SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. PoBamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo |in ekgpedlci]aj|v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzamSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 278. V Ljubljani, v torek 4. decembra 1894. Letnik XXII. Najnovejši krščanski socijalisti. Na shodu zaupnih mož v Ljubljani se je po precej rezki debati izrazilo pohvalno priznanje krščan-Bko-socijalnemu gibanju. S tem se je nekaj temeljnega spremenilo pri „Narodovi" stranki. Dosedaj namreč ni imel „Narod" za nemške poslance naj bodo klerikalni ali krščansko socijalni drugih besed kakor zabavljice in zatrjevanje, da Slovencu Nemec ni prijazen, naj bo klerikalec, konservativec, krščanski socijalist ali pa liberalec. Omenimo le, da smo morali že čestokrat braniti dr. Luegerja proti »Narodu". Povdarjamo, da dosedaj »Narod" za krščau-sko-socijalno gibanje ni mignil niti z mazincem, pač pa je pobijal s kolom, kjer je le mogel. Dokaz zato je »Narodovo" pisarjenje proti »Glasniku" , glasilu slovenskih krščanskih delavcev in napadi ua katoliško delavsko društvo. — Dopisnik, ki je speljal dunajsko »Reichspost" s telegramom in poročilom o zaupnem shodu na led, naj bi ne bil pozabil sporočiti tudi teh krščansko-socijalnih dejanj »Narodove" stranke, omenil naj bi bil, da »Narod" ni vedel o I. dol.-avstrijskem katol. shodu druzega poročati, kakor laži s katerimi so ta shod blatili in njegov pomen poniževal židovsko-liberalni listi. Poročal naj bi bil, kakor piše „Narod" o Raifeisenovih posojilnicah, ki naj rešijo ljudstvo iz oderuških kremljev. — Potem bi bili dobili gospodje pri »Reichspošti" vsaj nekaj pojma, kakšno je glasilo najnovejših krščanskih socijalistov. Tako je bilo do sedaj. Kako bo v prihodnje, ne vemo. Ce se bo ta sprememba kazala tudi v dejanju, tedaj si bode »Slovenec" le smel čestitati, da krščanska načela katera je on vedno zagovarjal glede skupnega postopanja vseh krščansko mislečih mož proti liberalizmu pridobivajo veljavo tudi pri nasprotni stranki. Tudi to je bila po „Narodovih" besedah jedna točk »naše popustljivosti in nezvestobe v narodnih vprašanjih", katero so prišli zaupniki obsojat na shod, a so jo morali priznati in slovesno potrditi. — Mi se vže radujemo trenotka, ko bomo mogli svojim čitateljem kaj zanimivega sporočiti o krščansko-so-cijalnem delovanju na novo pogrete narodne stranke. — Takrat bomo jedini! Državni zbor. D u n a j, 3. decembra. Budgetni provizorij. Vlada je danes predložila predlog o začasnem budgetu za tri mesece. Ker pa ni upati, da bi do konca meseca marca bil dovoljen budget, bode morala vlada zahtevati še jedenkrat budgetni provizorij. Obakrat pa se bode mnogo časa zgubilo z dolgim debatovanjem. Zakon proti pijančevanju. Ker so nasprotniki zakona proti pijančevanju želeli, so z Mengerjevim načelnim predlogom dosegli. Ta predlog zahteva take premembe načrta zakona, da je poročevalec Suklje bil prisiljen predlagati, da se vrne odseku. Poslanci K r a m a f, dr. Menger in G o t z so zagovarjali, da se predloga vrne odseku. Mladočeh dr. Kaizl je temu ugovarjal, kajti s tem se predloga le pokoplje. Po mnenju tega poslanca nikakor še iz tega, da so je v soboto Men- gerjev predlog vsprejel. ne sledi, da se mora § 8 drugače stilizovati. Zbornica je sklenila da se predloga vrne odseku. Podpore sa Češko. Potem se je začela obravnava o cesarski na-redbi glede podpore za po elementarnih nezgodah poškodovane ua Češkem. Poslanec dr. Dyk se je pritoževal, da je bil znesek premajhen, da se pri odpisih davka na Češkem nejednakomerno postopa. Ko vlada revščina, se iztirjujejo zaostanki iz državnih posojil, ki so se dajali poškodovancem po povodnjih 1871. in 1872. leta. Govornik pravi, da je v tem oziru stavil neki predlog, da se ostanki odpišejo, in predlaga, naj se počaka z dotičnimi zaostanki, dokler se dotični zakon ne sklene. Purghart je govoril o težavah kmetskega stanu na Češkem. Minister notranjih stvarij Bacquehem je pa opravičeval vladno postopanje. Pojasnjeval je, kako so se porabile podpore. Naglašal je, da pa tukaj ne gre za kako odškodnino, temveč le za to, da se rešijo kmetje propada. Ko sta govorila še poslanca Tekly, ki je naglašal, da se strinja vzlic ministrovemu pojasnilu z dr. Dykom, in pa dr. Rašiu v češčini, je dobil besedo generalni govornik Purghart, ki je naglašal, da Češka plačuje 70 milijonov davka in zaslužuje, da se nanio ozira. Tukaj torej ne gre za nobeno darilo. Po besedi poročevalca dr. Steinwenderja se je odobrila cesarska naredba. Plačilo državnega posojila stryjskih pogorelcev. Na to se je začela debata o plačilu brezobrestnega posojila, ki se je pred osmimi leti mestu Stryju dovolilo vsled požara. Vladna predloga predlaga, da se to plačilo še pet let odloži. Pri tem sta govorila zopet dva Mladočeha, in le o čeških stvareh. Pacak je zahteval, da se odpišejo neka posojila, dovoljena v raznih letih po ujimah poškodovanim kmetom na Češkem. Vašaty je pa govoril, kakor po navadi, o raznih stvareh, nekoliko v nemščini, nekoliko v češčini. Predsednik ga je večkrat k stvari poživljal. Naposled se je vladna predloga vsprejela. Kazenski zakon. Na to se je začelo posvetovanje