne je naredilo kolesarsko društvo ,, Ilirija* izlet, katerega se je udeležil tudi g. Ivan Goreč, oče znanega lastnika kolesne in avlomonilne tvrdke g. Ivana Gorca. Na povratku je zadel g. Gorca na kolesu mrtvoud.
V bipo se je zgrudil na tla in v par trenutkih urarL N. v m. p.!
— Komunist Marcel Žorga aretl-, ran. Znani ljubljanski komunist, strojevodja juž. žel. Marcel Žorga, ld je tekom železničarske stavke nastopal na raznih shodih, se nahaja od 3. t. m. v preiskovalnem zaporu. Marcel se je javil sam no policiji, kamor je prišel s prošnjo, da se sme udeležiti pogreba svoje umrl« matere. V spremstvu in pod nadzorstvom detektivov se je Žorga udeležil pogreba, nato pa so ga pridržali v zaporu.
— Velik požar na ljubljanskem kolodvoru. Dne 4. t. m. zvečer je iskra la cseDnega vi trka užgala na glavnem kolodvoru vagon nafte. Železničarji bo ogenj takoj opazili in i lasno nevarnostjo 6praviU vagon na prazen i tir. Ob 7. uri je prihitela požarna ! hramba in začela gasiti. Tedaj so ee začeli železni Podovi, v katerih je bila nafta, eksplodirati. Železni kosi BO leteli na vee strani in povzročili med ognjegascL. ki so požrtvovalno vršili svoj človekoljubni poklic, težke žrtve. 321etnega tapetnika pri Naglasu Alberta Žargi je zadel kos železa v glavo ter je ostal na mestu mrtev. Smrlnonevarne poškodbe je dobil mestni cestni nadzornik M».ks Levec. Dalie so bili ranjeni: ključavničar Maks Klanšek, slikarski mojster Andrej Zgonc, krojaški mojster Ivan
Eerme in tapetnik Avguštin Košiček. argija in Levca so prebijali z rešilnim vozom v bolnico. Žargi je bil že mrtev, d očim se še o Levcu ne ve, če bo okreval.
— Tatvina vreJ5 v Žitnem zavodu. Pred ljubljanskim deželnem sodišču sta bila obsojena radi tatvine v eč v Žitnem zavodu Lovro Giovanelli na 6 in Josip Kopač na 8 mesecev težke
•, ječe,
Maribor.
— »Marburg «M no eh dentsch •etn!* Tako se ie danes tolažijo naši Nemci in pravijo, da bo v 15 letih Maribor zopet Nemški. Jugoslavije več ne bo, ker je že danes prezadolžena.
Kaj imate od Srbov ?	25	na ... 1
Tako in podobno se sliši naie interna-djonalce. Imen dveh g^. ki sta se tako Izrazila, se Itak ne izplača povedati, ker Bta pod zaščito Senekoviča.
— General Maister je prevzel i 29. aprilom štajersko obmejno poveljstvo in mariborsko mestno poveljstvo.
Celje.
— V interesu prebivalstva. Radovedni smo, kedaj se bo zopet gospod člnnkar v ,Novi dobi* spustil v nadal-nje razprave o reševanju stanovske mi-
Zborovanje IzvrSevalnega odbora Narodno-socijalistične stranke. Načelstvo stranke je na svoji zadnji seji sklenilo sklicati prvo sejo lzvrše-valnega odbora na bmkoštno nedeljo, dne 23. t m. Dnevni red se pravočasno objavi. Danes opozarjamo samo na to, da po organizacijskem redu pošlje v izvrševalni odbor vsaka krajevna organizacija na vsakih začetih 150 Članov po enega zastopnika. Prosimo, da se imena delegatov javijo pismeno strankinemu tajništvu. *
• •
Predavanja v politični fioll se do nadaljnega ukinejo, ker so nam odvzeli prostore. Kadar se nam posreči dobiti nove prostore, bomo pravočasno naznanili.
