Osebne vesti. Kapucinski patei f. V celjski bolnici je umrl soboto dne 25. rmja ikapucin o. Stanislav Rebec, rodom iz Kranjskega, star 74 let. Dolgo časa je c.-loval v Smirni ikot misijonar in bogoslovški lektor. Po vojski je prišel v Celje, fcjer se je posebno udejstvoval tkot bolniški duhovnik in lcot spovednik. Večni Bog mu bodi za vse to v nebesih plačnik! Nesreče. Trije požari v mariborski okolici. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta zgorela hiša ter hlev posestniku Francu Sekolu. V Trničah pri Račab sta zgorela posestniku Jožefu Šibilja hiša ter gospodarsko poslopje. V Žitnici v Jurovskem dolu pri Jarenini je upepelil ogenj viničarijo Juriju Klampferju. Veliko škode je povzročila v noči od 23. na 24. majnik to.a po Dravski dolini. Najbolj hudo je prizadeta dolinica oltrog Marenberga. Delavec ntonil. Nad falskim jez-om je pogoltnil vrtinec z majhnim čolnom vred 261etnega delavca Karla Vabiča. Vabič je bil zaposlen pri falski elektrarni. Splavom se jc vozil nasproti v čolnu in jih je vodil do spvistilnice preko jeza. Pri vožnji proti splavom proti Breznu je zašel med skalami med vrtinec in je zginil v njem s eolnom vred. Požar pri Ptuju. Dnc 24. majnika je nenadoma nastal ogenj v listnjaku posestnice Roze Horvat v Placerju, občina Sv. Urban pri Ptuju. Domačih ni bilo doma, iker so bili zaposlcni na polju in radi tega je ikmalu pogorelo s slamo krito gospodarsko poslopje. Ptujski gasilci so deloma oteli hišo, ki je že bila v objcmu plamenov. Z gospodarskim posloppm vred so zgoreli razni poljski pridelki in orodje. Škoda znaša 00.000 Din, zavarovalnina nL niti polovična. Huda poškodba rudarja. V prcmogovniku Velenje je padel kopač Jurij Grabner pri vožnji premoga z vozičkom vred v 6 m globok rov in sc nevarno poškodoval. Smrtna nesreča železničarja. Na postaji Straža-Toplice pri Novem mestu je zašel 25. maja pri spajanju vagonov med dva odbijača 351etni železničar Jožef GoriSek. Odbijača sta mu tako stisnila prsni ikoš, da je obležal pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Ogromno skladišče lesa zgorelo. Dne 20. majnika je unič.il požar na Sušaku ogromno losno skladišče, last Dragotina Pavloviča, Bakariča in tovarišov. Razne novice. Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani se jc vršil dnc 26. majnika v Celju. Društvo šteje 8105 clanov, 525 več nego lani. Podružnic je bilo 202 s 6612 člani, drugi so člani pri centrali v Ljubljani. Dohodkov jc imelo društvo 228.643.61 Din, izdatkov pa 185.039.08 Din. Na zboru je bil sprejet predlog, da se uniči zajce v sadonosriib krajih. Pozor absolventi kmetijsklh šol! Na binkoštni pondeljek dne 10. jun'ja ob 9. uri se vrši ustanovni občni zbor za ustanovitev podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol za srez Ljutomer v gostilni Frica Sever v Ljutomeiu. Tova.iši na plan! Spoznajmo se medsebojno in združimo se v lastni organizaciji. Poživimo duh kolegijalnosti in skupnega dela za napredek vasi, da si bodenio drug drugemu pomagali v stiski in nevolji in enako tudi skupno veselili v sreči in zadovoljstvu. Priporoča se, da vsak udeleženec prijavi svojo udeležbo na sestanku na naslov: Vekoslav Štampar, i\vevesničar, Ljutomer. To je potrebno, da se more pripraviti skupno kosilo, ki bo stalo 7 Uin za osebo. Na ta sestanek se vabijo tudi absolventi izven sreza in prijatelji kmeti.jskega šo'.stva. — Pripi avljalni odbor. 