M j 1 SLOVENIJA Kdo služi na račun študentov? POLITIKA Moč preživetja resnice 9771408049069 Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multlmedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, Interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel TJMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij Za Slovenijo bi bilo koristno, da bi nekdanji predsednik nehal delovati iz ozadja. Dobro bi bilo, da bi ustanovil svojo stranko ter z njo odkrito in jasno nastopil na volitvah. S tem bi slovenski politični prostor naredil preglednejši. tretja stran Društvo tranzicijskih japijev Nepoznavalec slovenskega političnega dogajanja in slovenskega jezika je v preteklih dneh lahko dobil povsem napačne predstave o nekaterih stvareh v naši državi. Na primer o Milanu Kučanu. Če ne ve, da se mu je leta 2002 iztekel predsedniški mandat, lahko ob gledanju slovenskih televizijskih postaj upravičeno verjame, da je Kučan predsednik slovenske drŽave. Kot da se zadnje predsedniške volitve ne bi zgodile. K temu sklepanju ga lahko napeljejo primeri, ki smo jim dnevno priče. Tako se je nekdanji predsednik veliko pojavljal na televiziji zaradi ustanavljanja Foruma 21, pa tudi ko je vodil slovensko vladno delegacijo na pogreb makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega. Le kje so bili predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Anton Rop in recimo zunanji minister Dimitrij Rupel? Kučanovo Ženo Štefko smo lahko videli v središču dogajanja ob praznovanju dneva pomorstva. Kot da bi bila še vedno prva dama. In še bi lahko naštevali. Nekdanji predsednik države se še vedno ni otresel svoje partijske preteklosti, kar se vidi v njegovi razlagi demokracije. Pred dnevi je v intervjuju na neki lokalni televiziji na veliko razlagal, kako imamo v Sloveniji prevelike možnosti (premalo zaostrene kriterije) za izvedbo referenduma, zaradi česar naj bi se ta institut odločanja izrabljal v politične namene. Po njegovo so referendumi nekakšni obvodi odločanja, ki izigrajo odločitve parlamenta. Zato bi bilo treba po Kučanovem mnenju kriterije za izvedbo referenduma zaostriti. In kako si to predstavlja? Referendum bi bil mogoč samo v primeru, če bi se s tem strinjala večina poslancev državnega zbora, se pravi vladajoča koalicija, kar pomeni praktično nikoli. O tem, da je referendum mišljen predvsem kot morebiten korektiv nepremišljenim potezam oblasti, Kučan noče razmišljati oziroma ga to moti, saj je opoziciji prav z referendumi uspelo preprečiti nekatere nesmotrne poteze vladajoče tran-zicijske levice. Očitno mu ni docela po volji niti slovenska ustava in v njej zapisana možnost, da mora državni zbor razpisati referendum, če to zahteva tret- jina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev. In v ustavi jasno piše, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. "Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno (z referendumom, op. a.) in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno." Poglavje zase je Forum 21. Šlo naj bi za nekakšno levosredin-sko intelektualno združenje pod vodstvom nekdanjega predsednika države in naj bi bilo tekmec desnosredinski Novi reviji. Pa ni tako. Člani foruma, ki uradno še ni ustanovljen, so predvsem znani dolgoletni direktorji, kot so Bruno Korelič iz Luke Koper, Janez Bohorič iz kranjske Save in nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič. Poleg so številni mlajši, ki jim je uspelo obogateti v času tranzicije, na primer Zoran Jankovič iz Mercatorja, Janez Škrabec iz Rika, Sandi Češko iz Studia Moderna in številni drugi. Tu pa tam se najde še kdo, ki ni direktor. Zato