troitAin» plaćana «t gotovini	lena posamežne it. 1-SO Očn
Št 24.	m»	V Ljubljani, dne 31. avgusta 1928.	X leto.
„MAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina..................Din 40"—
Polletna naročnina........................ 20"—
Četrtletna naročnina.................„ 10' -
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.	== Oglasi po ceniku. =====
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. - Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.467.
Generalmajor u m.: Ante Lešie
Organizirajmo se!
Ncmcč državnih službenika i umirovi jez nika u borbi za bolji i pravedniji obstanak često se tumači time, da te skupine nijesu dosta organizirane. Ta kritika je bez svake dvojbe opravdana. Zato je opomena «orga» nizirajmo se» posve opravdana.
A što fali našoj organizaciji? Znademo li, što hočetrio? Možebiti ali i to nije posve sigurno. Xzee na tom pitanju zapinje naša organizacija, a kamo li na onim drugima, koja sačinjavaju pojam svake močne orga= nizacije.
Znademo li, tko su i gdje su one zapreke, koje bi trebali da nadvladamo, da prispijs mo željenom cilju? Jesmo li jednodušni u shvaćanju, tko nam je u našoj borbi pri$ jatelj a tko neprijatelj? Znademo li, s kim možemo računati kao bezuvjetnim sobor* čem? Koga bi mogli pridobiti a koga pri* siliti?
Pa sve da smo u odgovoru na ta pitanja istog mišljenja i shvačanja, što sigurno nU smo, nastaju dainja pitanja taktike u bor« bi. Jesmo li borci ili molioci? Koja sredstva stoje nam. razpoložena i kako bi ih morali upotrebiti za što skoriji i bolji uspjeh? Sta« roumiroljenici osobito neimaju više mnogo vremena, da čekaju na uspjeh.
I a pitanja, koja si svaki organizator sta« viti mora, treba samo dobro promisliti, da .uz svake sumnje, svaki razumni čovjek upozna sve greške i manjkavosti, s kojim se naša organizacija, već od svog opstanka pati.
imamo Ii u obče organizatora? I ako ga imamo i to nebi bilo dosta. Jesu li njegovi pomočnici svaki na svom mjestu? Svekako > čudnovato, da ta skupina, sve sami inte« kktualci, izkusm ljudi, koji godine i godine pod istom nevoljom stenju, još se nijesu mogli naći na istom putu. Siguran dokaz, da im fali sposobnost za složan i jednodušan nastup. A bas to je prvi uvjet za uspjeh u svakoj' organizaciji.
Čudnovata pojava je svekako i to, da čak i pitanje, da li je svrbi shodno, da se sta« vimo na vlastite noge, nailazi na protivnike, premda je baš to pivi uvjet za svaku or« ganizaciju. Ili ima Ii zbilja gjegod u svijetu koju organizaciju, koja cd svog početka već stradava usljed nepovjerenja u vlastitu snagu?
Mislim da tega primjera nema. Ako smo možebiti i slabi individualitet, što nebi tre« bali .da budemo, onda moramo u prvom rc« tlu tu individualnost da izgradimo,, a onda kad nam je to .pošlo za rukom, onda istom, ako se čutimo preslabim, dolazi pitanje, da tražimo oslon i pomoč, kod druge koje or» g«: nizacije.
..' iz . toga svega slijedi prčka nužda, orga« idžirajmo se, stavimo se na vlastite noge i onda istom pogledajmo na lijevo i na des« no namjerom, da upoznamo soborca, pri« jäte!ja i pomočnika. ,
. Pvanajsti. jp, čas, da .se prekrcncmo i da našu samo teoretično, na papiru ili u cvi« dtinijij.i postojeću organizaciju izgradimo, usavfjapfo,, na onp što treba da bude — ne p.'.bfp skup., nevoljnika,. ■«— nego jednomu sljepic i složnih borbeiiika za bolji, i ■ pra« vedhiji opstanak. Nešmijetrio se Zadovoljiti
sa organizacijom bez duše, bez ugleda i upliva, s kojom svaka stranka računa i to samo onda, ako su izbori u izgledu.
Organizacija bez organizacije nesmijemo da ostanemo. Zato «organizirajmo se»!
Zadružništvo v praksi.
Konsumne (Nabavljalne) zadruge so vsaj regulator tržnih cen, če nič drugega.
Produktivne zadruge pospešujejo in po« cenjujejo produkcijo in koristijo proizva« jalcu in konsumentu.
Denarne zadruge, hranilnice, navajajo ljudi na štedenje, organizirajo in olajšajo način štedenja.
S tem pa ni izčrpana naloga in cilj za« družništva. Načelo medsebojne podpore in pravičnosti, ki se goji v navedenih panogah zadružnišvta, naj bi prehajalo tudi na osta« lo gospodarsko življenje.
Treba je desetletij truda, propagande in vzgoje, predno se pretvori n. pr. balkanski mentalitet v zapadno«evropskega, svobodo« miselni v verskega ali narobe itd. In ravno tako treba truda, da sc pretvori egoizem v altruizem, individualizem v komunizem v idealnemu pomenu besede.
Cernu? Zakaj izpreminjati? Prišel je 1. november 1927., in prišel je 1. maj 1928. Stanovanjski zakon in stanovanjska zaščita sta prenehala, v praksi sta že s 1. novem« brom 1927. po veliki večini odpadla.