651etnica. Gasilska župa sreza Ptuj pripravlja za 15. avgust izlet svojih čet v Ptuj, kjer proslavi istočasno ptujska četa svojo 651etnico. V gasilskih vrstah se vršijo priprave za nastop. Dne 19. majnika so se zbrali v Gasilskem domu v Ptuju zastopniki gasilskih čet bivše ptvijske župe, a v Ormožu zastopi-iki bivše ormožke župe, k te.aju, na k?.terem so se priučevale vaje s sekiricami, s 'katerimi bodo čete nastopilo na župnem izletu. Nastop gasilstva bo povzdignila tudi naša hrabra vojska, ki je obljubila, da bo sodelovala. — V dneb 14. in 15. avgusta pričakujemo v Ptuju velike množinc gasilstva, ki hoče takrat javno pokazati, da poleg svoje človekoljubne naloge skrbi tudi za duševno in telesno vzgojo svojega številnega članstva. O spopadih med organi oblasti in kmeti na Hrvatskem je objavila banS'ka uprava v Zagrebu naslednje poročilo: Dne 6. t. m. se jc skupina kmetov iz Pazarišta v srezu Perušiču uprla v Gospiču organom oblasti, iker je bila nahujskana proti orožnrkom. Pri spopadu sta "oila ubita dva kmeta. — Dnc 11. t. m. je skupina kmetov napadla orožniško patruljo, ko jo izvrševala svojo službeno dolžnost. Orožaiki so bili prisiljeni seči po orožju. V spopadu je bil ubit en kmet. — Dne 19. t. m. so v Kravarskem neki Ijudje napadli nekatere kmeto zavadi njihove opredelitvc pri poslednjih poslanskih volitvah. Orožniki, ki so službovali v bližini, so takoj posredovali in na poziv predsednika občine ter napadenih kmetov pozvali ljudi, naj sc mirno porazidejo. Skupina kmctov, ki je povzročila ncrede, pa jc navalila nanje 3 kamenjem, palicami, sekiraaii in revulverji. Ko je bilo oddanih liekaj strelov iz revolverjev in je bil cn orožnik že ranjcn, so tudi orožniki rabili svoje orožje. Dve osebi sta bili ubiti. Star dnevnik moral prenehati, kei je nalašč prezrl snirt poljskega maršala Pilsudskega. Varšavski dnevnik »Gazcta Warszawska« je bil ustanovljen leta 1774 in bil sedaj glasilo Pilšudskijeve opozicije, jc moral pronohati, iker ni pisal o smrti maršala Pilsudskega. Nova največja, najlepša in najhitrejša potniška ladja »Normandie«, last Francijo, je nastopila prvo vožnjo v Ameriko dne 29. maja t. 1. Ladja ima 70.000 ton, njeni stroji proizvajajo 160 tisoč konjskih sil in bo rabila za pot iz Francijc v Ameriko pet dni. Na tej ladji je prostora za 3000 oseb in od teh 2000 potnikov. Najvažnejše pri najnovejšem prekooceanskem velikanu jc to, da je zavarovan z vsemi mogocimi varnostnimi napravami proti požaru. Novi uradnl tečaji tujih valut. Fiuančni minister je z odločbo z dne 10. maja 1935 odredil, da veljajo začenši z 20. majem ti uradni tefaji za tuje valute (v oklepaju stari tečaji): 1 napoleondor Din (281.—) 303.—, 1 zlata tur.ška lira Din (320.—) 344.-. 1 angleški funt Din (216.—) 234.—, 1 ameriški dolar Din (44.—) 44.—, 1 kanadski dolar Din (44.30) .4.30, 1 nemška zlata marka Din (17.60) 17.1K>. 1 zlat zint Oin (8.30) 8.30, 1 avstrijski šiling Din (8.15) 9.— 1 belg Din (10.20) 7.45, 1 pengo Din (10.—) 8.70, 1 braziljski milrefe Din (6.80) 6.80, 1 egi.ptov«ki funt Din (221.50) 240.—, 1 urugiinj-iki pezos T)in C10.50) 16.50, XV. vclesejcm v LfuMfani 1-11 iunija 193$, 50% popust na železnica.h, avijnnih in parobrodih. Bogat razpored, resni rasPtnvljalci, velika izbira industrijskih in «bitn'h proizvodov. Najboljša priložnost za vsakega trgovca, da tu izvrši svoja ncročila. 1 argentinski pezos Din (11.20) 11.25, 1 turška papirnata lira Din (35.20) 35.25, 100 alban&kih frankov Din 1400.—) 1400.—, 100 zlatih francoskih frankov (1425.—) 1425.100 francoskih frankov Din (289.50) 290.—, 100 švicarskih frankov Din (1425.—) 1425.