o občnem delu kazenskega zakona, in sicer o §§ 1. do 8., ki govore o smrtni kazni. Danes so govorili dr. Slavik, dr. vitez Roszkowski, dr. Sil in dr. Scheicher. Sabor in vlada. Iz Zagreba, 28. novembra. Hrvatski sabor se je sešel 26. novembra na novo zasedanje, ki bo trajalo, kakor sem že sporočil tje do sredine februvarja. V prvej sednici je bilo proglašeuo nekoliko potrjenih postav ter predloženo za razpravo nekoliko manje važnih predlogov in prošenj, dočim bode osnova za bodoči letui proračun postavljena na dnevni red še le drugi tedeo, ravno tako tudi nadomestilue volitve v zajedniški državni zbor. Po dovršenem dnevnem redu izpregovori saborski predsednik Vaso Gjurgjevič pokojnemu ruskemu caru Aleksandru III., kot prijatelju našega cesarja in kralja, v spomin nekoliko prijaznih besedij, s kate- rimi proslavlja cara kot velikega dobrotnika ruskega naroda pa tudi sploh človeštva, ker je gojil prijateljske odnošaje s sosednimi državami ter s tem branil mir v Evropi. Ves sabor vstane in zakliče: Vječnaja pamjatl Slava mu! kar se tudi v zapisnik zabileži. Na ta način se je predsednik na prav moder način izognil vsem prigovorom v tej zadevi, kajti stranke v saboru so bile zadovoljne, da je on po svojem lastnem nagibu kot predsednik izvel čin udvornosti naproti vladarju, ki je zaslužil tak spomin. Mažari pa tudi ne bodo prigovarjali, ker je govor bil kratek in trezen, in ker ga je odobrila vladna stranka. Prav jim seveda ni, če hrvatski sabor poseza s takimi izjavami v zunanjo politiko, ali zabraniti tega vendar ne morejo, ker je sabor hrvatski deloma samostalen ter se ne sme tako ponižati, da bi predal vse take zadeve ogerskemu saboru. Čudno je sicer, da se mažarski listi radi tega slučaja niso niti naj-manje srdili, kakor je to sicer bila navada. Morda so se malo spametovali, ali pa so jih njihove domače zadeve tako zmedle, da se niso na to ozrli. Zdaj razpravljajo odbori predane jim predmete za bodočo sednico, katera se skliče bržkone še le tedaj, ko sprejme vlada potrjeni proračun, kar se še dozdaj ni zgodilo. Prigodom proračunske razprave pride bržkone kaj več življenja v sabornico. Opozicija si je nabrala zadosti gradiva, ki ga misli upo-trebiti pri tej priložnosti v svojih govorih. Glas o novej ministerskej krizi na Ogerskem, ki je zdaj za nekaj časa odstranjena, ni pri nas na Hrvatskem nobenega iznenadil, še manje pa pisanje raznih časopisov, ki so med nasledniki VVekerlovimi imenovali prav pogostoma tudi našega bana. Da je ban hrvatski opredeljen za važno mesto v prav kratkem času, ni nobene dvombe. Na Hrvatskem se je pokazal kot spreten državnik, zatorej mislijo upotre-biti njegove sile tamkaj, kjer se pojavljajo nemiri v čisto drugem smeru, nego je to bilo na Hrvatskem takrat, ko so semkaj poslali grofa Khuen Hedervarya. Odpor na Hrvatskem je bil čisto drugačen, nego je sedaj ua Ogerskem. Hrvate so izzvali Mažari, ker so jim kršili brezobzirno njihove pravice. Mažari pa zdaj v svojej obesti ne vedo, kaj bi počeli, ker so dobili že popolno samostalnost. To njihovo obest bode treba nadvladati, a bode li naš ban tako jak, da to izvede, to nas bode učila prihodnjost. Pri nas sklepamo tudi iz sledečega, da nas bode ban zapustil. Predstojnik politične uprave D. Stan-kovič je postal te dni tajni svetovalec Nj. Veličanstva. Ko mu je ban čestital, imenoval ga je pod-banom ter morda s tem izrazil nado, da se vzpostavi stara čast podbanska. V 16. in 17. veku je namreč novo izbrani ban po svečanej instalaciji v saboru imenoval od zbranega plemstva podbana , ki je bil ob enem veliki župan zagrebške in križevske župnije. Zastopal pa je ta dostojanstvenik bana vselej, kadar ga ni bilo v domovini, bil je tedaj pravi njegov namestnik. Ker je sedanji predstojnik D. Stan-kovič prav izkušen mož ter najbolj poverljiv svetovalec sedanjega bana že skoz več let, ter vsled tega popolnoma podučen v vseh intencijah sedanje vlade, ni nemogoče, da bi mngel on zares bana zastopati, ko bi bil on poklican na drugo mesto. Na ta način bi ostalo na Hrvatskem vse pri starem, kar seveda ne bi bilo mogoče, ko bi prišel drugi ban na njegovo mesto. Sedanjemu banu bilo bi to posebno po volji, ko bi on postal ministerski predsednik, kajti tako bi bil, kar se tiče Hrvatske, brez skrbi, da mu ne bi nasprotovala, saj bo že na Ogerskem preveč nasprotnikov, če že zares tamkaj postane minister predsednik. Tako hoče tedaj ban obnoviti staro dostojanstvo podbana, da povzdigne tako ugled sedanjega predstojnika notranjega dela, ob enem pa da najde za sebe naslednika v banskej časti in privrženca v vsakem pogledu. večji in prav to me tolaži, da bo ces. vlada neupogljiva še tolikim spletkam velikih mest ter varovala našo avstrijsko živinorejo, od katere ve, da jo bo rešila potrebe zlata nakupovati čez mero. Tako pa prihaja iz Nemčije in Švice, kedor velja zlati denar, zlato k nam za naše blago. Da se kmetovalci iz vseh kronovin zavedajo važnosti celega tega vprašanja, pa spričujejo obilne peticije iz kmetijskih krogov in zastopstev. Nad 120 peticij je došlo državnemu zboru, ki vse zahtevajo, da strogo ostani zaprta naša meja proti rumunski živini ter da zakon iz 1. 