Uredništvo inu|iravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 15. 't* urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so ne vračajo. Inserati: Šeatstopna petit* vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo so popuat. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Velja *a Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., /.a pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mosoo no kr., pošiljatev na dom volja mesečno O kr. več. Po pošti velja za celo leto 10gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jedon raosec 85 kr. Štev. 168. V Ljubljani v petek, 19. septembra 1884. Tečaj I. Dogodki v Liberci. -K.— Požrtvovalnost bratskega nam češkega naroda za povzdigo svoje narodnosti znana je dobro našim čitateljem. Leto za letom polagajo se na oltar domoljubja svote, o katerih se mi vbogi Slovenci pač še sanjariti ne upamo. Ko je neusmiljeni element pokončal krasno stavbo narodnega, s tolikimi žrtvami zgrajenega gledališča, trebalo je le malo mesecev in odbor pogorelega svetišča Talijinega imel je zopet sto tisoče na razpolaganje! Človek bi mislil, da mora konečno ta redka požrtvovalnost omagati, da se mora narod naveličati vodnega davka, kojega mu nalaga domoljubje — a temu ni tako! Čarobni hrami gleda-, lišča niso še po polnem dodelani, doneski se še pobirajo po čeških zemljah — in vender narod ne pozabi druzih naprav, ki mu varujejo svetinje njegove. Posebno je narodno šolstvo oni moment, za katerega darujejo severni naši bratje ogromne svote leto in dan. Odkar je zašel nemški „Schulverein“ v češke kraje, noseč seboj germanizacijo, troseč nemir in nezadovoljnost, poprijelo se je živahno gibanje vseli čeških krogov. Osnovalo se je na podobni podlagi češko šolsko društvo, „ U s t r e d n i Matice školska", ki ima namen, reševati otroke čeških starišev pred narodnostnim poginom ter jih ohraniti zveste otroke svojega roda. Povsodi, kjer je živelj češki v nevarnosti, postavilo je omenjeno društvo svoje podružnice, in na mnogih krajih preskrbelo potrebnih šol, kjer se deca v glasovih materinih poučuje ter na ta način brani pred duševnim poginom, ki ji preti iz učilnic z nerazumljivim ji učnim jezikom. Zadnje čase ustanovilo je marljivo to društvo z redko požrtvovalnostjo češko šolo v Liberci (Ileichenberg), kjer živi na tisoče Cehov brez svojih šol, brez zavetja za svoj materini jezik. V nedeljo vršila se je slavnost otvorenja novega učilišča. Od vseh krajev Listek. O te ženske! (Amerikanska dogodbica.) Potovanje je gotovo koristno, kajti človek seznani se s tujimi deželami, spozna značaje drugih narodov in njih običaje, vrhu tega pa se dobro zabava in seznani z marsikatero ljubko osebo na potovanji, doživi marsikatero zanimljivo dogodbico, katera mu še v poznih letih privablja na odrevenela ustna zadovoljen smoli. Sploii — človek ^ si na potovanji razširja duševno obzorje. Temu vender ne boste °porekali ? Mojega mnenja bil je tudi štiridesetletni Profesor gospod Gregorij v Albani v Zjedinje^ »ih Državah. Gospod Gregorij je imel dobro, ^hločutno, človekoljubno, usmiljeno srce; v njegovem vedenji najti bi ne mogel njegov najhujši sovražnik najmanjšega madeža, vzoren profesor je bil. A da bi ga bili še le videli, kadar je govoril svojim učencem! Vse ga je poslušalo, kakor okamenelo, skoro solze so se jim utrinjale in po polnem so bili prepričani po govornikovih dokazih. Na daleč okolo nad prišli so prijatelji zdrave pedagogike v mesto, da bi proslavili narodno svečanost. Iz zlate Prage odposlala je „Matice škol-skft“ šestero odbornikov v Liberec in vse je kazalo, da se bode slavnost mirno in dostojno vršila. Praški gostje pripeljali so se v noči med soboto in nedeljo uže čez polunočno uro v mesto. Nič hudega sluteči, stopili so gospodje raz vozove — kar se začuje divji krik in glasovi! „Pereant Čehi, pereant češki psi!“, doneli so iznenadenim gostom nasproti. Tolpa mladih ljudij, tamošnjih Nemcev, večinoma iz boljših krogov, posebno mnogo dijakov višjih šol vmes, gujetla se je na kolodvoru in vpila s hripavimi glasovi psovke došlim Čehom. Ko so se gostje odpeljali v pripravljeni hotčl, valila se je poulična druhal pred novo češko poslopje, kjer je vnovič jela „demonstrirati“, divje kričati in pravo „mačjo muziko*1 izvrševati. Iz razgrajajoče tolpe čula so se žuganja zoper češke meščane in obljube, da se bode jutri, to je v nedeljo, stvar nadaljevala. Da se ustavijo neljube poulične demonstracije, podala se je druzega dne zjutraj deputacija Čehov k županovemu namestniku ter ga prosila, da bi zabranil jednake nastope, kakeršni so se vršili po noči. Namestnik je zagotavljal, „da nič ne zna o ponočnih nemirih'1 ter obljubil, da bode potrebno ukrenil. Res je poslal par mož stražnikov pred šolsko poslopje in slavnost zamogla se Je v redu dokončati. Navdušeno so uavzočni Cehi otvorili narodno svetišče in z burnimi klici nazdravljali so presvetlemu vladarju, najvišjemu čuvaju češkega naroda in njegovih svetinj. Komaj pa je bila svečanost končana, pričelo se je zopet surovo obnašanje zbranega pouličnega