verjetno ne preseneča dejstvo, da o Forumu 21 v javnosti že kroži šala, da je član tega društva lahko samo tisti, ki ima na tekočem računu najmanj 21 milijonov tolarjev. Po pisanju različnih medijev člani tega foruma obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva. Gre torej predvsem za društvo direktorjev, lastnikov kapitala, pomembnežev, ki jih skrbi, da bi z bližajočim se vstopom Slovenije.v Evropsko zvezo izgubili obstoječe monopole, skratka-za klasične desničarje po zahodnoevropskem pojmovanju; to so tisti, ki zagovarjajo interese kapitala in so lastniki kapitala. Po drugi strani pa nekateri člani foruma odkrito priznavajo, da namerava Forum 21 podpreti t. i. levico. Res narobe svet. Zadnjega poltajnega sestanka Foruma 21 v nekem ljubljanskem hotelu sta se udeležila tudi predsednik vlade Anton Rop in predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki sta hkrati tudi predsednika liberalne demokracije in združene liste. S tem sta pokazala, da še vedno priznavata nekdanjega predsednika države za glavno osebnost tranzicijske levice in da od njega pričakujeta podporo. Vendar tako delovanje za slovensko demokracijo ni dobro. Zato imajo prav tisti, ki pravijo, da pomeni Kučanov forum nekakšen "bypass formalne demokracije", nekakšno organizacijo, ki iz ozadja usmerja na volitvah izvoljeno uradno oblast. In to ne prispeva k razvoju demokracije. Za Slovenijo bi bilo zato koristno, da bi nekdanji predsednik nehal delovati iz ozadja. Dobro bi bilo, da bi ustanovil svojo stranko ter z njo odkrito in jasno nastopil na volitvah. S tem bi naredil slovenski politični prostor preglednejši. Ali bo to storil? Verjetno ne, kajti za neposreden politični nastop je potreben pogum in jasen program. Kučan pa tega nima, saj je bil nekoč predsednik zveze komunistov, ki je na deklarativni ravni zagovarjala interese delavcev, danes pa se druži z novodobnimi slovenskimi kapitalisti. Metod Berlec Demokracija • Četrtek. 11. marca 2004 O kazalo Korupcija uničuje državo Kriminal belih ovratnikov se je že tako razširil, da je začel resno ovirati delo vlade. Krči tranzicijske levice so ženske? V Sloveniji še vedno nismo našli ključa do rešitve, kako bi v sfero najvišje politike pridobili več žensk. Evropa nam daje jasna znamenja, da je treba nežnejšemu spolu bolj na široko I odpreti vrata in mu pustiti, da vstopi v polje politike, ki je v Sloveniji očitno še vedno rezervirana za moške. Problema smo se v Sloveniji lotili z uvedbo ženskih kvot, vendar lahko že danes zatrdimo, da to ne bo prineslo bistvenih sprememb. Moč preživetja resnice Slovenski medijski prostor niti po štirinajstih letih demokracije ni «* uravnotežen. Se vedno smo priče številnim medijskim manipulacijam in diskvilifikacijam, ki jih sproducirajo kontinuitetni mediji. Vsakoletna podelitev nagrad Sklada Josipa Jurčiča je vedno znova priložnost za razmislek o Jurčičevih nagrajencih in slovenskih medijih. 18 Kdo je kriv 22 Si lahko želimo evro? 24 Kdo služi na račun študentov? 31 ZDA o človekovih pravicah Letno poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v lanskem letu je zajelo kar 196 držav. Med državami, ki so lani dosegle največji napredek v spoštovanju človekovih pravic, poročilo izpostavlja Afganistan in Irak, med kršilkami pa so poudarjene Kitajska, Severna Koreja, Zimbabve pa tudi več naslednic nekdanje Sovjetske zveze, med njimi Rusija. 