Krajevnim organizacijam N88. Že potom posebne okrožnice smo opozorili krajevne organizacije, da poskrbe za to, da so vsi strankini člani obenem tudi naročniki lista. Sodja-Ust mora o socijalizmn tudi kaj vedeti. Zato opozarjamo člane, da pazno prebirajo zlasti progra matične Članke. Mi se s tem ne zadovoljimo, da imamo
Zbor delegatov Narodno-socijalne
Zveze, ki bi ne imel vršiti 18. aprila, smo bili radi železniške stavke primorani preložiti in se bo vršil s istim dnevnim redom na Binkoštni ponde-ljek, dne 24. t. m. ob istem času in v istem prostoru. Dan poprej zboruje izvrševalni odbor Narodno - socialistične stranke, tako da bo delegatom, ld so obenem zastopniki politične organizacije, omogočeno, udeležiti se tudi zborovanja izvrševalnega odbora.
O	ponesrečenem fitrajku. O štraj-kih je znano, da so bili še nedavno prepovedani. Danes delavca nihče ne more siliti, da deln, ako vtakne roke v žep. Ako bi se železničarji ne nahajali v mobilnem stanju, bi jih vlada j ne mogla siliti s takimi brutalnimi sredstvi na delo. Železničarska stavka bi se najbrže kljub temu posrečila, ako bi imelo gibanje strogo mezdni značaj. Toda zahrbtne postopanje komunističnih voditeljev je dalo celemu gibanju strogo politično lice. Prav nič se ne oziramo na tu, kaj piše meščansko časopisje, stvar presojamo s strogo dalavskega stalisČa. Štrajk ni bil pravilno začet. Dosedaj se o takih važnih vprašanjih še nikoli in nikjer ni sklepalo na odborovi seji, temveč na skupnem zborovanju potem, ko je potekel rok na pravilno vložene zahteve. Tn ni treba nikakih tajnosti, če je stvar poštena! Zakaj bi se o njej javno ne razpravljalo? Največja pogreška pa je obstojala v | tem, da se je pri tako važnem vprašanju ignoriralo Zvezo jugoslovanskih železničarjev. To je nov dokaz, da niso imeli poštenih namenov. Že to samoposebi, če bi se uič drugega ne bilo pripetilo, daje stavki politično lice. Ce imam namen izsiliti stavko, jo izsilim lahko tudi na ta način, da , stavim tako visoke zahteve, da ml jih ne morejo ugoditi. Pretirane zahteve se zlasti lahko stavijo, ako se članstvu ne d& prilika, da bi o njih razpravljalo. V zgornjem slučaju pa, kakor vemo. niti zahteve, nili tenrin
i	ni bil pravilno določen. Poslopunje j komunističnih hujskačev je bilo ori tej stavki vse obsodbe vredno. 6o-veku se v srce 6mili ubogi železničar, ki je moral na tak sramoten način nazaj v službo. Dvomimo o tem, da bi železničarji še dosodaj no bili spoznali, da je bil način proklamadje štrajka zgrešen. Železničarski štrajk pomeni velik poraz, ne samo za železničarje, temveč tudi za ostalo delavstvo, kojega stališče je sedaj postalo še mnogo težavnejše. Zato naj služi ta štrajk kot nauk, da se morajo taki boji voditi trezno ln zelo premišljeno.
zerije in skrčenja moitva tukajšnje dri.
policije. Ne vemo, kako bi m mn zdelo pri sren, ako bi m na svoječasni njegov predlog odpustilo večji del dri. redarstva, ko H si ga v zadnjih dnevih aprila
privoščili celjski komunisti skupno s „junkerji“ črno - zelenih - Rosseger-jevih klobukov. Ni pa izključeno, da bi čez noč postal vnet kolovodja naših brezdomovincev; ker sl je »glavar* Martinčič pridobil saržo — v Ječi. Danes je vse na svetu mogoče.
\	—	Iz celjskih zaporov so izpustili
9	zaupnikov komunistične organizacije, ki ao bili aretirani za časa ielezničar-skega štrajka.
— Odpuščeni- so iz sluibe komunistični hujskači:	Martinčič, pisar v državni cinkarni, ter Divjak, Germadnik in Murko, vsi trije delavd.