—, 100 italijanskih lir Din (374.50) 362.30, 100 nizozem. goldinarjev Din (2961.50) 2967.—100 romunskih lejev Din (43.—) 43.40, 100 bolgarskih levov Din (50.—) 50.—, 100 danskih kron Din (956.—) 953.60, 100 švedskih kron Din (1105.—) 1101.50, 100 norveških kron Din (1076.—) 1073.—, 100 pezet Din (598.—) 600.—, 100 grških drahem Din (41.—) 41.—, 100 čehoslovaških kran Din (183.—) 183.50, 100 finskih mark Din (95.—) 94.30, 100 letonskih lat Din (1325.—) 1320.—. Bolandska kraljica Je obiskala svetov- tto razstavo v belgijskl prestolici v Briissela, Obžalovanja vredni slučaiji. Navrtana blagajna. V Mariboru na Tržaški cesti je bil izvršen v navrtano blagajno Rosenbergove drevesnice v noči od 25. na 26. majnika vlom. Vlomilčev plen znaša 1600 Din gotovine. Radi uboja obsojen na sedem let. Na Pobrežju pri Mariboru se je odigrala dne 17. marca v noči družinska žaloigra, koje zaključek je bila obsodba ubijalca pred mariborskimi sodniki dne 24. maja. 261etni mizarski pomočniik Anton Straus je ubil mizarskega mojstra Konrada Gselmana. V ozadju krvavega dejanja je bila Gselmanova žena. Anton Straus je bil ob- sojen na sedem let robije, Gselmanova žena pa oproščena radi pomanj— Naša obfiina je doživela dne 13. maja po-i noči nekaj izrednega. Že dolgo je bil mir, toj da sedaj se je tudi po dolini začelo. Obiskatf so nas namreč tatovi in so se polastili tujega Waga. Obiskali so precej hiš in potem odšli z bogatim plenom zopet v svoja neznana bi-i vališča. Pri eni hiši so odneeli vso kuhinjeko. posodo, četoer zabele, pri drugi zopet zabelo, pri tretji zopet, kar jim je v roke prišlo. Ia to jim še ni bilo za^losti. C©lo pri nekem rev*« žu so poskušali svojo srečo in celo sneli ok< no, toda iz neznanih razlogov so potem odšlij Mogoče je kdo šel mimo in so se potem pre-1 strašili in zbežali. Ljudje so bili zelo začude-( ni, ko 60 drugo jutro opazili tu ali tam kak-i šen oslanek blaga ali celo dežnike, ki so jih' pustili neznani taitovi ljudstvu v spomin ali ce)o v evarilo? Sicer se nam pa zdi potrebno pripomniti, da je to najbrže ista tolpa, ki je preje obiskala hrame po vinogradih in sedaj, ko je tam bilo že nevarno, se je spravila po vaseh v dolini. Upajmo, da bo oblast kmalu izsledila uzmoviče in jih izročila sodišču. «=? Kakor smo že na tem mestu poročali o škodi, ki jo je povzii^il mraz prve dni maja, moramo še dodati, da se usodepolne posledice šele sedaj jasno vidijo. V obmejnih občinah ol) Madžarski, so pokosili ekoro vso rž, ker je iz-i gledala kakor ob žetvi; klasje je bilo namreč suho in rumeno. Vinogradi trpe okrog 40%^ škode, sadno drevje pa menda sploh ne bo nic. imelo. Orehi so popolnoma suhi kakor v je-e seni; prav tako hrasti in bukova drevesa. «=3 Zapustil nas je' dne 16. maja g. Horvat Fra* njo, abs. telm., in odšel v službo v Ptuj K sreskemu cestnemu odboru. Kličemo mu pri^ jatelji in znanci, katerih število ei je tekora, nekaj mesecev zelo pomnožilo, da ga ohranl Bog čilega in zdravega na novem mestu tef ga. prosimo, da se nae večkrat spomni. Biloj srečno, dragi prijatelj! Tvoji prijateljM. Ne drži doma denarja! Franc čeb, velelrgo»ec \i Murske Sobote, je prinesel podružnici Nnrodne banke v Mariboru celi šop tisočakov, ki so bili obžgani od plamenov. Omenjeni je pripuvedoval, da se je v okolici Murskc Sobote dne 22. maja vnela bajtarju koča. Začela je goreti tudi omarica, v kateri je irnel pogorelec shranjenih 150 jurjev. V zadnjem trenutku je rešil denar, od katerega je bilo 70 tisočakov že povsem uničenih, o veljavnoeti 80 bodo še pa sklepal: pri Narodni banki.