34 Italija pozablja na čas, ko je igrala rahlja 44 56 Pogovor z Damijanom Terpinom Edini predstavnik slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, senator Miloš Budin, je član te stranke in je tudi sam brez sramu sodeloval pri predstavitvi zakonskega osnutka v korist istrskim beguncem. Nenadoma je torej ta stranka pozabila na grozote, ki jih je fašizem prizadel posebej Slovencem. Od poraza Želi si igrati Primož Brezec je eden izmed najpomembnejših znanilcev novega vala slovenske reprezentančne košarke. Igra v ligi NBA. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: fotomontaža Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Demokracija • 11/2004 Deli in vladaj! (Stran 8) Razveseljuje najmlajše (Stran 10) Politizacija slovenskega šolstva (Stran 14) Natop "neodvisnih" (Stran 15) Našli del Beagla (Stran 29) Varovalni virus (Stran 30) Igra s kloni (Stran 38) Verski muzej (Stran 40) Pujeva zgodba (Stran 42) Parkirišče na grobišču (Stran 46) Se dovoljena strast (Stran 48) Veliki zmagujejo (Stran 55) Začetek Siddhartinega pohoda v Evropo? (Stran 58) Duo Zlatin (Stran 60) Duša nima spola (Stran 62) Lažni branilci človekovih pravic (Stran 65) pogovor Bojeval se bom za resnico Pogovarjali smo se z županom občine Tržič Pavlom Ruparjem, ki nam je pojasnil svojo plat medalje okoli domnevne vpletenosti v kriminalna dejanja. Vse očitke zavrača in pravi, da gre za politični konstrukt zoper njega in Slovensko demokratsko stranko. Iz medijev smo lahko veliko slišali o vašem domnevnem jemanju podkupnine. Podjetnik Grega Debelak zatrjuje, da vam je moral na zasebni račun nakazati 12 milijonov tolarjev v zameno za pridobitev enega od poslov v občini Tržič. Lahko izvemo vašo plat medalje? Naiven sem Debelaku zaradi njegove nelikvidnosti za nekaj dni posodil premostitveno posojilo v višini 10 milijonov tolarjev. Denar sem si zanj sposodil, nekaj sem najel posojila pri banki. Bila sva prijatelja, izkazoval se je za simpatizeija, me vabil na kosila. Štiri leta mi ni vrnil niti tolarja, vedno si je izmišljal nove zgodbe. Lani se je strinjal, da zapreva zadevo prek podjetij, za katera je delal, ker gotovine ni imel. Z obrestmi! Podpisal je dve cesiji. Nato pa je menda odšel na policijo in prijavil plačevanje provizije. Za občino je imel v desetih letih le za 20 milijonov tolarjev pogodbenega dela. Očitke o podkupovanju zanikate in pravite, da gre v celotni zadevi za politični konstrukt zoper vas in stranko SDS, ki ji pripadate. Kdo po vašem mnenju stoji za vsem tem? Zlorabil je prijateljstvo, sedaj zanika, da bi me sam prijavil! Tudi drugi postopki policije jasno kažejo, da je zgodba prirejena! Od dne, ko se mi je začelo "dogajati", je bilo toliko zgodb, da bi lahko pisal knjigo. Govorili so o Penkovem uradu, kasneje o Stroligu. Danes mi je jasno, da se SDS in Janši niso po naključju zgodili Kelemina, Jerovšek, Paulinova. Predobro napreduje, pokazati je treba, da ima okoli sebe lopove. Vsaj pokazati... Padec kontinuitete je alarmanten. Kriminalce iz njihovih vrst razkrivajo skoraj vsak dan! Če sodimo po vaših izjavah, je bilo za vas "usodno" vprašanje poslanskemu kolegu Dušanu Vučku, v katerem ste ga vpra- šali, koliko podkupnine prejema, ker tako zavzeto podpira spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku. Kaj se je začelo dogajati po tem dogodku? Govorite o zasledovanju, prisluškovanju... Vučko je le nekaj dni po tem vprašanju obiskal LDS v Tržiču in ji prenesel naročilo, naj policijo zasujejo z ovadbami in anonimka-mi zoper mene in sodelavce na občini. 