— Celjska policija zasleduje nekega Madžara Arpada Weiss, ki je osumljen tihotapstva x valuto v Prekmurje.
člane. Naši Člani morajo tndi vedet), zakaj so narodni socijalistl. Majhno število zavednih, ki vedo, kaj hočejo, več zmore kot veliko število nezavednih. Krajevne organizadje naj o vseh važnih dogodkih ▼ organizaciji poročajo ,,Novi Pravdi**.
Poročevalska služba. Vsaka krajevna organizadja mora imeti dobro delajoč časnikarski odsek. Odsek mora vsaki teden najkasneje do srede poslati vse najvažnejše novice iz svojega okoliša na uredništvo „Nove Pravde* v Ljubljani, Gradišče, št 7. Ce hočemo, da piše list o nas, poročajmo!
Zbor odbornikov ljubljanskih kra-ievnih organizacij NSS se v smislu sklepa centralnega organizacijskega odseka v četrtek ni mogel vršiti. Vršil se bode poznejši čas.
Strankino tajništvo uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 8. do 7. ure zvečer v I. nadstropju Narodnega doma, desno. Telefon 5t Til
Oi]l organizacijski odsek NSS. Člani osjega organizacijskega odseka so na razpolago vsak dan v strankini pisarni od 5. do 7. ure zvečer.
Mezdno gibsnje javnih nameščencev. Dne 15. maja L L poteče rok na vlnženo spomenico, ld je bOa sprejeta na javnem shodu javnih nameščencev v Ljubljani dne 15. preteklega meseca. Položaj javnih nameščencev, tako nižjih, kakor višjih, je res beden, ppsebno odkar je bila vpeljana kronsko-dinarska novčanica. Nameščene« prejem* plačo v kronah, fiv-Ijenske potrebščine pa mora plačevati v dinarjih, ki nimajo večje vrednosti, kakor krona o priliki zadnjega povišanja. Zato smo trdno uverjeni, da bo vlada morala ugoditi upravičenim zahtevam javnih nameščenoev.
Mezdno gibanje predilnlškega delavstva. Mezdno gibanje je posebno težavno pri onih obratih, ki nimajo surovin in delajo vsled tega le za sila Med temi obrati se nanaja tudi litijska predilnica. Pretekli mesec je družba na zahtevo Nar. soc. Zveze ugodila 50 •/, povišanje na plačah, odbila pa je zahteve po nabavnih prispevkih za uradnike, mojstre in delavce. K temn treba pripomniti še to, da je poverjeništvo za trgovino in obrt pred dvemi meseci smatralo za potrebno ukiniti vse nabavne prispevke, ki so bili lanskega leta meseca junija sklenjeni dogovorno s Nar. soc zvezo. Kaj storiti? AHžtraj-kati, če obrat posluje le za silo, pravzaprav zato, da veai enemu delu ne-zaposlencev nudi zaslužek? V obupnih razmerah se nahaja danes pre-dilniško delavstvo! Izhoda pa ni nobenega 1
Mezdno gibanje lesnih delavcev v
Moker«. Na izg 1 v Mokercu, ki je la6t veleposestva grofa Auersperg, ao bile prošli teden na zahtevo Nar. soc. Zveze zvišane plače delavcev za 75°/°, Oziroma za nekvalificirane za 50 */,, tako da imajo Bedaj prvi K 42 -, drugi pa K 33 -. Toda upravitelju Schauti ta sklep poverjeništva za agrarno reformo sporozumno z Nar. soc. Zvezo ni bil vso?, zato dela sitnosti na ta način, da kvalificirane delavce uvršča med nekvalifi-drane. Ta mož, ki bomo o njem o priliki lahko napisali čedno storico, sedaj išče dlako v jajcu. Strokovno tajništvo Nar. soo. Zvezo je vložilo v tej zadevi odločen protest na glavno poverjeništvo za agrarno rrformo.
Mezdno gibanje tkalniškega delavstva. Pod državnim nadzorstvom nahajajoča se tkalnica ▼ Št. Pavlu pri Preboldu je odločno odklonila vsako povišanje plač ondotne< a delavstva.