1880. ostani v veljavi, vsled katerega je bilo avstrijskim živinorejcem omogočeno, poprijeti se živinoreje brez strahu pred govejo kugo, ki je toliko nesreče pred tem zakonu provzročevala našim kmetovalcem. (Dalje sledi.) Narodno-gospodarski odsek. Z Dunaja, 30. nov. Draginja mesa na Dunaju. (Dalje). Veliki mesarji ne zadovoljijo se z malim dobičkom, ampak njih potratno življenje potrebuje mnogo dohodkov. Sicer pa je neka gospa, ki je ravno, ko smo Člani kmetijskega odseka v družbi z zastopniki ces. vlade pregledovali trg, kupovala meso, glasno izrekla: Gg.! nikar se ne mučite in študirajte, naši veliki mesarji, ki so milijonarji in teh je 8 — imajo tako trden oklep (ring), da vaše namere ne bodo nič zmogle. Če tudi pride živine še toliko in po nizki ceni, me gospodinje bomo vedno morale drago plačevati meso, dobiček imeli bodo le oni spekulantje I In menda je gospa imela prav! Za Boga, ali se spomni kedo, da bi pšenica bila s to kil po 6 '/j gld. in vendar so žemelce tako „velike" kakor takrat, ko je pšenica veljala 10 in več gld. Sicer pa je način mesnega trga tu zelo čuden. Prvi so veliki mesarji, ki le vole in živine sploh kupujejo ter potem to prodajajo navadnim mesarjem, ki so pa večinoma židje, kakor sem se prepričal iz imen na napisih nad štanti. V centralnem mesnem trgu tudi se ne sme prodajati meso na drobno, ampak po večjih kosih, tako da se vol razseka v četerti in te se smejo posamezno prodati in te še le kupijo mali mesarji, ki potem v svojih prodajalnicah sekajo meso na male kose. Toda o tem dovolj in vrnem se k glavni stvari. Poleg groznega padca cene pa nastala bi še druga nesreča z otvoritvijo naše meje vstopu rumunske živine in to je, v nevarnosti bi bili, da se zopet od ondot zanese v naše kraje živinska kuga. Starejši gospodarji še vedo, kaka grozna šiba je za živinorejce bila, ko se je kuga prikazala v hlev. Prav zaradi tega je drž. zbor 1. 1880. sklenil, da se zapre vstop rumunski in ruski živini v našo državo. Čez en milijon goldinarjev znašali so na leto stroški za omejitev oziroma za zatiranje živinske kuge in kolika je bila beda in škoda za po kugi zadete kmetovalce I Vsaj je zgubljen, uničen kmetovalec, ako se priklati v njegov hlev grozna kuga, ki uniči vso njegovo goved ! Pa še več. Od tistega leta, ko se je meja zaprla, torej od 1882 do sedaj 1894. ni bilo več goveje kuge med našo živino ! In na ljubo brezvestnim sebičnežem, ki bi radi bogateli, na račun celih stanov naj bi cesarska vlada odprla zopet svoje meje rumunski živini ter v tem spravila zopet v veliko nevarnost največji kapital našega kmetijstva ? Hvala Bogu, da je ces. vlada v tem oziru neizprosna in da tudi velika večina poslancev se zaveda velike odgovornosti in pomena, zakaj se gre, ter je bila v odboru ta zahteva dunajskih mesarjev z veliko večino glasov zavržena in zatrdno upati je, da bo tudi v celi zbornici velika večina odločno zavrnila tako predrzno zahtevanje. Veselo je bilo videti, da so celo nekateri zastopniki velike obrtnije v odboru glasovali s kmetijskimi zastopniki, povdarjajoči, da naša obrtnija bo tedaj najbolje cvetela, ko bi imela doma dobrega kupca, to je imovitega svojega domačega soseda, kmetovalca. Pa tudi iz obče-državnega ozira je treba varovati našo živinorejo, ker le ona je letos pripomogla, da je naša državna trgovinska bilanca aktivna, to je, da bomo vendar več izpeljali blaga v ptujino, kakor od te dobili blaga. To pa je silne važnosti za vrejenje naše valute in če se posreči oziroma doseže aktivna trgovinska bilanca, to je, da bomo mi več izvozili našega avstrijskega pridelanega blaga kakor pa vpeljati oziroma kupovali blaga iz ptujih držav, bo mogoče urediti našo zlato valuto, ali denarno veljavo, sicer se je bati, da bomo s preosnovo valute ali vpeljavo tako zvane zlate denarne veljave prišli izpod dežja pod kap in gorje nam, če pride do tega, ker potem je osoda naše denarne uredbe določena. Zato pa mora mar biti ces. vladi in vsem stanovom države, da se ne pusti vničiti one stroke ljudskega gospodarstva, ki je in bode tudi nadalje pripomogla, da je naš izvoz za toliko milijonov Resolucije I. dolenjeavstrijskega katol. shoda. (Dalje.) IV. Resolucije o katoliškem tisku. Tisk je v današnjem času dobil velik pomen za vse kroge prebivalstva. Na Dolenjem Avstrijskem je krščanstvu sovražen tisk strašno razširjen, obstoječa krščanska tiskovna podjetja se pa vzdržujejo z izrednimi žrtvami posameznikov. Krščanskemu prebivalstvu Dolenje Avstrije preti velika škoda v verskem in nravnem oziru iz mnogobrojne kolportaže veri in nravnosti nevarnih spisov. Zaradi tega pa katoliški shod najnujnejše priporoča: 1. Slednji katoličan imej, če ti je le moč, vsa jeden njegovim razmeram primeren list katoliške tendence; premožnejši naj požrtovalno z naročeva-njem podpirajo, kolikor je mogoče, največ krščanskih tiskovnih podjetij in pomagajo njih izdelke razširjati mej vse sloje krščanskega prebivalstva. 2. Krščanski trgovci, obrtniki in drugi inze-rentje, naj posebno v krščanskih listih priobčujejo svoje objave in se pri tem prosi tudi kupujoče občinstvo, da naroča pred vsem pri trgovcih in obrtnikih, kateri inzerirajo v krščanskih listih. 