Danes se bo izenačila najemnina v sta« rib in novih stanovanjih.
Najemniki še vedno opozarjajo, da jih čaka cesta. Trpini po vagonih še vedno ča« kajo na človeku dostojno stanovanjc, in nesrečniki, ki že po osem let bivajo po kle« teh, podstrešjih in beznicah — bodo še ča« k.tli, predno se jim posreči, da najdejo udobno stanovanje.
Devet let je tega. kar je začel delovati stanovanjski urad, kar so začeli oblcgavati za stanovanja g. župana, g. načelnika za Socijalno skrb itd.
Sedem let tega pa je, kar sem na zboro« x anju društva stanovanjskih najemnikov izvajal in predlagal sledeče:
Današnji (v letu 1920.) red zaradi stano« vanj je krivičen. Imamo stri vrste držav« Ijanov:
1.	Oni. ki je v starem stanovanju, pla» čuje zanj bagatelo, ca 100.— Din mesečno in dobi od svojih podnajemnikov oz. loka« lov čistega preko 1000.—, tudi 2000,— Din mesečno.
2.	Oni, ki biva v starem stanovanju sam za malenkostno najemnino.
3.	Oni, ki plačuje za novo ali preadapti« rano stanovanjc visoko najemnino do 1500 Din mesečno in
4.	Oni, ki šo brez stanovanj, bivajo po kleteh, vagonih, ali kje v podstrešju, v Kamniku, Jesenicah itd.
Govorimo samo o državnih uslužbencih. Oblasti so jih imele na glavi, da so se jih komaj otresale,' .
Najemnik, ki je stanoval zastonj, oziroma še vlekel dobiček od stanovanjske mizerije, ta se ni spomnil nesrečnikov, brezstanovanj« ccv.
Takole sem krftiziral takratne razmefč in opozarjal:	.....
Najemniki, ki jih ščiti stanovanjski za« koip in ki imajo večji ali manjši dobiček
'	"	•:»<.."..i •	...-v:	• 1
od te zaščite, usmilite se ostalih brez sta« Kovanj, in mislite tudi nase, kaj bo takrat, ko sc bo nehala zaščita najemnikov. Samo četrtino onega dobička, ki ga imate zaradi stanovanjske zaščite, dajte za odpravo sta« novanjske mizerije. Naj bi sc vpeljal ob« činski davek na cenejša stanovanja, pro« gvesiven davek po velikosti stanovanja in po premoženju najemnika. S tem davkom se lahko sezida in odplača v petih letih do 900 stanovanj.
Ko bo nehala stanovanjska zaščita, ta« krat ste že sami ustvarili zase dovolj novih stanovanj, ne bo treba \vgrizniti za drag denar v vsako luknjo — imeli boste pa tudi regulator za višino najemnin.
Stavil sem predlog: Društvo stanovanj« skih najemnikov naj konstatira in predoči to stanje in predlaga, naj sc uvede občin« ski davek za zgradbo stanovanj.
Ne smemo pozabiti onih bogatašev in ve« rižnikov, ki so pomagali ubijati našo valuto v svojo korist, in stanovali udobno in za« stonj v starem stanovanju.
Vsi so bili državljani SHS, pa tako velika razlika med njimi. Prvi je lahko popival, kolikor so mu nanesli podnajemniki, dočim je na stotine ljudi lazilo okrog, iskali sta« n ovan j, in se vozilo zvečer spet svojih 40 km domov do družine. Eden je služil denar, drugi zapravljal čas, zdravje, premoženje v vlaku, v kleti, v vagonu. — Kaj je prvi za« služil, drugi zagrešil? Goli slučaj: Kdor je Preje bival v gorkem stanovanju, je ostal na gorkem; kdor je prišel kot begunec iz Primorja, Koroške — je bil nadležen begu« nec, ki se ga je odrivalo na cesto, na deželo.
Čemu je država? Zato da ščiti slabejšega pred močnejšim. Država je s stanovanjskim zakonom ščitila najemnika pred lastnikom hiše. 1 o je bilo nekako negiranje privatne lastnine, kontribucija za hišne posestnike v korist najemnikov.
Kdo se je spomnil onih bednih, ki niso imeli nikakega ali le neprimerno stano« vanje? Onih, ki so bili najbolj potrebni pomoči?
O tem predlogu se ni niti debatiralo. Ugo« varjali so: Nas (stan. najemnikov) je več, bomo preglasovali hišne posestnike!
Drugi: Režete sami sebe v prst!
Tretji: Država naj zida!
Povdarjal sem: Ne čakajte države! — Država smo mi! Kje bo vzel Beograd denar? Od davkov? Čemu nositi denar v Beograd in ga nazaj prosjačiti, ko pa isto lahko ipiredimo sami. Denar se na potu zgubi! Pomagajmo , si sami, dokler jc čas.
To smo debatirali pred 7 leti.
Pred letom dni so skušali uvesti v Ljub« Ijnni podoben davek, bilo jc že prepozno.
Pred par dnevi smo čitali v časopisju o pohvali dunajski občini, ki je na podoben način sezidala na tisoče stanovanj — in ustvarila regulator za cene stanovanj.