ljudstva. Dr. Šamanek, vodja tamošnjih Čehov, rešil se je komaj pred osebnimi napadi. Do njegovega stanovanja drli so nemški „demon-strantje" in celo gori k njemu prišli so kričat in ga razžaljevat. Kjerkoli se je pokazal Čeh na ulicah, sprejel ga je divji krik in najgrše psovke so ga spremljale. Ko so bili Cehi zbrani kriljeval je profesor Gregorij v zgovornosti svoje drugove. Povsodi ga je ljudstvo ljubilo in priljubljen bil je tudi pri višjih osebah. Ni bilo dvojbe, da bode profesor Gregorij v svojem življenji napravil še lepo karijero! Le jedno napako je imel gospod Gregorij: sovražil je čez vse ženski spol; če mu je kdo govoril o zakonu, obrnil se je in s temnim obrazom odšel. Vender je bil vesel družnik. Nekoč pa se je Gregoriju zazdelo tako pusto, dolgočasno in tesno med domačimi zidovi, namenil se je nekoliko potovati in razodel je to svojo namero drugovim svojim. Ti so ga sicer hoteli pridržati doma, češ, da se na amerikanskih železnicah potovalcu časi kaj neprijetnega pripeti, osebito, če potuje v ženski družbi. In drugo vi so ga svarili, naj se ogiblje vožni po železnici v vozu, kjer bi bil sam z žensko vkup, kajti te izvabljajo v Ameriki sopotovalcem denar; in če jim ga dati ne hot6, obdolžijo jih najumazanejših nasilstev. In kdo bi rad ne dal slednji novčič, da si le ohrani ime čisto? Ta svarila pa niso odvrnila gospoda Gre gorija od namere, saj je bila vest njegova čista in volja njegova krepka. Profesor Gregorij sedel je na hudsonri- v „Besedi“, čakala jih je na ulici tolpa raz-posajencev, ki so v jedno mer vpili in silili v notranje prostore. Pozno v noč še le je prišlo redarstvo in začelo prigovarjati druhali, da se poda k počitku. vA besede miru in reda bile so bob v steno. Županov namestnik posegel je konečno po klasično sredstvo: ker ni druhal odjenjala, stopil je v „Besedo“ in tam pozval ostale češke goste, da naj zapuste sobano; lastnoročno je potem pogasil luči in veleval gostom, da naj gred6 proti domu. Da ta pot pač tudi ni bila prijetna, lahko si či-tatelj misli. Stražniki so spremljevali in varovali uboge goste, ko so korakali skozi vpijočo in razsajajočo množico! Toliko ob kratkem o dogodkih, ki so se vršili o otvorenji češke ljudske šole v Liberci. Češki listi nam obširno poročajo o izgredih, koje je provzročilo tamošnje vročekrvno nemško-nacijonalno prebivalstvo in glasno izražajo svojo nejevoljo nad pouličnimi dogodki. Da obsoja češka stranka te žalostne ponočne škandale, je pač naravno; a zdi se nam, da je ravno tako naravno in pravično, da smemo ravno tako pričakovati od poštenega nasprotnika, da bode sramotilne take prizore grajal in poulične nemire lastne stranke jednako bičat, kakor to stvori z grehi političnega sovražnika. V mislih imamo nemško-liberalno časopisje. Človek bi mislil, da bodo ti veliki in vplivni glasovi javnega mnenja smatrali izgrede v Liberci takim, kakeršni so, namreč navadnim pouličnim škandalom, katere mora vsak pameten človek uže v interesu lastne stranke obžalovati. A temu ni tako! Pač so nekateri listi (pa malo jih je) prinesli par lahkih fraz, iz katerih bi čitatelj znal posnemati, da ne odobravajo omenjenih dogodjajev — a velika večina poroča o nemirih tako, da mora nepristranskega bralca objeti srd in gnjus pred takim početjem! S cinično odkritostjo pripo-znavajo ponočne in podnevne škandale, ki so se godili v Liberci; to pa jim daje povod, da hvalijo in v nebo kujejo dobrohotnost nem- versko železnico, hoteč se popeljati v Novi Jork. Prostor izvolil si je v uže sicer precčj napolnjenem železniškem vozu. V vozu tem pa je sedela poleg druge družbe krasna mlada žena in držala je v naročaji zalo, ljubko dete. Nenadno pa je ta lepa stvarica jela milo jokati in potem grozno kričati. Mlada žena zib-kala je drago dete, je poljubljala, vse nič ni zdato, še huje je kričač napenjal pluča. Kdo posluša rad tako otroško kričauje, komu se ne bi smilila „mala žabica", saj nismo brez srca! Tudi profesorju Gregoriji, — kateri pa ni videl, kako je mlada žena krepko ubadala debelo iglo v mehko otrokovo meso, — topilo se je srce v usmiljenosti in sočutno dejal je sosedi: „Dovolite mi, da poskusim jaz, umiriti to krasno dete," ter vzel je dete v naročaj, zibal je na rahlo na rokah, in kmalu zatisnil jo maliček v spanji oči ter se tako sladko smehljal, kakor bi mu bilo kričanje po polnem neznano. „Ljubko dete — deček — kaj ne da?