16 jih je do danes... Kmalu sem opazil nenavadno vedenje okolice: spremljali so me neznani, vedno isti avtomobili, obiskovali kriminalisti, me pregledovali ob neobičajnih urah na krajih, kjer to lahko storijo le, če me nadzirajo! Dobival sem namige o prisluškovanju, zgodbe, ki so kasneje postale dejstvo. In namige, da sta šef kranjskih kriminalistov in Vučko zelo dobra prijatelja, oba policista, kriminalista in - neveijetno - oba sta bila direktorja občinske uprave v Bohinju! Namigi in nekaj dokaznega gradiva o čudnih zgodbah okoli dogajanja vTNP in Bohinju, enor-mnih podkupninah za realizacijo projekta in plasmaja kapitala pa le potrjujejo, da je moje vprašanje v DZ povzročilo hudo paniko. Kriminalisti so se precej zagreto lotili omenjene zadeve, zdi pa se, da so nekako opustili zadevo iz leta 1996, ko so vas poskušali podkupiti, da bi postali "Pucko". Je to pozabljena zadeva? Po vsem tem me želijo narediti za "Pucka". Znanec, simpati-zer levih in nekdanji komunist, me je želel tudi posneti, da bi bila zgodba izpred nekaj let identična, le z obrnjenimi vlogami. Na to sem bil opozoijen! Moja kaseta iz leta 1996 ni nikdar zapustila prostorov kranjskih kriminalistov, nikoli nisem izvedel epiloga državnih tožilcev in nihče nikoli ni pojasnil, kako je s tem. Pod preprogo, jasno, ker je bila dokazana resnica tako kot v sedanji aferi zelo obremenjujoča za LDS in nomenklaturo! Ne vem, kaj bo z mano, opozorila, ki jih dobivam, so skrb zbujajoča! Konstrukt je v povezavi s tožilci in sodiščem. Vendar se bom bojeval, da bom dokazal resnico! Tako kot vedno... Mihaela Praprotnik Porno LDS Po internetu že dlje časa krožijo žgečkljive slike v slogu pornozvezde, na katerih je mogoče prepoznati eno izmed znanih funkcionark Mladih liberalnih demokratov v Idriji. Zlobneži se sprašujejo, ali gre za osebno izživljanje neizživete mladenke ali že za uvod v letošnjo predvolilno kampanjo. Če gre za slednje, potem lahko sklepamo, da bo ta res vroča in brez tabujev. Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 ^^ i tri pike... Neodvisni V zadnjem času bi bili vsi v tej državici na sončni strani Alp neodvisni. Imamo neodvisne politike, ki trdijo, da niso ne levi ne desni, neodvisne gospodarstvenike, ki kričijo, da morajo biti neodvisni od politike, imamo neodvisne intelektualce, ki pravijo, da jim ideologije ne smejo prati možganov, imamo neodvisne novinarje, ki protestirajo, če jim politiki narekujejo članke, v zadnjem času pa smo dobili še dve neodvisni stranki, ki trdita, da bosta na naslednjih volitvah zmagali, ker ju bodo volili neodvisni. Biti neodvisen je danes moderno. Pravzaprav je to moderno že nekaj časa. Živo se še spominjam, ko je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja Jalko Kacin še kot obrambni minister obiskal odprtje novega objekta miniaturnega letališča na Primostku v Beli krajini. Uvodoma je seveda govoril minister, sledila je ceremonija, pohvale, medsebojno trepljanje po ramah itd. Na koncu pa so s helikopterjem popeljali naokoli vse željne novinarje in predvsem novinarke. Prav zanimivo jih je bilo gledati, ko so prihajale iz helikopterja. Ene so bile v transu, ene pa niso in niso mogle prehvaliti postavnosti in sposobnosti ministra Kacina. Potem so napisale tak hvalospev, da še mesec dni ni potreboval skladkorja. In vsi so bili zadovoljni. Kacin, ki je bil označen za modernega ministra, in novinarke, da so napisale članek, ki so ga imele za višek neodvisnega novinarstva. Živ primer neodvisnega novinarstva je lep del naših dnevnikov, kjer novinarji najprej popljuvajo Janeza Janšo, nato pa na okroglih mizah o neodvisnosti novinarstva razlagajo, da je treba imeti enake vatle na vse. To pomeni, da če nekoga udariš s kolom po glavi, moraš pod enakim kotom in z enako močjo udariti tudi njegovega nasprotnika. Problem je vtem, če nekoga z vso močjo tolčeš ves čas, drugega pa guncaš, nato pa v časnik napišeš: Neodvisen časnik za neodvisno