Podobno idejo je imel marsikateri, samo speljati se je ni dalo povsod. Danes po 1. maju " 1928., ko jc moral marsikdo odšteti lepe stotake več kot navadno, se vprašamo: Zakaj smo čakali 8 let, zakaj se' nismo že ‘prejb organizirali in pripravili za oni trenotek; ko neha stanovanjska zaščita? Vzcmitg progresiven davek od 10 do 150 Din meseepö, povprečno 200 Din na mesec za stanovanjsko akcijo. Marsikak liter bi
se manje popil, ali konec nas ne bi bilo radi tega davka. Kaj bomo pa danes počeli?
Imeli bi sezidanih in plačanih ca 1500 lepih stanovanj. Najemnina od teh stanos vanj bi služila za nadaljno gradbo stano* vanj. Imeli bi regulator v rokah, s katerim bi potiskali neupravičene in pretirane zahte* ve hišnih posestnikov že danes, po 1. no» vembru 1927.
Ta regulator bi bil plačan prav za prav od hišnih posestnikov ki so bili 8 let prh krajšani za svoje najemnine.
Zakaj je bila ta ideja neizvedljiva? Dr= žava, občina, ni imela moči, da bi diktirala, ljudje pa niso imeli sami dovolj čuta za pravičnost in medsebojno pomoč. Niso imeli smisla za samopomoč! Niti trgovci niso bili!
Ako pišemo v našem «Zadrugarju» o pro« gramih in ciljih zadružništva, se marsikdo dolgočasi. Sama teorija in fraze presedajo tudi onemu, ki je vnet zadružnik. Kakor preseda n. pr. statistika onemu, ki je ne zna ceniti.
V praksi gospodarskega življenja pa se pozna, ali ima ljudstvo zadružni čut ali ne. Od tega čuta je odvisno, ali se dajo izvesti podobni problemi, kot gori navedeno, ali se ne dajo izvesti.
Poglejte blagostanje v zadružni Holan» diji — in jo primerjajte z našo revščino po 1. novembru 1927.	«Zadrugar.»
Naloga gospodarske samopomoči.
Če hočemo izreči pravilno sodbo o učim ku, nalogah in koristih zadružnega gibanja in če hočemo najširšim plastem naroda ucepiti smisel za samopomoč, potem mora» mo istočasno ljudstvu raztolmačiti cilje kapitalizma, sindikatov in trustov, ki so se v današnji dobi neverjetno razpasli.
Ali ni obtožbe vredno, da je danes vsak mali trgovec in tudi vsaka konzumna za< druga odvisna od cen, ki jih diktira združen velekapital naj navadne jšim življenjskim po= trebščinam?
Konkurenca v produkciji in trgovini, ki bi mogla jamčiti za cenen produkt, je iz»
„Znanci".
(Pod tem naslovom je izdal g. Ant. Adamič v lastni založbi 112 strani obsegajočo 1'n ti žic o, v kateri je nanizal 17 črtic iz slovenskega življenja. Dasi se nam zdč zares znane vse osebe, ki nastopajo v črticah, vendar so v njih zbrani le posebni čtovešlki tipi, ki jih ne srečuj e no vsak uan. Njih dejanja- segajo globoko v človeško življenje ter so zasukana in .popisana z veliko spretnostjo. Zato tudi vse črtice -ugodno učinkuie;o na čitatelja in zapuste trajne vtise v njegovi duši. Knjižico tudi .potem, ko jo že prečitaš do konca, še večkrat .rad vzameš v roke m jo z zanimanjem na novo prebiraš.
Prve tri in deloma tudi četrta črtica so mladinske; med njimi je posebno lepa »-Hleb«. Med naslednjimi so štiri jako -posrečene črtke, zajete iz življenja našilh državnih nameščencev in te so: »Kadetjec, »Dobri Peter«, »Jerala« in »Penzijoni-sti«. Zgodbice v teh črticah pa so tudi verjetne in deloma resnične, saj pisatelj kot uradnik dobro pozna iz lastnih izkušenj vse -posebnosti in tajnosti takega živi-jenia.
Crtica »Dobri Peter* je odlična posebnost v našem slovstvu. Doscdaj so menda smatrali pri nas v uradniških in pisateljskih krogih -nižjega državnega uslužbenca za človeško bitje neke nižje vrste brej srca m d'uše, brez giobokejših čustev in brez duševnih zmožnosti. Zato so ga tudi povsod dosledno preztraH in .poniževali in ga Se prezirajo. Naši pisatelji in časnikarji se ga le redkokdaj spommifo v svojih spisih s kako zanikamo stransko vlogo. O. Adamič pa je davčnega izvrševalca Petra naslikal v svoji črtici z najlep-štmi barvami kot izredno inteligentnega in dobrosrčnega človeka v službi te izven nje. Ljubil in spoštoval ga je vsak, kdor ga je poznal. In ven» dat pisatelj ne pretirava. On pozna življenje In ve, da jih je mnogo med trižUmi uslužbenci, ki so vredni In sposobni za višje vloge v človeški dmž-
ključila široke mase od upliva pri preskrbi najvažnejših življenjskih potrebščin.
Kako pridobimo potreben upliv na cene?