“ „ Gotovo, dragi gospod, — vsa moja sreča, prava podoba mojega soproga, kateri naji pričakuje v Novem Jorku. Gotovo dragemu mo- škega življa v mostu, kajti ako Čehi provocirajo prebivalstvo »čisto nemškega Liberca" s svojo šolo, kedo bode zameril razgrajanje žaljenih tevtonskih mož? Da se stvar še bolj ugodno zamore opisovati, prinašajo opozicijo-nalni listi dolge popise o navideznih »provo-kacijah“ došlih gostov. Uredniki praške ^Politike" prišli so baje nemir delat k slavnosti; nek češki nadučitelj grozit je zbrani nemški množici i. t. d. In vender je konstatirano, da ni prvo ne drugo istina! A kaj vprašuje zato resnicoljubni listi in lističi! Hej, kak krik pa bi bil nastal v vsem opozicijonalnem Izraelu, ko bi bili pristaši češke stranke motili kako slavnost nemškega „Schulvereina“ — ves ogromni aparat nemško-liberalue žurnalistike bi se bil tedne in tedne mastil s tolstim grižljejem! Vse istinite in izmišljene bajke o strašnih surovostih, o nitih, na katerih je uže viselo dragoceno življenje tevtonskih otrok, bi se bile trosile med vernike; vse grajalne in zaničevalne fraze, katere ima bogati nemški jezik na razpolago, morale bi priti na pomoč, da se kaže svetu strašni prepad, ki je med nemško oliko in slovanskim barbarstvom. .. Sedaj pa, ko je treba postopati zoper lastni greh, je stvar drugačna; ne da bi ga vsaj pokrili s krščanskim plaščem molčanja, ako uže nočejo izrekati zasluženega karanja, ki pri-stoja vsem pouličnim izgredom — temveč med vsako vrsto se bere skrivno veselje, da so liberški fantalini motili lepo civilizatorično svečanost, kakeršno pač moramo imenovati otvorenje šole; s komaj prikrito zadovoljnostjo poročajo o mnogih napadih in hvalisajo »mirno kri" tevtonskih sinov, da niso hujše postopali proti češkim gostom in češkim meščanom, ki so zakrivili strašen greh in v Liborci sezidali s svojim denarjem šolo za svojo deco! A obrnimo se od neprijetne te prikazni. V novič se nam je pokazala opozicijonalna žurnalistika v vsej svoji odurni nagoti, v vsej slepi strasti, ki razdira njene vrste; pokazala je svetu, kaj sme pričakovati od njenega pra-vicoljubja in poštenosti. V tem slučaji bi se pač lahko porabila znana krepka beseda patra Gr enter j a v državnem zboru; s svojimi štirimi črkami najbolje znači početje nemško-nacijonalnih vitezov in njihovih organov! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V predvčerajšnji seji deželnega zbora štajarskega interpeliral je slovenski poslanec Jerman, bodo-li se odpisali davki od vinogradov vsled škode provzročene po trtni uši, odnosno bode-li se predložil zakonski načrt v tem zmislu. C. kr. namestnik baron Kii-beck je izjavil, da bode svojo pozornost posebno obrnil na to zadevo ter da bode v kratkem odgovoril na interpelacijo. jemu Frediju ne deje dobro potovanje. Dete spi tako sladko na vaših rokah; vi imate gotovo otroke radi!" »O rad, da, — saj pravi Gospod: Pustite otročiče k meni priti; vender pa lastnih otrok nečem, nečem! Nikdar se ne bodem ženil, nikdar! kaj bi dejali ljudje . . govoril je Gregorij ter se zamislil. V tem pa je zaspala tudi mlada mati. Tudi ona se je v spanji smehljala. Vlak postal je na postaji Pugkepsija; mati se je zbudila. »Oprostite, gospod! — Celo noč nisem zatisnila očesa, utrujenost me je premagala, — zdaj pa moram hitro preskrbeti na postaji nekoliko mleka za mojega Fredija!" Mlada žena zapustila je železnišk voz; profesor Gregorij pa je obsedel s sladkim bremenom v naročaji. Čez nekaj časa pa je vzdihnil globoko: »Pozno je uže, — vlak bode takoj odšel, vendar, Bogu bodi hvala, tu gre uže mlada mati! A glej! — ona stopa v vlak, kateri vozi v nasprotno stran, mati hoče zapustiti lastno svoje dete, groza, oj groza! Oj, usmiljeni Bog, pomagaj!" ječal je v zadregi Gregorij. Profpsor pritisnil jc krepkeje dete na Iz Celovca se javlja, da je komisija za reguliranje Drave na Koroškem včeraj zaključila svojo prvo sejo. Najprej bode se struga Drave od posebne komisije preiskovala ter so informirala o željah onih, kateri imajo svoja posestva ob Dravi. Kakor smo uže včeraj omenili, ne oce-njajo češki listi neugodno Herbstov predlog. Včeraj smo uže naveli mnenje staro-českega lista „Pokrok“; no tudi »Narodni Listy“ se slagajo z načelom Herbstovega predloga ter pravijo, da je narodnostno urejenje okrajev tudi v češkem interesu. Vodje Jirvatske narodne stranke nimajo sreče pri saborskih volitvah. Dr. Spevec pro-pal je v Koprivnici proti dr. Davidu Starče-viču, a včeraj propal je Miškatovič tudi proti dr. Starčeviču. Tudi v Zagrebu bili so kandidati narodne stranke voljeni le z neznatno večino glasov. Do sedaj voljenih je 48 pristašev narodne stranke, 23 Starčevičijancev, 8 neodvisnjakov in 3 divjaki. Tuje dežele. Iz Berolina se javlja, da se volitve za državni zbor nemški ne bodo še kmalu razpisale. Državni zbor nemški ni še formalno razpuščen; a predno se to ne zgodi, ne morejo se razpisati nove volitve. Po najnovejših poročilih vršile se bodo volitve meseca novembra. Zvezni sv6t švicarski zaključil je, odtegniti svoj exequatur italijanskemu konzulu v Luganu zaradi irredentičnih agitacij. Najbrže pa bode italijanska vlada sama odpozvala svojega konzula, da se tako izogne neugodnemu razporu. Angleški major Kitschener brzojavlja iz Dongole, da se v Berberu nahaja 2800 vjetih turških vojakov. Mahomed-el - Keir da ima mnogobrojne čete črncev in Arabcev. Francozi započeli so zopet svojo akcijo proti Kitajcem; vzeli so močno trdnjavo Kimpal ter po polnem razbili kitajsko posadko. Sedaj jim je reka Min po polnem prosta. No prodno se podajo delj v notranjost, bodo morali počakati pomočnih čet, katere so uže na potu. Dopisi. Iz Trsta, IG. septembra. (Izviren dop.) Lokalni listi vedno prinašajo še članke la questione dclle bandiere, t. j. o zadevi zastav, ker nikakor ne morejo pozabiti, da je slo venska trobojnica plapolala po Trstu. Ta stvar je naše Vlahe bolj dirnola nego preteča kolera. Vlaško politično društvo je v tej zadevi na vlado neko peticijo stavilo, da bi se dovolilo tudi drugim vlaškim društvom z razvitimi zastavami pohajati po mestu. Pa vlada, katera je spoznala, da bi tržaški Italijani pač prsi, vzel naglo potno torbico, svojo in njegove sopotovalke, krute te matere, in hitel je, kar so ga nesle nogč, k nasprotnemu vlaku. Naravnost k krasni materi je hitel, položil ji dete v naročaj ter dejal z razburjenim glasom: »Ali more mati tudi pozabiti svoje dete, sad svojega telesa ....?