Slovenijo. Kaj je v tem časniku neodvisno, mi ni znano, znano pa je, da si lahko tam neodvisen, samo če si vratar ali čistilka in če imaš črno na belem, da nisi v fan klubu Janeza Janše. Ja, takšna je pač uredniška politika. In ta je ta čas takšna, da moraš ljudi najprej prepričati, nato pa jih lahko obračaš, kolikor hočeš. Nekaj podobnega bo, tak občutek imam, novi forum nekdanjega predsednika Kučana, ki naj bi, tako so rekli, deloval kot nekakšno mnenjsko neodvisno telo. To pomeni, da bo o širših družbenih problemih izrekal svoje mnenje, ki bo seveda neodvisno. Neodvisnost bo videti takole. Če bo Kučan rekel "a", bo Anton Rop rekel "b". Če bo Kučan rekel "c", mu bo Borut Pahor sledil z "d" in tako naprej; gorje pa tistemu, ki bi si drznil preskočiti vrstni red in reči "ž". Ta bo postal notranji sovražnik in rušilec notranje harmonije naroda in države. Kot v starih partijskih časih. Kontinuiteta je zagotovoljena... Aleš Kocjan h-umor diktafon "Interpelacija zoper Bohinca je edinstvena, saj bo prvič v Evropi interpeliran neki minister, ker spoštuje ustavo." (Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak očitno ne ve, katero ustavo spoštuje notranji minister, saj je izdajanje odločb brez zakonske podlage v nasprotju s slovensko ustavo.) "Vidim marsikaj, čutim marsikaj, ampak je bolje, da sem o tem tiho." (Vedeževalec Danijel Šmid-Danny si ne upa napovedati prihoda sedanje opozicije na oblast po parlamentarnih volitvah jeseni 2004.) "Edina fizična poškodba, ki sem jo kdaj komu povzročil, je bil zvin prsta, ko sem v petem razredu hotel brcniti sošolko v rit, ona pa je v obrambo nerodno podstavila roko. Dobil sem ukor." (Kolumnist Marko Crnkovič je miroljuben mož, le v osnovnošolskih letih se je tu in tam zravsal z dekleti.) "Ne poznam programa Foruma 21, toda iz izkušenj s predsednikom Kučanom lahko povem, da ima posluh za gospodarstvo." (Podjetnica Tatjana Fink je nehote razkrila velik vpliv malega moža v slovenskem gospodarstvu.) "Kar zadeva Forum 21 - končno se je neka skupina zganila in dela novo vlado, s katero se bo predstavila na volitvah." (Alenka Žnidaršič-Kranjc napoveduje novo vlado. Bo Kučan novi slovenski premier? Ne, ker se ne upa izpostaviti.) "Poudariti moram, da lahko vabimo, vabljeni pa niso dolžni tega vabila sprejeti. To v prvi vrsti velja tudi za predsednika vlade." (Predsednik državnega zbora Borut Pahor je tako opravičeval Antona Ropa, ki se pri razčiščevanju afere SIB ni upal prikazati v javnosti.) "Ženske v Sloveniji povprečno opravijo 26 ur gospodinjskega dela, moški pa 7." (Novinarka Ranka Ivelja opaža neenakopravnost med spoloma. Očitno bo treba predstavnike močnejšega spola premakniti izpred televizorjev k štedilniku.) "Kdaj bo zbor slovenskega naroda v Kočevju?" (Branko Kromar po ustanovitvi Foruma 21 pričakuje konkretne poteze Kučana in njegovega "politbiroja") "Malo se ukvarjam z barkami, malo s skladi, malo s kinematografi." (Matjaž Gantar, direktor KD Holding, niti ne živi tako stresnega življenja, kot se zdi na prvi pogled) ^ Demokracija • 11/2004 V) zgodbe Živalski vrt zasebnikom 1 modrosti tedna "Zavedati pa se moramo, da je laična kultura 'kultura najmanjšega skupnega imenovalca', ki ne more zajeti celega človeka. Če noče biti nova oblika nasilja, ga ne sme religiozno pohabiti pa tudi ne imeti religioznega čuta za nekakšno iracionalno nagnjenje, ki nima kaj opraviti z družbenim življenjem." (Publicist dr. Brane Senegačnik) • •• "Prav slovenstvo je ogroženo z družinsko politiko, ki bo družine z več otroki kaznovala tako, da bodo za vsakega naslednjega otroka dobile manj. Že tako smo globoko v