Ako se združijo v eno celoto vsi oni, ki so pri potrošnji prvi činitelji in ki skupno organizirani predstavljajo precejšnjo kapi» talno moč.	•
Le z dalekosežno organizacijo potrošnje in s prehodom k organizaciji produkcije za organizirano potrošnjo se je mogoče uspešno postaviti v bran.
Otrok n. pr. ne more vedeti, da je že v zgodnji mladosti uprežen v službo privat» nega kapitala.
Mož in žena pa morata znati in vedeti, da niso vsi produkti najboljši, ako se za njih dela vsakovrstna reklama.
Žalibog pogrešamo v javnem časopisju vsako objašnjenje v tem smislu, ker mora časopisje radi donašajočih oglasov molčati, ker jim je morda oglašanje edini donos in ga težko pogrešajo.
Zato upravičeno trdimo, da je samo giba» nje konzumentov zmožno izbojevati viden uspeh proti trustom, diktatorjem cen in podraženju; le organzirani konzumenti so zmožni preprečiti monopolizirane namene velekapitalizma — izkoriščanje.
In to je naloga zadružništva, ki kliče k samopomoči.	«Zadrugar.»
Hranilni in posojilni konzorcij se je preselil v nove lokale. Glej: Vestnik in oglas!
Iz strokovnih organizacij.
Udruženje drž. zvaničnikov In služlteljev je
izročilo pristojnim činiteljem naslednjo resolucijo:
»(Ker se gotovo vsako leto menjajo odredbe v zakonu finančnega osnutka in to vedno naredbe, katere se nanašajo na -zvaničnike in služitelje in se jim vsako leto poslabšava položaj nižjih nameščencev ter je bila večina od njih vrženih v dnevmtčarje, äkoravno imajo 4—S—6 let službe ttd. Drž. zvanič. in služitelji sc na svojem, zboru, ki se je vršil dne 10. junija 1938 v Beogradu ob 14. uri izdali sledečo spomenico:
1) Da se drž. služitelji in vsi neukazni uslužbenci, kateri so izpolnili 3 leta službe in so bili prevedeni, da iste v tem letu neodložljivo prevede;
bi, a jih je neprijazna in krivična usoda .potisnila na nizke položaje. Ve pa tudi, da se povsod dogaja -premnogo nasprotnih slučajev. Toda on hoče biti pravičen napram vsem stanovom in zato je uvrstil med svoje črtice tudi dobrega, a nesrečnega Petra.
«iZnanci» so izšli letos ob izredni slovstveni suši. Sicer se tudi pri nas še vedno tiska in zalaga mnogo knjig, a* te vsebujejo navadno le prestave tujih del, zbrane spise .naših starejših pisateljev in kake neznatne in brezpomembne paberke kot novo slovstvo. Večjih in pomembnejših novih izvirnih del pa že dolgo zaman pričakujemo na našem književnem trgu. In vendar bi se lahko dobilo v sedanjih razburkanih časih med našim narodom obilo dobrega in hvaležnega gradiva za taka dela!
Pogostoma čitamo v raznih listih o krizi naše knjige. Vemo pa, da je te krize največkrat krivo naše strankarsko klikarstvo. ki se je polastilo vseh gospodarskih in umetniških panog in slovenski -pisatelj niti objaviti ne more svojih del ako ni izrazit član kake take ktikarske družbe ah pa nima. sam sredstev za lastno založbo. Tako se godi tudi drugim naštel umetnikom; klikarstvo jih zatira in ubija.
V taki slovstveni sum so nam jako dobro došle Adamičeve črtice in državni nameščenci ne smerno prezreti, da imamo v svojih vrstah pisatelja, ki je nam podal v svojih črticah tako dobro duševno razvedrilo. Zatoi naj ne bo nikomur Izmed naš žal za bora dva kovača, ki si ju lahko pribrani en večer, če se le nekoliko zadrži v posnemanju prerano umrlega debehlbaria »Jerale* in si za tako prihranlena kovača naroči črtice. Na to način pa tudi razbremenimo našega požrtvovalnega tovariša založniških stroškov In s tem dejanjem obenem pokažemo svetu svojo smotre nest za čast. vzajemnost ta prosveto svojega stanu.'	'P. K.
Hranilni in posojilni konzorcij
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5./I. levo.
Ustanovljen leta 1874.
Uradne ure dnevno od 3. — 5. popoldne razun sobot, nedelj m praznikov. Sprejema hianilne vloge m jih obrestuje po .	° — 7 V/o.
Daje kredite tudi ranžijs«e m konsumne po 9% proti poroštvu m zaznambi.
-2.) Da se zvaničnikom in služiteljem aktivnim in penzijortiramrn zvišajo osebni dodatki na sedanjo draginjo živil za najmanj 25%.
3.	) Da se ukine uredba o nasilnem odtegljaju članstva Nabavl-jalnih zadrug in povečavi ulogov za petkratno. Če zadruge ne morejo obstojati, naj iste likvidirajo a imovina naj se vrne sedanjim elanom, ker te zadruge ne nudijo članom nobene koristi.
4.	) -Da se vsem aktivnim služiteljem prizna z zakonom službena obleka.
5.	) Da se vsem- drž. nameščencem, kateri še niso prejeli izplačane razlike, ista v teku: tekočega leta izplača.