“ in obupno je zvijal oči. »Leon, Leon! Sprevodnik! — O, nečuvena sramota!" vpila, je na vso moč užaljena dama. »Kaj je, draga moja Emilija?" „Vi želite, milostna?" »O, Leon, neskončna sramota, jezik mi zastaje, — ta človek, ta tujec pravi, da joto dete moje, da sem ga jaz zapustila — midva sva še le štirinajst dnij poročena, — o, o! Jaz ne prenesem te sramote!" jadikuje Emilija. »Gospod, vi ste bedak!" »Jaz sem se vozil s to damo od Albanija do sim, izročila mi je svoje dete, ter ga je potem zapustila." »Vi ste v istini bedak! Ta gospod in njegova gospa se vozita uže od Novega Jorka po železnici", pritrjuje sprevodnik. „To je pomota, ta dama mi je izročila dete!" »Gospod, vam se v glavi meša, ali pa le radi demonstrirali, zaukazala je, da ne sme nobeuo društvo brez dovoljenja policije nikamor ne z zakrito, še menj pa z razvito zastavo iti, tudi je ne izobesiti raz oken, kjer ima društvo svoj sedež. Ker se pa dan za dnevom zdravstveni svet v svojih permanentnih sejah edino le s tem bavi, kako v okom priti bližajoči se koleri, prepovedala je vlada vse izlete in javne plese. Pi vo društvo, katero je zadela ta prepoved, bilo je vlaško telovadno društvo Uniona Ginnastica, ki je imelo v nedeljo izleteti v Zagrad in Gradišče na Furlanskem. Proti Lidijam, ki iz Italije dohajajo in sploh iz druzih krajev, postopa se z vso previdnostjo, v tem ko se na železnici in sploh na mejah še vse premalo pazi. Ako bode kolera v Trst zanešena ali v kateri drugi kraj Avstrije, bode to gotovo po suhem se zvršilo. V našem mestu razgrajajo koze in so uže epidemične postale; v civilni boluici jo oddelek zadej za poslopjem uže napolnjen. V nedeljo izšel bode tukaj nov list »Slovenski Delavec", namenjen našim delavcem, kateri nimajo še svojega glasila, v tem ko ga druge narodnosti uže več let imajo ; ko izide, hočemo več o tem govoriti. Danes v jutro vstrelil se je v hotelu »Delovme" nek mlad vlašk častnik, ki je na dopustu bival; družinske razmere so bile vzrok samoumoru. Razne vesti. — (Anarhisti v Švici.) V Švici zaprli so zopet več anarhistov, kateri so povOdom usmr-tenja Stellmacherja razširjali rovolucijske oglase. Ti oglasi pa so niso tiskali v Švici, prišli so marveč iz Novega Jorka. Ti anarhisti dobivajo podporo od svojih zaveznikov iz Ameriko. TamoŠnji socijalisti pa so se odrekli vsaki zvozi z anarhisti. Zaprli so tudi ženo Stellmacherjevo, kor jo Mostovo »Proiheit" raznašala, v katoTi so bili članki, poživljajoči k ropu in umoru. — (Opazovanjo s potovanja.) Mož, kateri so jo mnogo vozil po žoloznicah, opazoval jc v vozovih raznih razredov obnašanjo občinstva in sprevodnikov tor prišel naposled do sklopa: V četrtem razredu so sprevodniki surovi in potovalci surovi; v tretjem razredu so potovalci uljudni, a sprevodniki surovi; v drugom razredu so sprovod-niki uljudni in potovalci uljudni; v prvomrazrodu pa so sprevodniki uljudni, a potovalci surovi. — (Preveč vina.) Na otoku Brač jo viličarjem ostalo letos 30000 hoktolitrov vina; nikakor ga niso mogli spraviti v denar. — (Tab a kar je m!) Tabakarjem nudi so lepa prilika, da pokažejo svojo velikodušnost. Na otoku Eoanoke v Severni Karolini namreč nameravajo tamošnji tabakarji postaviti spomenik Iia-loighu, kateri jo v 1. 1585. od tod tabak upoljal hočete izvršiti sleparijo. Slepar ste vi, slepar! Tu je redarstvenik; na mojo odgovornost odvedite tega moža k policiji; skrbite za zdaj za otroka, in tu je prtljaga!" Profesor šel je voljno z redarstvenikom, pobit in potrt. Vlaka sta se odpeljala. Drugi dan je spričal po znancih profesor svojo osebo, a kaj je to pomagalo. Še Ui večer došla je vest o profesorji v Albani, so včda popravljena, zlagana, vsa popačena: Profesor hotel se je svojega otroka, o katerem do zdaj nobeden vedel ni, na tako uočuveno sramoten način znebiti. Zato se je lisjak vedno kazal takega sovražnika ženskemu spolu, ni čuda! In veliko veselje je kraljevalo med njo-govimi drugovi. Profesor pa je bil rahločuten mož; ni se hotel izpostaviti posmehu in zasmehu množice, nič več se ni vrnil v Albani. Odpotoval je daleč, daleč proti zapadu . . . . s tujim otrokom, kjer živi še zdaj zadovoljno. Kader pa se vozi zopet po železnici, vsede se vselej v voz za kadilce, ne zapusti ga ves čas; redkokedaj se spusti s katerim sopotovalcom v razgovor, sopotovalk pa niti ne pogleda ne, saj ima jednega otroka dosti in še ta ni imel nobene matere! JJevoslav. v civiliziran svet Sestavil se jo odbor, kateri nabira doneske od tabakarjev iz vseh delov sveta. Naj bi tabakarji ne zamudili te prilike! Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor) imel jo danes III. sejo, katora je trajala do 1/i2. nre popoludne. Gospod deželni prodsednik baron W i n k 1 o r odgovarjal jo na interpelacijo poslanca Sveteca in dru-gov zaradi pobiranja hišnorazrednega davka. Poslanec Svetec predložil jo zakon zaradi nadzorovanja porabo rezervnega zaklada kranjske hranilnice po deželnem zboru in deželnem odboru. Gosp. vitez Sclineid je stavil sledeči predlog: „Slavni dežolni zbor naj sklene: 1.) Stavi naj se prošnja do visoko vlado, da vpliva na c. kr. priv. južno-želozniško družbo in se obrne do glavnoga ravnateljstva c. kr. državnih železnic, da c. kr. priv. južno-žolezniSka družba s spremeno njenega more-čoga tarifa za osebo in blago, kakor tudi z vzpro-jemom Ljubljane, oziroma družili krajev v Kranjski v avstro-ogorsko tarifno zvezo postavi ono znižanje con, po katori bi bilo pričakovati, da so zboljšajo v visoki meri poškodovani intorosi kmo-tijstva, trgovine, obrtnije in industrijo v kronovini kranjski, osebito pa v dožolnem glavnem mestu Ljubljani; 2.) izvoli naj so iz treh članov sestojoča doputacija deželnega zbora, da se poda na Dunaj ter izroči to peticijo in ukrene potrebne korake. Dr. vitez Bleiweis Trsteniški utemeljo-val jo svoj predlog zaradi urojenja slovenskega uradovanja pri deželnem zboru. Prodlog izročil so jo upravnemu odseku v poročanje. Dr. Poklukar predlaga kot poročevalec upravnega odseka, da se istomu izročene prošnje učiteljske skupščino litijskega šolskega okraja za-volj premembo nekatorik določil v postavah za ljudske šolo in občine šmartinske polog Litije za uvodonje poludnevnoga pouka na šoli v Šmartnem in za omojenjo učenja nemškega jezika odstopijo šolskemu odsoku, kateri naj se za to posebno izvoli. V šolski odsek so izvolijo gg. dr. Vošnjak, Klun, Svotec (načelnik), vitoz Schneid, prof. Šuklje, Doschmann in baron Tauforer (namestnik). Prihodnja seja jo v torek. — (Tombola.) Visoko c. kr. finančno mini-storstvo sporazumno z visokim c. kr. ministerstvom za notranje zadeve je dovolilo prvemu ljubljanskemu bolniškemu in oskrbovalnemu društvu, da smo v lotu 1834 na korist društvenega zaklada in v korist rudečega križa v Ljubljani prirediti denarno tombolo z 12 000 tablicami po 20 kr. Od to javno tombole, katora sc bode na korist bolniškega društva in rudečega križa vršila v meseci oktobru na kako nedeljo pri ugodnem vremenu, se bodo daroval tudi znesek čistega dohodka ljubljanskim rovežem. — (Pr e d ko nc o sij o) za pripravo tehničnih del podelil jo trgovinski minister občinama Colovec in Borovlje v družbi rudarskega svetnika Karola vit. Hillingorja, firmo Miihlbachorjovih naslednikov v Borovljah, grofa Ford. Eggerja in bratov Moro za napravo lokalne železnico z normalnim tirom iz Celovca v Ddlonjo Bistrico z razdolji v Viktring in Borovlje. — (Imonovanjo.) Č. g. dr. MtUlor, rav-natolj seminišču v Colovci, imenovan jo stolnim proštom v Celovci. —•(1 200 obrtnikov) iz ljubljanskega okrajnega glavarstva bilo je danes dopoludmS ob 9; uri povabljenih v prostore starega strelišča, da s* ustanovo zadrugo po novom obrtnom zakonu. Od strani kupčijsko in obrtno zbornice kranjsko so bili navzoči gg. kupčijsko zbornico svotovalca Klein in Pa kič in tajnik zbornico ces. svotnik S. Murnik. (Izneverjenje.) Včoraj odnosol jo Pr. •Toršok spoditorju g. Pirkarju 32 gld., katero mu je njegov gospodar izročil, da plača za neko blago v°zarino. A Fr. Joršok pa jo jo popihal po ženici proti Zagrebu. — (Tatvino.) Fr. Ks. Pauer ukral je nokjo s°doni žoloznih vozil za stavbe; hotol jih jo prosti A. Korziki, a ta ga jo ovadil in policija ga jo prijela. — Dolavoe .T. Zdešar ukral jo v dolar-nic! Rudolfovo železnico nekaj bakrenih plošč; iz-ročl1 j>h jo žoni, naj jih proda na starinarskom trgu, a policija jo jo zasačila; J. Zdešarja jo policija prijola tor ga izročila sodniji. — (Glavni odbor c. kr. kmetijsko družbe) objavlja naslodnji razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Kranji: C. kr. družba kmotijska kranjska bode v Kranji 27. septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice pri Žumri po očitni dražbi iz državno subvencije nakupljenih 6 plemenskih juncev (bikov) in 2 telici rudečega bolanskega rodu prodajala. Ta živina so bode postavila na prodaj za polovico tisto cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ zanjo da proti temu, da jo 1) koj plača in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj dvo leti za pleme obdržati. K tej dražbi so zato pripuščajo samo kranjski živinorejci. — (Slovensko gledališče.) Nameravani predstavi 20. in 21. dan t. m. v korist ,Narodnega doma“ sta osigurani. Gospa Emilija Gerbičeva, oporna pevka, poje naslovno ulogo ))Ivanko“, član deželnega narodnega gledališča v Zagrebu, gospa Dragoila Odi jeva „Ljudomilo“, gosp. Meden »Miroslava", gosp. Štamcar „Bo-gomila“ in „ Marka" rožišOr gosp. Kocelj. Svi-rala bodo kapela domačoga pešpolka