3. Vsak naj sili na to, da bode v javnih prostorih, katere on obiskuje, kolikor je moč, največ krščanskih listov in da se bodo prodajali na kolodvorih in po drugih razpeČevalnicah. 4. Na Dolenjem Avstrijskem obstoječa krščanska tiskovna društva in društva za izdajo poljudnih krščanskih spisov naj se podpirajo na vse načine s pristopom, napravo shodov i. t. d. Z vso gorečnostjo naj se snujejo krščanske čitalnice, družbene in ljudske knjižnice. V podporo krščanskih ljudskih knjižnic je neobhodno potrebno, da se osnuje nekako središče za krščanske ljudske knjižice. 5. Paziti je posebno na to, da se zadnji čas veri in nravnosti nevarni spisi s kolportažo marljivo razširjajo po nizkih cenah ali celo zastonj mej ljudstvo. Posebno naj stariši in odgojitelji vedno skrbno nadzorujejo berilo tistih, ki so izročeni v njih skrb in jim dajo le knjige in spise iz zanesljivih virov priznano dobrih pisateljev. 6. Časopisi raznih krščanskih frakcij morajo, napolnjeni z duhom vzajemnega spoštovanja, videti svojo glavne nalogo v pobijanju skupnega sovražnika. Kot sredstvo, da se odvrnejo nesporazumljenja in pospešujejo interesi krščanskega tiska, priporoča prvi dolenjeav8trijski katoliški shod osnovo organizova-nega združenja vseh katoliških pisateljev pred vsem za Dunaj in Dolenjo Avstrijo, ki bi se potem raztegnila na druge kraljevine. 7. Katoliški shod priporoča podporo katoliških tiskarn, (Norbertus, Avstria in Opitz na Dunaju, tiskarna tiskovnega društva v sv. Hipolitu, Kehlovo tiskarno v Kremsu) in katoliške bukvarne in zala-galnice (Mayer in drugovi, Kirsch, Herder, Heindl, Nobertus in Austria na Dunaju, Gregora v sv. Hipolitu in pospeševanje katoliških koledrov. 8. Katoliški poslanci se prosijo, da pri vsaki priložnosti, ki se jim ponudi, silijo na to, da se odpravi tiskovni kolek. (Konec slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. decembra. Sankcija proticerkvenih predlog se še vedno odlaša. Sedaj se govori, da je glavni vzrok v zakonu o verski vzgoji otrok. Po tem zakonu bi se mogli le otroci priznanih ver siliti, da se uče ka-cega veronauka, ako se zavrže zakon o svobodnem bogoslužju. V sankcijo tacega zakona pa krona ne mara privoliti. Poleg tega pa krona tudi ne mara kako vplivati na gospodsko zbornico, ki ima še dve cerkvenopolitični predlogi rešiti. Sedaj se govori, da bode zbornica poprej rešila še ti dve predlogi. Ako jih potrdi, se bodo potem vse proticerkvene predloge hkrati sankcijonirale. Poslanec Ugron je inter-peloval vlado, kako da se ostali cerkvenopolitični predlogi tako dolgo ne razpravljati v gospodski zbornici, pa ni dobil jasnega odgovora. Kossuthovstvo vpliva tudi na sodišča. Te dni je bil zatožen vrednik lista „01svasd", Scheller, ker je delal jako nedostojne primere mej cesarjem in Ludovikom Kossuthom. Porotniki so pa vrednika nedolžnega spoznali, dasi se v dotičnem članku Kossuth popolnoma resno nazivlja Njega velečastvo. Državni pravdnik je naglašal, da ne gre vladarja primerjati s kom drugim, naj bode tudi Ludovik Kossuth. Zagovornik je pa trdil, da to mnenje bi utegnilo morda veljati v drugi državni polovici, na Ogerskem pa ne. V dotičnem članku se omenja, da je narod proti Kossuthu bil nehvaležen, ko mu ni dal krone, ampak mu je celo vzel domovinstvo. Ta razsodba je pokazala, kako mišljenje vlada na Ogerskem. Vojna reforma v Italiji. Pri vojni se bode prihranilo v Italiji po novi reformi nekaj nad 7 milijonov lir. S tem se italijanske finance ne bodo dosti pomagale. Z novimi reformami se pomanjša število častnikov za 900 in število drugih vojnih uradnikov za 400. Kam bode vlada s 1300 osebami, ne vemo. Najbrž se bodo reforme le polagoma dale uvesti. Prebivalstvo je pričakovalo vse večjih prište-denj pri vojni. Sedaj bode pa vlada morala gledati, da kaj prištedi pri civilni upravi. Tukaj bode pa težavneje, ker bodo poslanci se upirali odpravi kacih uradov. Naposled bode pa pač vlada ie še poskusila kak davek povekšati, ker drugače izhajati ne bode mogla. Le to se ne ve, v kakšno povišanje davkov bi zbornica najrajše dovolila. Novi ruski car je baje pomilostil vse kmete, obsojene zaradi nemirov v Krožah, kjer so se poljski kmetje ustavljali zatvorjenju katoliške cerkve. Če se to potrdi, bi bilo znamenje, da novi car ne misli tako strogo postopati proti Poljakom, nego je Aleksander III. Govori se celo, da vilenski gubemator general Orševskij ni bil posebno prijazno v&prejet v Peterburgu. Govori se tudi, da je, vračajoč se iz Peterburga, se poskusil usmrtiti. V Vilno se ni povrnil, temveč je odšel na svoje posestvo v Volhinijo. Poljaki upnjo, da so se ga znebili, kar seveda še ni gotovo. V Peterburgu se opazuje, da ima knez Volkonskij zopet nekaj več vpliva. Volkonskij že dolgo deluje za neko spravo mej Rusi in Poljaki. Seveda pod pokojnim carjem o tem ni bilo moč govoriti. Vojska mej Kitajci in Japonci. V vsakem oziru vodstvo japonske vojne prekosi kitajsko. Kitajski vojskovodje tudi ničesar ne store, da bi omejili strašne grozovitosti, da njih vojaki na grozen način razmesarijo vsacega Japonca, ki ga vjamejo. Japonci so razdraženi v Port Arthuru zares nekoliko surovo postopali, a vojno ministerstvo je takoj izdalo povelje, da se ima strogo izpolnjevati genfska pogodba. — Japonci še ne marajo