6.	) Da se zvaničnikom in služiteljem prizna povišanje stanarine za 12 krat več.
7.	) Da se zabrani brezpravno ter protizakonito upotrebovati služitelje za privatne posle v smislu rešenja gosp. ministra socijalne politike z I. 1920.
To resolucijo je zbor Lfpravi udruženja stavil v dolžnost, da se ista -preda merodajnim faktorjem s prošnjo, da učini vse v resoluciji navedene stvari, da se bedno stanje istih popravi čim preje, ker smo z našimi zahtevami skromni.
Beograd, 10. junija 19218.
Z nalaganjem denarja v Hramlnem In posojilnem konzorciju koristite sebi in pomagate bednemu tovarišu.
Kdor v javnih lokalih ne zahteva „jfašega Glasu", se sramuje — svoje lastne suknje! —
Tolmačenje uradn. zakona.
(Nadaljevanj»)
Objašnjenje, kojim danom se Imadu obustaviti penzijske prinadležnosti u slučaju reaktiviranja penzionisanog državnog službenika.
Prigodom reaktiviranja jednog penzionera o-dredio je nadležni naredbodavac drugoga stepena isplatu plajće sa danom reaktiviranja dočim je isplatu dodataka na skupoću odredio dahom nastupa dužnosti dotičnoga penzionera.
U tom je slučaju stiglo riješenje D. R. br. 57.666 od 31. maja 1927, kojim se objašnjava, da se reaktiviranom činovniku rmadu Obustaviti danom reaktiviranja sve penzijske pri-nadležno-sti 1 penzija i dodatci jar državni •službenik ne može u pogledu prinadležnosti biti u isto vrijeme i aktivni službenik i penzioner.
Tolmačenje uradniškega zakona. Obustava plaće na molbu državnih službenika u körtet zadruge Državnih Službenika za Štednju I Kredit.
Ministar Financija pod br. 12.233 od 8-februara 1927. god. Generalna Direkcija Poreza povodom molbe Zadruge Državnih .službenika za Štednju i Kredit da se za td6 račun na državnim kasama vrši obustava
administraitfvnfrn putem na činovničke plate (osnovne i položajne) na predstavke od strane pojedinih činovnika administrativnim putem, uvjerivši se iz njenih pravila, da je za-drugitt cilj uzajamno materijalno pomaganje državnih shtžbetrika pođ najpovoljnijim udovima, to rta osnovu izloženoga i čl. 120. zakona o državnim činovnicima i službenicima gradjamdtioR reda i zakona o taksama riješio je:
'Da držami službenici članovi zadruge, mo^u 'tražiti i sebi obustaviti na svoje pri-nadležnosti kod financijskih vlasti, kod kojih primaju plate za račun zadruge Državnih Službenika za Štednju i Kredit putem izjave u duplikatu od kojih im se jedna vraća sa potvrdom, da je obustava tražena, plaćajući za te predstavke samo taksu iz t. br. 1. od 5 dinara.
Pomenute vlasti dužne su vršiti ove ob-iiKtave i primljene sume 'knjižiti kao depozit •pa ih isplaćivati ovlaštenim licima od strane punomoćnika Zadruge.
Generalna Direkcija Državnog (Računovodstva izdat će u ovom smislu potrebna na-redjenja i uputstva FinansijSkim vlastima.
Vestnik.
Hranilni in posojilni konzorcij) javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani se
preseli s 1. septembrom 1938 iz Gregorčičeve (prej 'Hilšerjeve) ulice št. 7 v nove lokale Aleksandrova cesta 5/iI. levo. Več glej v oglasu!
Zadoščenje. Ministrstvo prosvete, oddelenje za osnovnu nastavu, O. IN. 'BR. 47.265 z drre 8. VI. 1928 je poslalo veliketnu žulpanu (prosvetno ode-lenje) v Ljubljani sledeče obvestilo:
»Ker se je ugotovilo, da nista niti Ivan 'Drm-Uvk, urednik, niti Andrej Škulj, izdajatelj' »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani, oba učitelja, kriva del, zaradi katerih je bilo proti njima odrejeno s tukajšnjim. reŠeejem O. N. br. 40.234 od 5. ntaja J928 disciplinsko postopanje, se isto s tem ustavlja, ker za to ne postoje zakonski pogoji.
0	tem obvestili vse interesente in dalje po zakonu1 postopati.
Beograd, 6- iuhia 1928.