in nalog v zboru peti prevzel je oddolek čitalniškega pevskega zbora povcev. Ker so vso ulogo v sprotnih rokah iii je namen te predstavo blag, upamo, da bodo vsi prostori natlačeno polni. Opozarjamo pa tudi, ker jo druga predstava v nedeljo, vnanjo rodoljube na to izredno zanimljivo predstavo in one, ki žele lož za ta dva večera, opozarjamo, da se dobodo pri čitalniškem kustosu. — (Občina uovomoška in novomeška podružnica kmetijske družbe) izročili sta deželnemu zboru po zastopniku dolenjskih most, po poslanci g. prof. Šukljoju peticijo za ustanovitev sadjarske in vinarske šole v okolici novomeški. — (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Lionfeld izvoljen je bil županom Gregor Skender, svetovalcema pa Matija Sckeimor in Karol Šešark. — (Požarna kronika.) Dne 16. t. m. unola se jo s ploščicami krita streha cerkve v Višnji Gori. Kor so hitro prihiteli ognjogasci in domači prebivalci pomagali pridno gasiti, udu-šil se jo kmalu ogenj. Pogorel jo samo joden del strehe. Škoda znaša blizu 200 do 300 gld.; cor-kov je zavarovana za 900 gld. Ogenj je baje za-trosil klepar, kateri je popravljal streho na zvoniku, imel ni dobro zaprt ogonj in iskro odletele so na streho cerkve. — (Trgovina s sadjem) se na južnem Štajarskem veduo bolj razširja. Nekaj let sem se izvaža obilo sadja v Nemčijo. Tudi letos je sadje tu prineslo obilo plodu; oglasilo se jo uževoč nemških trgovcov in odpravili so uže mnogo železniških voz sadja v Borolin in druga nomška mosta. Ti kupci plačujojo odpalo sadjo po 3 kr. kilo, odtrgano sadjo pa še dražje. — (Iz toplic.) Po najuovejšin izkazih je došlo v Laški Trg 883 gostov in v Krapinsko Toplico 1721 gostov. — (Slavia Italiana dali' aovocato Carlo Podrecca.) Tako se bodo imonovala knjiga, ki ima skoro na svitlo priti v Čodadu (Oividale) in bo obširno obravnavala Slovence na Laško m, njihovo fizično in politično zgodovino; corkvono, upravno, sodnijsko uravnavo, pravico, šego, kmetijstvo, bosedo itd. Naročnina znaša 2 liri 50 contoz., sprejema jo: Tipografia Edistrio Fulvio Giovanni in Cividctle del Friuli. — (No v Ameriko!) Blaž Varl iz Brezja v okraji radovljiškom sklonil je bil, poskusiti svojo srečo v Ameriki. Poprodal jo svojo imetje in 25. julija podal so je s svojo mlado žonko in šest tednov starini detetom v novi svet. Seboj je nesol blizo 2000 gld. denarja. Srečno jo prišel v sv.Ano v Minosoti, a tu je revož zbolol in zaslužeka ni bilo nikacoga. Povsodi so mu jo roklo, da potrebujejo lo čvrstih, zdravih ljudij! Mož je todaj sklenil, da se povrne v domovino nazaj. Prod malo dnovi je dospel v Lesce, bolan in po polnem obupan. Dolga pot tja in nazaj ter bivaujo v Ameriki požrlo mu jo skoroj ves denar in sodaj je uboga družina brez vsake pomoči v svoji nok-danji domačiji. Od žalosti potrt hodil jo mož okoli in včeraj dobila ga jo žandarmerija vsoga one-mogloga, opošanega in kakor se kaže na duhu bolnega na nekom pašniku, ložo-čoga pod veliko skalo, od kodor ga jo od- vedla domov. — Pač žalostno svarilo našim ljudem, ki poprodajajo svojo imetje in hodijo iskat sreče v neznan svet, v daljno Ameriko. Tam tudi zastonj ne dajo nič in kdor ne dela kakor črna živina, ali kogar zadene bolezen, ta postane največji revež v tuji zemlji. Na stotine imamo tacih vzgledov in današnji nam to resnico zopet potrjuje na žalosten način. Ko bi si pač naši izseljevalci to dobro zapomnili in pomislili stari pregovor: „ Povsodi dobro, doma najboljše!" — (Iz pred porotnega sodišča.) [Kranjski Hugo Schonk k smrti obsojen.] Včeraj jo bil zatožen France Vozelj, po domačo Bričarski, 28 let star, črevljar, stanujoč v Perhavcih, litijski okraj, hudodelstva izvršenega roparskega umora. Zatoženi se je seznanil letošnje leto s samico Mico Božič z Doganije, katera je bila jako moža željna. Užo prej je bila Mica Božič zaljubljena v Poljšča-kovega Lojzeta in temu dala 50 gld., ker je mislila, da jo bode zvesto ljubil in vzel v zakon. Mica Božič je imela prihranjenega denarja kakih 450 gld. A Poljščakov Lojze zapustil je 401etno Mico Božič kmalu, uajbrže, kor mu je bila premalo zala. Ko je spoznala denafinjega zatoženoga Franceta Vozlja, se ga je koj oklenila z vso ljubeznijo iii ko ji je obljubil, da jo vzame v zakon, ponudila mu je Mica Božič, naj z njenimi prihranjenimi denarji si kupi posestvo, a če bi to ne bilo možno, potoni bodo donar uložila v kranjsko hranilnico. D n 6 26. junija t. 1. zmenila se je z novim ljubočkom, denašnjim zatožencem, ter določila dan, da gresta zarano v jutro kupovat posestvo. Kakor zatožonoc pravi, izročila mu je Mica Božič takoj zjutraj v ruto zavit ves denar, 300 gld. bankovcev in jeden star tolar, kor bajo ni imola žopa, kamor bi denar spravila. Šla sta do brežiškega mostu, počez meniškega grada, tam sta sedla in se veselila življenja. Ko sta dalj časa sedela — pravi zatoženec — rekla mu je Mica Božič: „Vidiš, ti imaš sedaj denar, zdaj me lahko v potok vržeš, pa lahko vzameš drugo". Takrat da mu je šinila hudobna misol v glavo, prijol jo z jedno roko Mico Božič za vrat in z drugo za roko ter jo sunil v potok