sklepati miru. Posredovalca Doringa japonski ministerski predsednik baje niti vsprejeti ni hotel. Japonci se izpodti-kajo nad tem, da Kitajci tujca pošljejo za posredovalca. Sedaj je baje prevzelo ameriško poslaništvo nalog, da sporoči Japanu kitajske mirovne pogoje. Vplivati pa na mirovna pogajanja ameriško poslaništvo nikakor ne misli. Cerkveni letopis. Poskus zjedinjeoja iztočne cerkve z zapadno. I. Nedavno so se vsled poziva papeža Leona XIII. v Rimu pričela posvetovanja o zjedinjenju razkolnih kristijanov z rimsko stolico. Obravnav se udeležujejo kardinali Rampolla, Ledohovski, Vincencij Vannutelli, Galimberti, Langčnieux in tajnik za iztočne zadeve pri propagandi, msgr. Veccia. K tem obravnavam so bili povabljeni patrijarhi iztočnih obredov, katerih je pet: melhitski, sirski, kaldejski, maronitski in armenski. Vsi ti patrijarhati so zopet zjedinjeni z rimsko stolico, katera jim je dovolila njihovo staro liturgijo. Kaldejska stolica je sedaj brez patrijarha, armenski patrijarh Azarian je vsled ovir odložil potovanje v Rim, prišli pa so melhitski patrijarh iz Antijohije, Gregor Yussuf, sirski msgr. Ciril Ben-ham Benni in maronitski vikar msgr. Huejek. Misel, kako bi se uravnala pot do zjedinjenja, ee je iznova obudila lansko leto o priliki evharisti-škega shoda v Jeruzalema. Posebno se za to idejo zanimlje francoski kardinal Langdnieui. kateri se je razgovarjal o tem z mnogimi odličnimi zastopniki neijedinjenih Armencev, Melhitov, Sircev in nestori-janskih Kaldejcev. V prvi vrsti je torej razgovor o zjedinjenju razkolnikov pod turško oblastjo. V juniju tega leta je izšla papeževa okrožnica na razkolne vladarje in narode. V uvodu naglašajo sveti oče, da ovire niso tolike, v prvi vrsti loči obe cerkvi primat rimskega papeža. Zgodovina priča, zakaj in kedaj je nastal razpor, zgodovina govori, da so na rimski stolici sedeli mnogi izvoljenci iz vzhoda. Vse čase so narodi priznali rimskega papeža kot poglavarja katoliške cerkve, in le ljudje so razdružili, kar je bil združil Bog. Na drugem lijonskem in fio-rentinskem cerkvenem zboru so cerkveni zastopniki soglasno priznali višjo oblast rimskih papežev itd. Kot posledica temu vabilu je sedaj posvetovanje v Rimu. Italijanska vlada se je mnogo trudila, da bi preprečila te obravnave in Turčija je poslušala nasprotnike, in vsled tega je armenski patrijarh Aza-rian ostal za pečjo v Carjemgradu. Izprva so mnogi mislili, da bodo posvetovanja splavala po vodi, kajti v prvi vrsti se je Italija protivila iz političnih vzrokov, češ, da bi se z zjediujenjem razširil francoski vpliv na vzhodu. Posebno pa se upira ruska sinoda. Znani Pobjedonoscev je odgovoril Vanutelliju ml.: Nikoli! Toda motijo se oni, ki trdijo, da ovira zjedinjenju jedino le Rusija. Roko imajo vmes tudi druge evropske države, in sicer iz političnih vzrokov. Posvetovanja so tajna in listi ne vedo mnogo poročati. Prvi namen je gotovo ta, da iztočni patri-jarhi dobe večjo veljavo v javnosti, Pol. Cor. trdi, da so v razgovoru naslednje točke: Boljša organizacija iztočuo-katoliške cerkve, ožje občevanje iztočnih patrijurhov z rimsko stolico, ustanovitev novih semenišč za domače duhovnike, razširjenje iurisdikcije iztočnih patrijarhov nad verniki, katerih je okoli 8 milijonov, raztresenih po Turčiji, Avstriji, Rusiji in Siciliji. Obrede ohranijo svoje. Kakor se poroča iz Rima nekemu nemškemu listu, sv. oče sami vodijo te obravnave ter so popolnem poučeni o razmerah iztočne cerkve. Kedar so kardinali že utrujeni vsled večurnih posvetovanj, so sv. oče še vedno čili in neutrujeni. Gotovo je, da ta posvetovanja ne bodo brez vspeha z ozirom na razkolnike pod turško oblastjo. Dobro znamenje je, da je nedavno nekaj stotin Druzov pri Damasku pristopilo h katoliški cerkvi. Kamen se je sprožil! Ali pa se sproži plaz? Sv. oče Leon XIII. se v svojih okrožnicah osobito ozirajo na Slovane, in v tem oziru, če stvari presojamo trezno, vlada v Rimu preoptimično mnenje, kajti pravoslavni biskupi so naravnost odklonili sv. očeta preprijazno vabilo. Razloge temu postopanju bode baje obširneje obrazložil metimonski metro-polit Nicifor v imenu pravoslavnih metropolitov. Neki francoski list, ki se peča edino le s pojavi v nezjedinjeni cerkvi, je objavil odgovor predsednika ruske sinode Pobjedonosceva, kateri izjavlja, da bi se v verskem oziru našel pot k zjedinjenju, ali kar se tiče primata rimskega papeža, je zjedinjenje nemogoče. Veselo znamenje vendar je, da pravoslavni govore z velikim spoštovanjem o papežu Leonu XIII. Bili so časi, ko se med pravoslavnimi ni smelo imenovati ime papeževo, danes naprednejši krogi ne kažejo več onega fanatizma, stvari presojajo mirneje, trezneje in gojiti smemo upanje, da se bližajo časi, ko blagodejno solne« otaja mrzli led. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. decembra. (Nemška iredenta) Znano je, da se gibanje naših nasprotnikov večinoma vzdržuje z ..markami", ki se jim pošiljajo iz „rajha". Posebno „obči nemški šulverein" v Berolinu nabira po vsej Nemčiji denar, da podpira ponemčevanje slovanske dece v Avstriji I Tako daleč smo v tem oziru, da nemški listi čisto odkrito objavljajo svote, ki se v ta namen pošiljajo v naše dežele in se prav ponašajo s tem ! Posebno neki Karol Proll v Berolinu deluje v tem smislu. Pa zdaj so se menda celo Nemci v „rajhuM že naveličam, podpirati svoje »stiskane (I ?) nemške brate" v Avstriji, zakaj naši Nemci so onim v rajhu preveč — zaspani, se sami ne potegujejo dosti odločno za svoje „ur"-nemštvo, itd. Tako vsaj piše omenjeni Proll v nekem članku v celovških .Fr. St.", kjer ostro šiba »narodno brezbrižnost" avstrijskih Nem- cev zato, ker le-ti še niso mogli pohrustati vseh Slovencev I Žugajo že, da bodo razpustili svoj obči „šulvereinu, ker se jim samim delovanje tega nemško-iredentovskega društva zdi že — smešno. — Jeden „8chlageru naj navedem doslovno : „Die Haltung der handvoll Itaiiener in Istrien ist vvahrhaft imponierend gegenflber dem Gegacker (!) der acht Millionen Deutschen Oesterreichs, dass der kleine slovenische Habicbt sieh im deutschen Gilli den Huhnerstall erobert. Wollte man nur ernsthaft, er wiire bereits hiuaus-getrieben". Pa še reci kedo, da izvestnih ultranem-ških ljudij — luna ne trka! (Slovensko gledališče.) Danes se bode pela našemu občinstvu že znana Smetanova komičaa opereta »Prodana nevesta". (Konservatorjem centralne komisije) za pre-iskavanje in ohranjevanje umetnih spomenikov je imenovan kurat in arhivar g. Anton Koblar. (Iz Črnomlja.) Dovolite, da se pridružim i jaz Vašemu cenjenemu podliskarju »Cmogled-u", do-polnujoč njegove popotne črtice iz Belokrajine za sedaj le v jednej zadevi, ki je ušla njegovim ravno-tako zvedavim, kot bistrim očem. Kdo, ki se je kdaj vozil po deželni cesti iz Kočevja v Črnomelj, ni strmel, zagledavši grozen klanec pred mestom črnomaljskim, klanec, na katerem se je pripetilo že toliko nesreč? Čudno, da se temu nedostatku na deželni cesti do sedaj ni prišlo v okom. Pripoveduje se, da se je cestni odbor že večkrat potezal za to, da se cesta preloži na tem kraju. Crnomeljci apelujemo na gospoda deželnega glavarja in njegovo dobrohotnost, da skrbi za-to, da se vzame ta zadeva čim preje v roke in da se nam pošlje še pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbora izvedenca, ki naj bi izdelal novi načrt, vsaj načrt, ki ga je naredil svo-ječasno neki, kakor pravijo, ne posebno izvežbani uradnik, ne bode zadostoval razmeram in potrebam. Poklicani faktorji naj bodo uverjeni, da jim bo ljudstvo zelo hvaležno za njih trud. Ne pozabite Belokrajine ! (Novo gimnazijsko poslopje v Kranjn.) Dne 7. t. m. bode lokalni ogled radi prostora, na katerem se bode poslopje za gimnazijo zgradilo. (Podržavljenje pošt na deželi.) Cuje se, da se bavijo nekatere mestne občine s to zadevo, ia da nameravajo storiti korake za podržavljenje svojih pošt. Tako podržavljenje bi bilo že na mestu zlasti v Idriji, Kranju, Kočevju in Loki. Izvestno bodeta tudi vlada in trgovinsko ministerstvo storila — svojo dolžnost! (Imenovanje v finančni službi.) Pri štajerskem finančnem ravnateljstvu sta finančna koncipista vitez B u r g e r in Karol W e i s s imenovana komisarjema in pratikantje dr. Stialawsky, dr. Huda-biunig in dr. Kreft koncipisti. — Finančni svetnik dr. Happenhofer je premeščen iz Briksena v Celovec. (Odlikovanje.) Znana hrvatska gledališka umetnica gospa Marija Ružička-Strozzi, ki je za svojega gostovanja v Pragi in Brnu slavila pravoslavje, odlikovana je od srbskega kralja z redom sv. Save. (Vlak je povozil) na kolodvoru v Gor. Lezečah sprevodnika Karola Streka, kateri je bil takoj mrtev. (Iz Rovt) 2. dec. Od 30. nov. sem imamo silno burjo in žamete, termometer kaže na prostem vedno 59 R, izmej 110 otrok jih pride v šolo k večemu 20; okrajna cesta polna žametov, da pošta ne more redno dohajati. Naša kmetijska podružnica in sirarnica se ugodno razvijate, in ker smo obvarovani do zdaj še bolezni, smemo hvaliti Boga da nas tolikanj ščiti. Smrt nam je v preteklem mesecu pobrala starega Lekančka, 841etnega in jednega najstarejših mož v naši fari. (Glede imenovanja dež. odbora v okr. šolske svete) se je po pomoti, katero je provzročila abbre-viatura „žup.", poročalo za črnomaljski okraj napačno. Deželni odbor imenoval je za črnomaljski okraj dosedanja dva člana, to sta župan Schvveiger in prošt Dovgan. (Poročil) se je v soboto popoludne v Gorenjem Logatcu g. Josip S t e r g e r, c. kr. sodnijski adjunkt v Ložu, z gospodičino Franjo Riharjevo iz Gor. Logatca. (Županom na Radovici) je bil v nedeljo izvoljen dosedanji župan Janez Kramarič. Svetovalci so: Marko Gršič, Matija Zugelj, Marko Petrič in Matija Cesar. Županstvo je v spretnih rokah. (Občinske volitve na Koroškem.) Dnd 18. nov. so volili nov obč. odboi v Bilčovsu. Udeležba je bila pičla. Slovenska stranka je zmagala v prvem in drugem razredu, v tretjem pa propadla z malo glasovi. Odbornikov je 9 naših, 3 nasprotni. Liberalni nemškutarji se bodo menda zoper to volitev pritožili. (13 Božičnih napevov), zložila P. Angelik in P. Hugolin, s« dobi še nekaj eksemplarov po 50 kr. komad, po poŠti 53 kr. (Koroške novice.) Dn6 26. nov. je umrl v Ko-tarčah, po kapi zadet uanagloma 71-letni I. Anten-brand. — Pri napravljanju drv prišel je v Lendorfu neki posestnik pod drevo, ki ga je tako hudo poškodovalo, da je kmalu zatem vmrl. — Ples je hotel v St. Lorencu v Gičtalu napraviti tamošnji