*
1	udi kazensko postopanje zaradi pregrešika po čl. 52. in 54. tiskovnega zakona je bito od deželnega sodišča v Ljubljani ustavljeno. — To je lep uspeh. Poverjeništvu UJU čestitamo. Ni majhna zasluga »Zveze«, ki je zastavila vse svoje sile, da je obvarovala (Predstavnike organizacije. bi so v njej včlanjene, pred neitpravičeninr disciplinskim in sodnim postopanjem. Našim čla-«icm >c znan vzrok uvedenih preiskav, saj smo jrb v našem listu razglasili. Objavili smo tudi mnenje odličnih pravnikov v tem- sporu. Mia. prosvete je bilo dostopno za mnenje «Zveze« in ni za objavljene članke v .»Učit. TovartSo«, ki so vsebovali samo stvarno kritiko, upropastilo svojih uslužbencev, ker so se drznili povedati goto resnica
Se ena razsodita. Državni svet je pod št. MJS?! z dne 29. 12. 1917. razsodil: ... V svojem VI. «telenju... vzelo je v pretres tožbo X. V.,
•referenta umetniškega oddelenja ministrstva prosvete, proti rešenju .Ministra 'prosvete P. br. 1637 od 16. februarja 1927. zaradi zahteve naknadne razlike v prejemkih med V. grupo I. kategorije, v kateri je -uvrščen po razsodbi ‘Državnega sveta pa je proučivši tako tožbo, rešenje in ostale akte, kakor tudi odgovor ministrov in tožbo, poslan s pismim od' 19. aprila 1927. P. br. 4393, našel, da tožbeno rešenju ne more ostati v moči, ker ne postoji zakonski predpis, po katerem bi to-žiteHj bit dolžni vrniti razliko v plači V. grupe I. kategorije in I. grupe II. kategorije, ker je on brez svoje krivice pozneje razvrščen v V. grupo I. kategorije, a plača, ki jo je kot tak prejemal. Je bila nagrada za delo, katerega je vršil kot uradnik te grupe. Vsled tega in na osnovi čl. 17. in 34. zakona o Državnem svetu im upravnih sodiščih VI. odelenje Državnega sveta razsoja da se poniči toženo rešenje.
Don-ašamo prednje, da bi se vsi zainteresirani mogli pravočasno obrniti na Državni svet in bi' se s tem rešili povračila že prejetih prejemkov. Svetujemo pa, naj se interesenti sklicujejo na Odločbo plenarne seje z dne 4. V. 192IS št, 13.710, ki smo jo citirali v poslednjem »N. GL« št. 33 z dne 20. avgusta 1928.
f Stjepan Radie. Že čut tovarištva do hr-' vatskih kolegov nam imperativno nalaga dolžnost, da priobčimo v spomin velikemu držav-niiku, tragično preminulem bivšem, ministru- in brvatskemu voditelju Stjepanu Radiču tudi v našem listu po-smrtnico, ki mu jo- je posvetil zagrebški -»Naš Glas< -na prvi. črno obrobljeni strani. Prosimo, da žalujka vsakdo pazno prečita.
•»/Baš u časovima, kad bi i nama državnim Službenicima bio najpotrebniji — odijelio- se od nas veliki vodja, neumorni učitelj i dalekovidni apoštol naroda hrvatskoga.
Smrt Stjepana Radića zavila je u tešku, tugu i naše redove, jer ona znači golemi gubitak i za nas javne namještenike, koji smo u njemu gledali onog očekivanog državnika i političara, koji će u dogledno vrijeme konačno riješiti još uvijek neriješeni problem moralnog i materijalnog 'O'bežbjedjenja državnih i ostalih javnih namještenika naše države.
Imajući u svim pitanjima našeg narodnog i državnog života jasne i cdredjene poglede — Stjepan je Radić i u pitanju zakonsko-pravnog organizovanja namiješteništva naše države, imao svoje stalno i sredjeno mišljenje, koje se u povodu nekih njegovih javnih izjava sasvijem krivo tumačilo, premda je baš on u tim: svojim izjavama 'po svojoj dalekovidnosti išao za tim, da naša država mora svoje državne službenike postaviti na onaj moralni i materijalni nivo, na kojem- stoje državni službenici u svitu savreme-•nim državama kulturnoga svijeta — ako se želi da državni organizam funkcijonira u svim svo-jim dijelovima onako, kako to odgovara sveopćoj dobrobiti naroda i države.
Stojeći na tome stajalištu Stjepan je Radić — kod sviju dosadanjilll tmdgetskih rasprava u samoj skupštini te u sjednicama financijalnog odbora kao i u ministarskim sjednicama, kad1 je bio aktivni ministar, napokon i na javnim svojim zborovima — uporno isticao temeljnu svoju misao, kadgod bi se raspravljalo o državnim namještenicima naime; da se dobra uprava države ne može zamisliti bez valjanih državnih namještenika, a te će dobiti naša država tek onda, ako- se u prvome redu proredi kadar sadanjeg1 državnog namješteništva i iz njega Izluče svi oni, koji su u njemu zbog svoje nemarnosti, nesposobnosti i stručne nespremnosti samo na teret a ne na korist državnog organizma, a zatim kad će država, taj srednjem kadar državnih namještenika, novim zakonom moralno i materijalno abez-bijediti onako, kako su to već učinile sve kulturne države - tada će biti reda i brzine u odvijanju administrativnih postova našeg državnog organizma.
Držeći se u svim svojim izjavama ii odlukama svoga gesla: za čovječnost, pravednost i slobodu St. Radić mije uskraćivao tih blagodati suvremenog pravog demokratizma ni državnim namještenicima, već je naprotiv naglašivao, da se njima niti mogu niti smliu) oduzimati njihova čovje-čanska prava a to su: sloboda njihove savjesti i pravedno obezbiedjenje ajfiiovo:; tražio je s toga da se državni namještenici ne postavljaju po partiskoi njihovoj pripadnosti, već po njihovoj stručnoj spremi .1 kvalifikaciji i da se 'prema stečenoj kvalifikaciji i plaćaju, jer to odgovara principima sveobćc pravednosti.