Šele na opetovani pritisk na vlado, poverjeništvo za trgovino in obrt, se je Narodno - socijalni Zvezi posrečilo doseči, da so se zvišale mezde
tamkajšnjega delavstva za 60 */,. Ker
morebitni ugovor vodstva tovarne proti sklepu omenjene oblasti nima nobene odločilne moči, je začelo delavstvo, osobito delavke odpuščati Ravnokar smo prejeli dopis, da je bilo odpuščenih 12 delavk. Kapitalisti nagajajo, kjer le morejo.
Gospodarstvo.
Odvzeti nežigosani bankovd se vrnejo. Po naredbi ministrstva za finance se vrnejo vsi odvzeti nežigosani bankovci, da se lahko u po rablje Izven države.
Državne mcnjalnlee se na odredbo finančnega ministrstva ('snujejo v obmejnih krajih, kamor prihajajo naši izseljend, ki se vračajo iz Amerike. Državno menjalnice bodo zamenjavale dolarje po najvišjem borznem kurzu, tako da bodo izseljeoci obvarovani plenjenja in da pride tudi država na ta način do dolarjev, ld jih potrebuje za svoja plačila v Ameriki. Za sedaj se bodo osnovale take držvvne menjalnice v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru.
Povišanje poštnih pristojbin. Pii nas so se zvišale brzojavne in telefonske pristojbine za približno 100 odstotkov. Pocetkom prihodnjega meseca se bodo zvišale tndi poštne pristojbine.
Železniška konferenca v Beograd«.
V Beogradu zboruje velika železniška konferenca, na kateri so zastopane vse gospodarske, tehnične in druge ustanove ln zastopniki ministerstev. Naloga te konference je, proučiti vprašanje o spopolnitvi železniških prog in o gradnji novih železnic, posebno z odrom na zvezo z morskimi pristanišči in na gospodarske potrebe države.
Niklastl drobiž. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se mora 10 ln 20 vinarski avstroogrski niklastl drobii sprejemati pri Javnih blagajnah ln v privatnem prometu kot novee po 10 in 20 par.
Boaanaki premog ae ja podražil g dovoljenjem vlade za 80 odstotkov.
železniški tarifni cenik. Prometne ministrstvo je izdelalo tarifni oenttt po katerem bo zvišan železniški tarif za 50 odstotkov.
Mednarodna trgovska konferenc« v Parizu. Na tej konferend, ki traja od 4. t m. naprej, so prisotne vse ii>-terparlamentarne skupine vseh evro p« skih parlamentov. Tudi naš parlament je zastopan po vseh strankah. Prejšnji predsednik angleške trgovinske zbornice v Parizu Walter Behrens je stavil na tej konferenci predlog, «| bi zavezniki dali za plačevanje ne* obhodno potrebnih živU in sirovin n obnove Evrope v promet bankovce, sa katere bi medsebojno jamčili.
Elektrifikacija ieleznle v Avstriji. Ker v Avviriji zelo primanjkuje premoga, nameravajo elektrificirati vel železniških prog.
Izvoz čevljev iz Cekoslovešk*. Na Čehoslovaškem ie toliko Izdela« nih čevljev, da je sedal dovoljen Iz; voz v inozemstvo, posebno na Poljsko, Romunsko in v Jugoslavijo —• seveda v okvirju obstoiečih kompe*-zadiskih poeodb.
Velika ruska banka v Beograda.
V Beograda se le ustanovila velika ruska banka z več desetinami mililo« nov dinarjev. Ta banka prepelic t. Jadransko morje 14 velikih ruskih trgovskih parnikov, ki bodo vrSitt promet med nagimi pristanišči. Tudi se prepeljejo v Jugoslavijo vsi poljedelski stroji, ki so bili določeni za gospodarski preporod lužne Rusije, ki so lo oe potem zasedli bollševikt Te strole bodo prodali Jugoslovan' skim polideleem.
Našim naročnikom.
Vsled tehničnih težkoč smo bfli
Erimorani prenesti „Novo Pravdo^
i	Maribora v Ljubljano. „Nova Pravw da“ bo izhajala sedaj v povedani in enkrat na teden.