občinski zastop (sie!), pa okr. glavarstvo ga je prepovedalo zbog vročinske bolezni. Ti gg. občinski očetje menda nimajo druge skrbi, ka-li? —- Koroški deželni zbor bode menda sklican v prvi polovici januvarija meseca. — Veliki nemški »siingerfest" ho-čeio napraviti prihodnje leto v slovenskih Vetrinjah ob Celovcu. (Iz Radeč) 1. dec.: Umrl je tu dnč 29. m. m. g. Moric Scheyer, prejemši sv. zakramente umirajočih. Rajni rodom s Češkega, bil je z zlatim zaslužnim križcem odlikovan nadlogar radeške graščine, katero je skozi blizu 27 let oskrboval. Občina izgubila je v njem svojega prvega svetovalca, šola svojega krajnega nadzornika, cestni odbor svojega načelnika. O času grajenja našega mostu čez Savo bil je tudi načelnik mostnega odbora. Do revežev je bil radodarnih rok. V narodnem oziru ni bil ne naš nasprotnik, pa tudi ne naš privrženec. V obče je bil priljubljen mož. Zato se je pa njegovega pogreba, ki je bil v soboto popoldne in kokoršnih naš trg ne šteje mnogo, udeležila velika množica ljudij, odličnih in priprostih, ki so prišli od blizu in daleč skazat ranjkemu zadnjo čast. Svetila mu večna luč! (Cerkveni rop.) Po noči od 23. do 24 nov. so vlomili tatovi v romarsko cerkev bi. Device Marije v Trnji pri Zel. Kaplji na Koroškem in izpraznili tri nabiralnike, katere so s silo odprli. V isti noči so tatovi izpraznili tudi nabiralnik župnijski cerkvi na Reberci, ki je od Trnja oddaljena kako uro. (Izpred sodišča.) Dne 29. decembra so bili obsojeni pri deželnem sodišču v Ljubljani: Anton Barlič, hlapec v Lokah, zaradi tepeža na tri mesece; Franc Stenovec, delavec v Ljubljani, zaradi tepeža na šest mesecev; Ign. Slatnar od Sv. Ambroža zaradi javnega nasilstva na štiri mesece; A. Zaman, hlapec v Zgornji Šiški, zaradi tepeža na šest mesecev ; Tomaž Žitnika, mlinarski hlapec v Spodnji Ka-nomlji zaradi pregreška proti orožnemu zakonu na tri dni v zapor in 5 gld. kazni. (Davica) pojavila se je te dni mej šol-ko mladino v Crnemvrhu in bližnjih vaseh. Bolezen se je zanesla iz idrijskega okrožja. V sanitarnem oziru se je potrebno ukrenilo, da se bolezen ne razširi. (Zima, sneg in zameti.) Dočim imamo to-stran notranjskih gozdov še dokaj ugodno zimo in primeroma malo snega, razsaja od Logatca dalje že nekaj dni nepretrgoma silovita burja. Pota so zametena, od Godoviča do Črnega vrha vozijo s sanmi, a od tod do Logatca pa so po cesti zameti, da imajo cestarji obilo pdsla ž njimi. Tržaški vlaki imajo redne zamude. (Razpisane službe.) Na jednorazrednici v Ratečah je stalno namestiti službo učitelja-voditelja s 4. plačilnim razredom in prostim stanovanjem. Prošnje do 20. dec. c. kr. okraj, šolskemu svetu v Radovljici. — Pri okrajnem glavarstvu v Radovljici se odda služba diurnista s mesečno plačo 29 gld. — Pri sodišču v Podpeču je razpisana služba sodnijskega sluge z letuo plačo 250 gld. in 25°/0 službene Hoklade._ Telegrami. Nesreča na morju. Frankobrod, 4. decembra. Iz Jarmuta se poroča, da je parnik „Albertine" v megli trčil v neki večji osebni parnik. Poslednji parnik se je z vsemi ljudmi potopil. Parnik „Albertine" je močno poškodovan. London, 4. decembra. Ladija, katero je prebil parnik „Albertine" je v Dundo spadajoč parnik Kenmore. Potniki in moštvo se je rešilo. Vojska mej Kitajci in Japonci. Wasohinghon, 4. decembra. Otvorilni govori Olevelandov ob snidenju kongresa obžaluje vojsko mej Kitajci in Japonci, deve^ land pravi, da ne bode se obotavljal prevzeti posredovanja, ko bi le kazalo, da je upati kaj vspeha. Yokohama, 4. decembra. Tukaj se občno govori o mirovnih pogojih. Japonci bodo stavili velike zahteve. Sploh se vekšajo njih zahteve z vspehi na bojišču. Tokohama, 4. decembra. Japonci so po ameriškem poslancu sporočili Kitajcem mirovne pogoje. Mej drugim baje tudi stavijo pogoj, da Japonci ostanejo v Port Ar-thuru, dokler Kitajci ne izpolnijo drugih mirovnih pogojev. Tokio, 4. decembra. Govori se, da Japonci zahtevajo 400 milijonov jenov odškodnine in pa odst9p krajev, katere so zasedle japonske čete. Ce se bode pa vojska nadaljevala, mislijo Japonci še mnogo več zahtevati. Dnnaj, 4. decembra. V današnji seji za volilno reformo naznanil je Pininski sklep poljskega kluba, ki je za podlago obravnavam o volilni reformi vsprejel načela, nahajajoča se v vladni izjavi, ozirajoč se h kratu na načela izražena v Rutovskega načrtu. Govornik je naglašal, da so Poljaki pripravljeni vsprejeti kako kompromisno stališče, ne zatajivši načelnih nazorov. Dnnaj, 4. decembra. Tukaj ni nič znano o kaki zaroki srbskega kralja s kako avstrijsko nadvojvodinjo. Levov, 4. decembra. Dr. Smolka je hudo zbolel. Krakov, 4. septembra. V Przernyslu je v soboto pri neki diletantski predstavi slovaške tragedije „Kordijan" magistratski uradnik Šolski po nesreči umoril peka Cynzka. Kiel, 4. decembra. Prt prisegi vojaških novincev je nemški cesar Viljem v Kielu v posebnem nagovoru naglašal, da je sveta prisega in sveto mesto, na katerem prisegajo. To kažeta oltar in razpelo. Kristijani so pripravljeni dati Bogu čast pri vsakem delu, zlasti pri izobraževanju v brambo domovine. Vi nosite cesarsko suknjo in imate vsled tega prednost pred drugimi ljudmi. S svojim stanom prevzeli ste tudi posebne dolžnosti