Taj svoj principijelni stav prema državnim namještenicima Stjepan je Radić odlično 'i odlučno za-smpao ;kao ministar prosvijete, kad je a
stotine i stotine slučajeva ustao, da brani čovje-čanska prava pojedinih drž. namještenika a i cijelih korporacija njihovih u svome ministarstvu a i u. ostalim 'ministarstvima.
U genijalnome vodji hrvatskog naroda Stj. Radiću, koji širinom i jakošću svoga duha nije stvarao samo savremenu kulturu svoga rodjenoga naroda nego koji je sudjelovao tjakoder po svojim dalekosežnim idejama i po svojem jedinstvenom radu i kod izgradjivanja savremenc opće-čovje-čanske kulture — gube javni namještenici onoga svoga čovjeka, u koga su 'Postavljali najveće svoje nade. Ali, alro nas je taj veliki Hrvat, Slaven in Čovjek tijelom ostavio —- duh Njegov ostaje medj-ui nama! Ta čvrsta vjera, da će duh njegov kriliti i dalje nad nama, ublažuje našu bol nad njegovim gubitkom a ujedno nas ispunjuje čvrstom nadom, da će sve ono, što je zamislio ä n.je dospio1 ostvariti Stjepan Radić — njegovi drugovi u duhu njegovu i prema intencijama njegovim realizovati.
Čuvajući u redovima našim ničim, neokaljanu uspomenu Stjepana Radića, klanjamo se u srcima našim pred veličinom njegovom kličoči': . va Stjepanu Radiću!
Odtegljaji mesečnih 10 Din niso namenjeni za fundiranje Nabavljalnih' zadrug, pač pa za snovanje kreditnih in stavbnih zadrug. Te zadruge se snujejo v Nabavljalnih zadrugah. Neverjetno, kako je članstvo slabo informirano, saj ne zna velika večina uredb in zakonov niti pravilno čitati.
Kaj pa zopet to pomeni? Nismo sicer debili v roke odlok ministrskega sveta z dne 24. VE. 1928. št. 61.060, ki odrejuje postopek pri izplačevanju deset milijonskega kredita za »diference«, čujemo pa, da ima ta odlok poleg že razglašenih formalitet še eno točko, ki se glasi:
.»-da se iz ovoga .kredita izuzima suma od 1,000.000 dinara i stavi na raspoloženje Ministru Financija, iz koje će se sume, izuzetno od točke 1. i 2. ovog rešenja, u specijalnim- slučajevima, motivisanim rešenjem .Ministra Financija, odobravati isplata onim državnim činovnicima, koji ovim rešenjem niso obuhvaćeni«. — -Za kakšne specijalne primere pa gre? Zdi se nam, da si protežeji manejo roke. Kdo bo prvi — kdo bo še skočil na vožiček? — Drugi pa naj čakajo. Naj čakajo vdove, sirote, zvaničniki in služitetji! Mi 'uradniki čakamo že 5 let, i pa bomo še dvajset, saj to je -samo štirikrat toliko, kakor smo že.
Penzije vdov po upokojenih državnih uslužbencih. Generalna direkcija drž. računovodstva je pod DRbr 52747 ex 1926. razglasila: »U smislu čl. 337 fin zakona za 1928-29. god. propis čl. 144 zak. o- činovnicima gradi, reda od 31. jula 1923. god. i čl. 130 zakona o drž. saobraćajnom osobjtr od 28. oktobra 1823. ima se tako razu-mjeti: da samo porodice -onih drž. službenika imaju pravo na -porodično penziju, koji su brak sklopili ili prije stupanja u drž. službu ili za vrijeme vršenja službe, dakle u aktivitetu, pa prema tome porodice onih službenika koji su brak sklopili -poslije penzioniranja, nemaju pravo na porodičnu penziju osim slučajeva u kojima su njihove porodice stekle več na to pravo po predjašttjim zakonima, prije donošenja ovog zakona.
Što se tiče penzionera bivše A. U. monarhije, oni, po tamošnjim zakonima to pravo nikad itisu ni Imali, pa prema tome, ne može biti ni govora o njihovom stečenom pravu«.
Napredovanja. Čujemo, da je finančna delegacija v Ljubljani predložlia fin. ministrstvu predlo® za napredovanje večjega števila davčnih uradnikov. iBaš iz vrst te stroke je čuti največ pritožb zaradi neopravičljivega zapostavljanja, saj. so .pred nedavnim in šele na pritisk neumorne sekcije poreznikpv napredovali iz 'H-3 v 11-2 uradniki s 30 in celo 34 leti' drž. službe! Uradniki v 11-4 — S in tudi v UH. kategoriji imajo kontrolne in blagajniške posle. Z izvršenim napredovanjem bodo pač že v najskrajnejšem času omiljene nekatere trdote in mučne neenakosti med sovrstniki, a Se daleko ne .fatvtes v ;primeri .» uradniki TL kategorije drugih' strok.
»Naš Glas« se tiska od septembra t. 1, dalje v »Učitelj, tiskarni«. Ker nima tiskarna prav takega formata za fist, bo -pač za malenkostno spoznanje ožji in krajši, kar pa tudi ne bo ovira za enotno vezavo vsega letnika. Preselitev je sklenila »Zveza«, ki ima odslej v prostorih »Učiteljske tiskarne« tudi svode postavne prostore. Več objavi »Zveza«.