Medija in obraz Mice Božičeve tiščal toliko časa v vodo, da je nehala dihati in bila mrtva. Potem je pustil truplo ležati v potoku, vrgol ruto, v kateri jo bil denar zavit, v potok in odšel tor so okoristil z denarjom. Dnd 8. julija t. 1., 14 dni po umoru, so našli truplo Mico Božič v potoku Medija. Soduijska zdravnika dr. Kapplor in dr. Pavlič, katera sta mrtvo ogledala, izjavljata jedno-glasuo, da je smrt nastala vsled zadušenja. Zatoženega Franceta Vozlja so žandarji prijeli precej in našli pri njem še 209 gld. 43 kr. Pri okrajni sodniji v Litiji je umor Mice Božič obstal, tudi danes istega ne taji, samo da se izjavlja bolj vzdržljivo. Tudi neče vedeti o tem, da je imel prej za ljubico 23 let staro Malko Ularjevo. V jedno mer trdi tudi, da mu je Mica Božič izročila denar, naj ga shrani. Svoje dejanje obžaluje, pravi, da ni mislil tako hudo, in ko bi še katorikrat prišel na prosto, bi ne storil več kaj tacega. Zatoženi na vprašanje g. predsednika Kapretza, ali se je kaj ozrl po Mici Božič, ko jo jo v potoku Medija pustil, in ali je kaj klicala, odgovori: „Nisem poslušal; ko jo zagrgrala, sem odšel!" Zaslišane štiri priče, sostanovalci umorjene Mice Božič, ne vedd posebnega povedati, samo da jo imola denarja kakih 500 gld. in da bi so bila rada omožila. Priča Josip Dernovšček pravi, da je bila umorjena Mica Božič uže »potolčena" in ne lepega obraza. Znano je bilo pričam prej, da je imela znanje z Lojzetom in mu dala 50 gld.; o znanji z zatoženim pa jim ni bilo ničesar znano. Dne 26. junija t. 1. pa jo šla proti svoji navadi, kajti prej je zmirom spala v izbi, spat na kozolec. Porotnikom so se stavila tri vprašanja; prvo na roparsk umor, in če bi to zanikali, drugo vprašanje na navaden umor in tretje na iznovorenje 302 gld. Zagovornik gosp. dr. Tavčar priporočal je porotnikom, naj prvo vprašanje zanikajo, kor ni dokazano, da bi bil zatoženi vzel denar iz po-sosti Mice Božič po umoru, kar pa postava izrecno zahteva. Porotniki (načelnik gosp. Fr. Urenik) so prvo vprašanje na roparsk umor z 9 proti 3 glasom zanikali, drugo vprašanjo na navadon umor in na iznevorenjo 302 gld. onoglasno potrdili, in so-diščo jo obsodilo Frana Vozlja k smrti na vislicah. Čestivreden novinar. Duševna omejenost — v navadnem življenji jo imenujemo neumnost — in zlobnost sta čestokrat spojeni v isti osebi. Žalosten dokaz temu je žurnalističen glumač, kateri v Slovanu" svojo burke brije. Mnogokrat nas je užo obradostil s pojavi teh svojih čednostij, toda kar revčo kvasa v 39. številki o prošnji šmartinske občine za zmanjšanje pouka v nemščini, presega vse dosedanje umotvore izdajdljivega pisca. Očita namreč uredniku slovenskega uradnega lista, da je v uvodnem članku praške „Politike" varal češko občinstvo, zakrivši mu, da je „na vseh štirirazrednicah na Kranjskem nemščina obligaten učni predmet užo od drugega poluletja prvega razreda nadalje11. Ob jednem slepari svoje občinstvo s trditvijo, da jo celo na meščanskih čeških šolah nemščina ucobli-gatna. Odličnemu prijatelju resnico to-le v odgovor! Prej da se kedo drzno javno pisariti o šolstvu, mora se saj nekoliko informirati o stvari. Ako bi finančni veleum ljubljanskega mestnega odbora količkaj bil pogledal v določbe šolskih zakonov, uveril bi se baje tudi on, da je na vseh čeških meščanskih šolah nemščina obligaten predmet. Pisatelj uvodnega članka v „Politiki" — naj so imenuje Peter ali Pavel — je bil tedaj po polnem opravičen, ako jo naše četverorazrednice primerjal češkim meščanskim šolam, katerih mesto dejanjsko zavzemajo, ter iz te analogijo izvajal argument, s katerim je branil upeljavo nemškoga jezika kot obligatnega predmeta na naših štiriraz-rednih Šolah. Istina, da se ni sklicaval na učni črte?, z leta 1879., s kojim so jo ta predmet uvedel užo v prvi razred. Ali ta naredba, katero je „Ljubljanski List", jedini med vsemi slovenskimi časniki, užo v uvodnih člankih označil kot zlorabo, nikakor ne razveljavlja pravilnega načela. Ta abusus so jo užo, in sicor baš po naporu prof. Šukljeja, odpravil na ljubljanskih mestnih šolah, ter so bode, tega so trdno nadejamo, prav kmalu tudi odpravil na četverorazrednicah po deželi. Pisatelj praške „Politike“ je tedaj po vsoj pravici to podagogično nepravilnost smel smatrati kot stvar, katera bodo kmalu svoje mesto zavzimala v zgodovini peda-gogičnih zmot ter ni imel niti najmanjšega povOda, jo razpravljati v čcskoin glasilu. Ako sc je pa „Slovanov“ resnicoljub drznil, zanašajo se na pomanjkljivo znanje čeških čitateljev o šolskih razmerah na Kranjskem, v pismu do uredništva praške „Politiko" očitno lagati se, češ, da jo onih GOO gld. namenjenih nomškomu pouku tudi na j od no razredni cali, dokazoval je s tem le ali svojo gorostasno nevednost o zadevah, katere vondor razpravlja teden za tednom, ali pa zlobno perfid-nost, prav vredna njogovega glasila. Isto plomcnito lastnost občudovali smo pri drugi priliki. V drugi seji letošnjega dež. zbora odgovarjal jo gospod dež. predsednik uoosnovanim napadom posl. Deschmanna, najnovejšoga zaveznika naših radikalcev, s po vsem umestno izjavo, da vlada ne more odgovorna biti za vse, kar stoji v oficijoznem listu. Predsednikove besedo je „ Slovan“ v svoji znani kolegijalnosti po svoje zavil ter jih natisnil z razprtimi črkami. Da jo pa načelnik kranjsko deželno vlado takoj potem jasno izjavil, da je pre-čital vso polomiko „Ljublj. Lista" z vso paznostjo ter nič našol v njej, kar so no bi bilo strinjalo z vladnim dostojanstvom, o tem plemonito glasilo naših prenapetežev seveda niti besedice no črhne! To je tedaj radikalna lojalnost in s takimi protivniki so je nam boriti! Pač se nam pri tej priliki usiljujojo besede pruskoga kralja Friderika II., koje je spregovoril na bojišči Zorn-dorfskom 1. 