Naročnina za „Novo Pravdo** znaša za 1 mesec 4 K, za '/« leta 12 K, za '/* leta 24 K in za celo leto 48 K. Posamezna številka 1 krono. Onim naročnikom, ki so plačali naročnino po starih cenah, se vračujd v novo odmero naročnine. Prikrajšan ne bo nihče! Nasprotno Izhaja list sedaj v tako povečani obliki, da vsebuje gradiva do malega za dve šte> vilki prejšnje oblike „Nove Pravde*4.
Poživljamo vse naročnike, da a vsemi svojimi močmi delajo na to, da se list kar najbolj razširi.
Današnjo številko smo poslali mnogim na ogled. Prosimo jih, da Ust obdrže in naroče!
Uprava »Nove Pravdo*.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde* Odgovorni urednik:
Anion Brandner.
Tiska »Učiteljska Tiskarna«.
Strokovni pregled.
Stran i
.NOVA PRAVDA* dw a maj« 19«.
10. Stev,
B2I? 5E.VtK
LjUOUAHlj KOUZ.CJ.
ERJAVEC & TURK
trgovina z železnino „pri zlati lopati- — Ljubljana
Valvazorjev trg 7.
r
•RiaiiifliiaiBMaaiamaiaaiiivaaMi
Zaloga pohištva j
I :
i
| Mm, Moi trg it. 6 j'
■
Cenik zastonj. — Svoboden S ogled, brez obveznosti.
•
§*9*l
Fran Novak
prva slovenska brivnica
Um. Heharinva usta itn. 22:
A. ČERNE
— ORAVEUR -
657
LJUBLJANA
DVORNI TRO 1.
lino strd (med), steče št. 20,
finovaselino po V»> V«, V»lnlkg, fino pralno milo podobno .Jelen-Ckovemu", toaletno milo sortirano, milo za britje,
pralni prašek »Kontent* v zav.
po ’/«kg, plavilo,
razne testenine v zav. po '/* kg, nadatf« razi. otroške seulnike (cuclje), sukanec,
pravi stenj it. 5 In 8,
Ustilo Ilirija (krema), krtače za ribanje, iimnate vezalke, biče la bičevo ike.
Osvald Dobeic
trgovina na debelo Ljnbljana, Sv. Jakoba trg St 9.
liptia zaloga moi&ib in deikilt oblek po lollih cenah Schwab & Bizjak, Ljubljana.
Dvorni trg Stev. 3.
Manufaktura - moda - konfekcija.
Tovarna
Jos. Reich
D m ■■■ m vsakovrstno - -PciVa...............blago.
Kemično čisti obleke.
Mainovejii pisemski papir
ter umetniške razglednice
in druge priporoča
= M. Tičar, Ljubljana. =
310
m
11RIB1I
se najtopleje priporoča,
1	domače Per>'° (p°-
j. ■	®	® šlje pon je na dom).
j iiaslp šIbv. 4.
PodnMi: SMoipva ulica______________________________________
Podružnica v Mariboru Svf flolika
vratnike, zape-
Gosposka Uiica štev. 38.	.	^stnice	in	srajce.
PODRUŽNICE
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ni. 88,	Glavni	trg
itov. 39.
1 takoj U K
ln zahtevajte od ..Zvezne tiskarne" v Ljubljani, na) vam po*l|e znameniti noveli Doatojevskega „11 ele no* *l“ In ,,Mull Jn*»Ml4“.
Somišljeniki, naročajte „KOVO PRAVDO1*!
Gumijevi trakovi za trte Pnevmatike z$ a^to in koleba
Vsakovrstne izolirane žice za elektr. napeljave.
debelo! M. Kuštrin debelo!
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
■ ■	Telefon Stev. 470. -------
M'
wmmam&m»n --------as
e
m
modnih. uloosHth. tnislovskib. žaketov. površnikov ilil. ter etroških oblek io kostimov zi birmanca v ranih.norcih ud 3 do 16 Iti. Vsakovrstne biafe: modne, deSke, la jezdita, turiste, delane itd. Srajci, samozaveznice, špoitne fepice. Vedno v zalogi
Lastni modni atelje. «akwstrra hiaee. ^ m^\ atilie.
fcm kranjska iiHtiiijalti
iratitn j. mmm lmjui
KS-
Vikin u niti
Razpošilja sc po vsej Jugoslaviji.