in v časti imejte suknjo, katero nosite. Na morju bodete tudi imeli večkrat priliko, spoznati vsegamogočnost božjo. Da so Nemci večkrat zmagali mnogobrojnejše nasprotnike, se je zahvaliti disciplini. Zatorej držite vkupe in bodite pokorni. Za vzgled imejte svoje prednike. Ko so šli na boj proti Rimljanom, prekoračili so visoke gore, zadeli na močne vojne, dali Bogu čast in se z verigami zvezali, potem so se vrgli na sovražnika. Sedaj verig ni več treba, vas veže vera in prisega. Vedno mislite na svojo prisego in svojega cesarja. Pariz, 4. decembra. Minister vnanjih stvarij predložil je zbornici poslancev pogodbo s kongiško državo o vrejenju meje. Potem se je začela budgetna debata. Peterburg, 4. decembra. Car je pomi-lostil kapitana ladij „Vladimir" in „Ko-lumbia". Bim, 4. decembra. Zbornici sta se otvo-rili s prestolnim govorom, v katerem se govori o gospodarskih, socijalnih, finančnih in šolskih reformah. Naglaša se tudi upanje, da se ohrani mir. Umrli bo: 1. decembra. Avgust Rakar, tapetnik, 16 let, Florjanske ulice 38, jetika. Tuj c i. 2. decembra. Pri Slonu: Gamlich, Polak, Weimann z Dunaja. — Schwarz iz Baden-a. — Hajek, dr. Scbmidinger iz Kamnika. — Deutsch iz Boglara. — Thorna iz Solnograda. — Grimer iz Trsta. Pri Maliius Kunz, Česchka, Brann, Briickner, Abeles, Scbonmann z Dunaja. — Miihlboek iz Beljaka. — Esehen iz Trsta. — Prosenik iz Metlike. Pri bavarskem dvoru: Mautner iz Celja. — Eppicb, Mihitsch, Spring, Jermann, Samnik, Perz iz Kočevja. Pri Jutnem kolodvoru: Kantoni, Bonquadajno iz G limone. — Curro, Hillman iz Trsta. -- Zorko iz Novega Mesta. Pri avstrijskem caru: Kukee iz Žalca. Vremensko (»poročilo. a a a Cas Stanje Veter L Vreme 2 <-a g ^ S opazovanja zrakomnra t mm toplomera po Celziju •g« 2 H rt ** a 3 7. u. zjut. i a. pop. 9. a. zveč. 742-6 740-9 740 6 02 08 -0-2 7.111. svzh. sl. svzh. sneg oblačno n 610 sneg Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kailjn, hripavoatl, prehlajenju in zasllzenjn in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni V11J. Mayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. CAJLltoje olje.> Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 6 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se as obiratiio pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Srednja temperatura 0'3 za 0-7° pod normalom. "V zalogi Kleinmayr■ Bambergovi v Ljubljani je ravnokar izšla : O' os 00 1 P R A T I K A za navadno leto 1895. Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena, atar Dobi se pri zalagateljih in v vseh galanterijskih en-gros prodajalnicah. TgJJ Št. 10.312. 624 1—1 C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se je na prošnjo dr. Karola Triller-ja kot oskrbnika Jakob Milavc-eve kon-kurzne mase dovolila z vrsilna dražba na 8000 gld. cenjenega nepremakljivega posestva vlož. štev. 146 zeml|iške knjige kat. občine ljubljanskega mesta na Žabjeku. Za to zvršitev odredjena sta dva roka na dne 7. januvarija 1893 in dne 11. februvarija 1893 vsakokrat ob 11. uri dopoldne pri tem sodišču v Zatiškem dvorcu v II. nadstropju s pristavkom, da se bode to posestvo pri prvem roku le za ali nad cenilno vrednost, pri drugem pa tudi pod ceno oddalo. Posroji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiške knjige se morejo v oa-vadnih uraduih urah pri tem sodišču pregledati. ^ iležel««* iso&išee w dne 27. novembra 1894. M) Jakob Zalaznik, slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari trg št. 21, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih slaščičarskih izdelkov primernih za Miklavževa in božična darila, kakor tudi 614 7-6 štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo. Dunajska borz Dne 4. decembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 100 gld. 05 kr. 20 mark ...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini n . 124 40 „ . 100 n . 123 65 „ . 98 05 „ . 1051 — „ . 397 50 „ . 124 50 „ j. 60 n 97 '/,„ . 12 20 „ 9 90'/,, . 46 25 „ 5 n 87 „ Dne 3. decembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 «/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . južne železnice 5 % . doleniskih železnic i "h, 150 gld. — kr. 163 „ 50 196 „ — M 98 „ 50 142 „ 75 132 „ 50 107 „ 50 n IU n 25 67 „ — T) 98 „ 70 n 221 „ 75 n 166 „ 90 n 130 „ — n 98 „ 50 ti a* OJ*?:,___ Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gendis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......50 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 178 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3475 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 530 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 Montanska družba avstr. plan.....107 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........13" 50 70 25 75 75 35 40 75 gtdf Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitk*. p - I___ _ . i H i t a o narnAll flft hftr*l. Menjarnična delniška družba „JH E R C U B< Wol>Z8ilB it. 10 Dnnaj, Mariahillerstrasse 74 B. IBjC Pojasnila 3tXfc v vseh gospodarakih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirja« in vestni sviti za dosego kolikor je aiogoče visooega ibresiovanja pri popolni varnosti |C naloženih (jlurnio.