1758., rokoč nekomu gospodu svojega spremstva: Sieht er, mit einem solchen Gesindcl muss man sich herumschlagen! Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Inomost, 19. septembra. Cesar in nadvojvoda Rainer vozila sta se mimo Stamsa ob najugodnejšem vremenu. Na kolodvoru v Ino-mostu pozdravil jih je namestnik. Na krasno okinčanem kolodvoru in izven kolodvora zbrala se je obila množica, katera je cesarja pri dohodu in odhodu navdušeno pozdravljala. Na- mestnik se je potem tudi odpeljal v Stams. Cesar se je vrnil ob ll1/«. uri zopet v Inomost, kateri je bil v vseh delih sijajno okin-fian in z zastavami okrašen; bil je veličasten prizor. Nadvojvoda Henrik in avstro-ogerski poslanik Ottenfels Wrede so sim došli pozdravit cesarja. Napol j, 19. septembra. Od 17. t. m. o po-lunoči do 18. t. m. o polunoči obolelo je 510 oseb in 230 oseb umrlo za kolero. Zagreb, 18. septembra. Do zdaj je izvoljenih 59 poslancev vladne stranke, 20 Slar-čevičijancev, 12 poslancev nezavisne stranke in 2 poslanca ne pripadata nobeni stranki. Napol j, 18. septembra. Od včeraj od 4. ure zvečer do danes do iste ure je 422 oseb obolelo in 188 oseb umrlo za kolero. V Rimu ni nobena oseba obolela. Bruselj, 18. septembra. Večina liberalnih listov poživlja ljudstvo, naj bode mirno ter naj se poslužuje proti šolskemu zakonu le zakonitih sredstev. London, 18. septembra. „Times“ poročajo iz Hongkonga: Francoska vojna ladija „Atalante“ potegnila je regulerno hongkongsko trgovsko vozilo k sebi ter mu pometalo topove in municijo čez krov. Trgovci so zaradi tega razjarjeni, ker se brez topov ne morejo braniti proti morskim roparjem. Telegrafično borzno poročilo z dn6 19. septembra. Jednotni drž. dolg v bankovcih . . . . gld. . . . 80-80 » » » > srebru . . . 81-90 Zlata renta 5% avstr, renta . . . 95-85 Delnice narodne banke Kreditne delnice London 10 lir sterling . . . 121-75 20 frankovec . . . 9-68 Cekini c. kr . . . 5-77 100 drž. mark . . . 59-70 Uradni glasnik z dnč 18. septembra. Razpisane službe: Za sodnijski okraj Kamenik služba okrajnega ranocelnika; letna nagrada 147 gold. Prošnje do 31. okt. okr. glavarstvu v Kameniku. Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kameniku za katastersko občino Gozd, poizvedbe v dan 30. sept. Eks. javne dražbe: V Metliki zemljišča Marke Dragovanja (765 in 500 gld.) dnč 22. okt., 21. nov. in 20. dec. — V Litiji zemljišče Jan. Žganjarja (2505 gld.) iz Trebelevega dne 8. okt., 7. nov. in 3. dec. — v Ribnici zemljišče Jan. Božiča v Podtabru (1810 gld.) dne 11. okt., 11. nov. in 12. dec. — V Metliki zemljišče Ane Melkovičeve iz Železnikov, Ive Starašiniča iz Krasinca in Jan. Verviščarja iz Dragomlje Vasi; vse tri dražbe dne 27. septembra. — V Novem mestu zemljišče Fr. Gričarja iz Družinske Vasi (;i. narok) dne 25. septembra. — V Ljubljani zemljišče Damijana Kovačiča iz Hrastja (2. narok) dne 24. sept. — V Radečah posestvo Jos. Oblaka iz Radeč (3140 gld.) dnu 14. oktobra (2. narok). — V Višnji Gori pol. zemljišča Ane Strune iz Gor. Križa (250 gld.) dne 1(!. okt., 18. nov. in 16. dec.; posestvo Jos. Straussa iz Pod-gojzda (1120 gld.) dnž 16. okt., 18. nov. in 16. dec. Tujci. Dn6 17. septembra. Pri Maliči: Pl. Reitter, minist. svčtnika hči; Wieder-mann, uradnik; Fuhrmann in Grimm, trgovca, z Dunaja. — Baron Petz, c. kr. podadmiral, in Maglich, dohodkar, iz Trsta. — Mayer s soprogo iz Planine. Pri Slonu: Vodničer, trgovec, z Dunaja. — Berlhold, c. kr. linijine ladije kapitan, iz Trsta. — Peričič, c. kr. gimn. vodja, iz Zadra. — Komlesa Pavlovič z rodbino iz Spijeta. — Cuminetti, potovalcc, iz Ber-game. — Nessel, ingenieur, iz Dvora. — Dr. Mauer z Dolenjskega. Pri Tavčarji: Brunelič, c. kr. asistent, in Micheli, vdova, z Dunaja. Pri Bavarskem dvoru: Deckert. potovalec, z Dunaja. — Močnik, trgovec, s soprogo iz Siska. — Rakovec, želez, uradnik, iz Postojine. — Kodrič, krčmar, s hčerjo iz Ljubljane. Pri Avstr, carji: Kristinus, trgovec, z Dunaja. — Dr. Uschenizhnik, c. kr. svetni tajnik, s soprogo iz St. PBltna. Umrli so: Dne 15. sep tem bra. Angela Uranič, ključani-čarjeva hči, 1 1., Poljanska cesta št. 18, sušica, Dn6 18. septembra. Marija Kušar, hiš. posestnika soproga, 46 1., Kolodvorske ulice št, 33, Apoplexia cerebri. Srečke z dnž 17. septembra. Praga: 38 Gl 48 20 27. Meteorologično poročilo. § o (las opazovanja Stan jo barometra v ram Tompo- ratura Vetrovi Nobo klina v mm a.