Pid
narodno kavarno
Prost mHub
m m m mm m&a
H
m
Čitajte! RazSirjajte 1 Naročajte 1
Narodu knjižnica:
L—S. anopl«;	VaL Vodnika tzbr. apial	broi.	X	8.-
8.-5,	.	Oaodeamua ....	,	»	8*—
O.	,	Gadje gnetdo ...	,	.	10—
10.—12.	,	Bel« noii .....	.	,	IO1—
ve*. , U*—
18’-15.	.	Cankar: Moje tivljenje bro». , 10-—
vez. > 14*—
18,	.	Paberki la Roža . brol. , 4'—
Knjige založbe »ZVEZNE TISKARNE* v Ljubljani, Marijin trg 8. čitajte! Razširjajte! Naročajte 1
Propagandne brošure:
Koroftka ... ..... ...... K 4*—
Poglavje 0 (tari demokraciji ......	,	2 —
Naša letni ,  ...............................  •	‘a	1’“
Problemi malega naroda ........	■	2'—
Jugoslovanska tena aa narodovo avobodo ... 2‘— Zaloiba:
bral. K 5 —
VB. . 8‘—
Iv. Albieebt: Slutnje
• • • •
J. Glaaer: Pohorske poti............broS,
vet
Df. 1. Lah: Dore
M. Pugelj: Mimo ciljev ........
Cvetko Golar: Kmečke povesti .....
Anton Pesek: Stepa ljubezen  ............
Manca Komanova: Šopek aamotarke . broS,
• ve*.
Knrentov album....................  broi.
K
5--8 — 6 — 8-8 — 200 5 — 7-4-60
Rastlinstvo naših Alp......................broS.	K	IO’—
Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina in njene naloge ....	»	,	10*—
Alfonz Mencnger. Nauk o serviranju .	,	15 —
Azov in Teffi: Humoreske.........................  »	6’—
Zbirka rudaritkih in fu?-inar»kih izrazov .	.	.	2’—
Razkrinkani Habsburžani .......	»	6
la devete deielr, predpustna burka ...	„	1 —
Kociopi»nBDaaDBDoaocBnnDBnDnnGDnnnDOBnnonDOBn0nnDniinBDOBciinnDDBOBDqQnnGanDnnnoaBnDannDnnBnc.aanDODnnDDoannonDDODDqooBannnDnDonnnDaaa0DnnnoooDDaoDooBa
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani str^neva utica stev^
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru
a
DelnlSka glavnica 30,000.000 kron.
Rezervni fondi 20,000.000 kron.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.
jjlIOgnOnnnnOBBBOOBBOnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOnBBBOBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBOCBBBBBBBOBBBBBOBBOBBBOBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBUBBBOBBBBBBC
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Hariiin trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti
"\
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede aprila nad 81,000.000 kron.
4
o/
/O
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom
z/
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
_ _	_	Kranj,	Ljubljana,	Maribor,	Metko-
aaPIIW*«l e^iaMiie eai^ajHMi Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knuztce, žiro- m druge vloge	Zagreb, Trst, Wien.
pod najugodnejšimi pogoji.	,	......
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.	Poslovne	zveze z vsemi večjimi krap v tu- m moranstv«.
_	    ■■	  ri^	MiltlTm——Mit—1 ‘
t&i
________________Ekfi*	i	varna	■«*—.
Časopise, knjige, brošure, cenike, le ake, lepake, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice Ud. natisni hitro, lično In ceno
Zveznatiskarna
^ v Ljubljani, Stari trg 19. ^
Kacoilla sprejema tudi upr»*nlJtvo irlugc3.:..’.[i&-v Ljubljani, t arfjln trg 8 ter njene pcc s cifnžte v Mariboru, «lavn^ trg; v Celju, Kralfa Petra ta In v Ptuju, PraSarnova <esta.
ta