Prosimo prispevkov! Uredništvo je sicer zatoženo s -poeftistki, nedostaje mn pa stvarnih, aktuntoSh čSankov iz organizacij ta vsesplošnih itd,, ki zanimajo Statelie. Potitiko odklanjamo!
V stoletju živčnih bolezni je treba imeli jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je obenem tudi redilna.
Hitro, kaj je novisa.
Tenoristom ni potreben velik študij, kajti le redkokdaj za po jo preko a, b, c.
Prepir: »Če hočeš z menoj govoriti, moraš molčati in poslušati! »Če pa ti misliš, da si to, kar sem jaz, potem si velik osel!«
Inserat št. 261917 v »Jutru/« št. 194 (19. 8. 1928.) Hišica za ,26.000 'Din naprodaj pri D. M. v Polju za malo družino z električno napeljavo. Blaž Jakob, D. M. v P. — Hišica sicer ni draga, a kupca le ne bo.
Graničarska. Nemški turist, do miši ja v e c, ki je nekaj čut o nepismenosti naših obmejnih čet, pomoli o prihodu na greben meje našemu graničarju v šali namesto pasoža — jedilni list. Vojak vzame list v roke in primerja si gnali merit s turistom1: »— Ohsenmaul, istina. — Kalbsbrust, istina, — 'Froschschenkel, istina, — Gehirn—Sauerkraut, i tako je. Marš natrag! Sretan put«.
C. J. Hamann,
Ljubljana
¥am nudi naJsoHdnejši vir nakupa perila, opreme nevest novorojenčkom, perja in modniSt potrebščin.
Predtiskarija modemih ročnih deB.
SHr* L Mikuš
r\J Ljuliljaos, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršnjejo točno In solidno
Cenejše kot pri
razprodajah
■e dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
JL TRPIM, Maribor
GSavni trg š\&v. 17.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nas!. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 18, 19.
isaloi slini „IF
najmodernelSe konstrukcije.
The Hex Co
LJUBLJANA, Gradišče številka 10.
Rao •B».»« ip-ausn
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohiš va«in tapetništvo.
HirotinvB leitgea
Ljubljana, Jurčičev trg 3. strojno in ročno vezenje zaves, pregrinial. oerila in oblek v najsolidnejši Izdelavi.
Anton
Bajec
Cvetlicama
Ljubljana
Po8 Zrančo
Vrtnarija: Tržaška cesta štev. 34.
Telefon interurban 32-22.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetni k e in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
J
:
DANIJEL ZUPANC
zlatar
Wolfova ulica št. 6, Ljubljana
Zlatarska poprav la in nova dela po nizki ce i.

*.
)©©©
PARNA PEKARNA ©
JEAN SCHREY NASL.
JAKOB KAVČIČ
0
Parna pekarna
g
0
FRANC DOLINAR
I
0
ES
0
0
B
B9
0
0
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA C 19
najtople e priporoča svojim cenj odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic.
0
0
S
0
5S2EaEi^Ea52B3iaEäB3EaBÖBaQBBiBiaBQBBaB
Kes ta v racij a
„NACETU“
puri
Ljubljana, Kette Murnova ulica 3. priporoča gg. drž. uradnilrom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane
KNJIGARNA
NOVA ZALOZBA
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO
imiMMmiiimmiiiiiimiiimiiiimmmmmmiiimmimmmmmmimmMMMMiiiiiiiiMiNMmi
NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO.
iiiimmiiiimimiiimiiimmmiimimiiimmiimiitimiimiiiiHiimiiimiiiiimiiiiiimiiimmMi
©©0©©©©0©©©©©00©0 ©©©©000
r. z. z o. z. L3UBL3ÄNA, Kongresni trg št. 19 in
PODRUŽNICA prej I. GIONTINI
LJUBLJANA,
- -—
■
BVIESTNI TRG štev. 17
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarnišhih potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago.in svilo. |
I
Tovariši!	Najboljše blago!	Naini?je cene!	Tovarišice!
Že stanovska zavednost ve eva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, a*40 nam
nudijo te ustanove večje ugodnosti ih večje koristi kotftuje. Ena izmed takih ustanav je naša
Telefonov. j^bavljaltui zadruga državnih nameščencev v Cjubtjani, Vodnikov trg štev. 5. ček?Si6acun
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko In kolonijalno blago najlinejš vratc po najrilijlh cenah, ki so tnoftoč . Velika Izbira, «jeiiü-kov, predpražnikov in najtipejšlb Jn najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najlmejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih c ena n.
Drva in premoć vsak čas na razpolago, Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge
najvišji ci|j! Da je blizu tega ci ja, dokazujejo stalni in dnevno noyo pristopajoči člani-odjemalci. •
Tovariši! Tovarišice! Pristopite* k tej zadrugi in kupujte v njej!	;	, Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
'r:V	h
•tteryv^f r/f •
■ t	...	•	#
Izdaja Zveza državnih nameSiieDcev, Slovenijo v J-jubUani.
Odgovorni urednik Ant o« Adamič Za Narodno tiskamo Fr.’ Jezeršek. Vsi v
•t:..' ■
Ljubljani.

"V-,