demografski krizi, oblast pa jo še pospešuje. Je to še slovenska oblast?" (Teolog dr. Drago K. Ocvirk) Prejeli le petino denarja Razprava o banki SIB je v parlamentu odprla še eno zanimivo temo. Gre za Komercialno banko Triglav, ki jo je Banka Slovenije blokirala 19. junija 1996, v stečaj pa je šla decembra istega leta. Solastnik te banke je bila tudi mestna občina Ljubljana, ki je v banki tako "izgubila" precej denarja. Po informacijah, ki smo jih zadnje čase zasledili v javnosti, pa naj bi bili vsi upniki kljub stečaju banke poplačani v celoti. To je na zadnji izredni parlamentarni seji ponovil tudi Tone Anderlič, podpredsednik LDS, vodja poslanske skupine LDS in poslanec. Dejal je, da gre v primeru SIB za desetletno sovraštvo, mržnjo in potrebo, da se izniči tudi tisto, kar je bilo dobro. Pri tem je dodal, da so nekaj podobnega poskušali dokazati tudi pri banki Triglav, vendar se je pokazalo, da so terjatve večinoma skoraj stoodstotno poplačane, čeprav stečaj še ni končan. Zanimivo je, da se je na Anderličevo izjavo odzval Samo Nučič, viceguverner Banke Slovenije, in opozoril, da gre za napačno poslančevo prepričanje in zavajajoče podatke o 100-odstotnem poplačilu terjatev. "Nekdo, ki je prijavil terjatev konec leta 1996 v vrednosti 100 enot, je res leta 2003 dobil 101 enoto nazaj, vendar moramo vedeti, da je bila inflacija v sedmih letih, kolikor je trajal stečajni postopek banke, od 65- do 70-odstotna. Tako je bila realna vrednost sredstev iz stečaja le od 20 do 30 enot." IMučič je torej zaprl usta vsem, ki zatrjujejo, da v primeru Komercialne banke Triglav ni šlo za izgubo vloženega denarja in oškodovanje. V. K. Verski letaki Po Ljubljani in drugih slovenskih mestih tak opozarja na bližajoče se parlamentarne vose že nekaj časa pojavljajo različni letaki z litve, začne pa se s stavkom: "Treba je takoj za- versko vsebino. Na prvi pogled je videti, da četi moliti k Svetemu Duhu za razsvetljenje in vsebujejo krščanski nauk, ki ga oznanja Ka- modrost volilcev, posebno mladine, da se bodo toliška cerkev, saj je na njem omenjena "ri- ljudje pravilno odločili o prihodnosti našega na- mokatoliška vera". Vendar vsebina kaže, da roda in da bodo izbrali voditelje po božji volji." ni čisto tako, kajti na plakatih se pojavljajo Čeprav se je z vsebino mogoče strinjati, pa lahko nekakšne napovedi o bližnjem Jezusovem nepozoren bralec dobi vtis, da je letake v javnost prihodu. V zvezi s tem se omenja t. i. apo- spravila Cerkev. Jasno je, da so letaki delo skupi- kalipsa 777, navodila, kako jo preživeti, pa ne ljudi, ki se skrivajo za "rimokatoliško vero", so objavljena na internetu. V zadnjem času vendar jih ne moremo šteti za pristne krščanske so se pojavili tudi letaki z napisom "Kristus oznanjevalce. Problem je v tem, da nepoučeni - upanje Slovenije", kar zelo spominja na ljudje tovrstno propagando zelo hitro povežejo z geslo srednjeevropskega katoliškega sho- delovanjem Cerkve v javnosti, kar vzbuja nove da "Kristus - upanje Evrope". Omenjeni le- strahove pred "klero-katolicizmom". G. B. V zvezi z ljubljanskim živalskim vrtom se je v medijih že veliko pisalo. Na žalost so na dan prihajale bolj slabe kot dobre novice. Zadnja, precej odmevna, je novica, da se lastnik grosupeljske igralnice Kongo in družbe Elektronček Joc Pečečnik zanima za njegov nakup. Le zakaj? Prepričan je, da se da z njim dobro zaslužiti. Ali bo živalski vrt prišel v Pečečnikove roke, je odvisno od tega, kako se bo odločila ljubljanska mestna uprava, ki ta čas čaka, da ji Pečečnik predstavi svoje videnje razvoja. Sicer pa so jasni načrti, kaj storiti z ljubljanskim živalskim vrtom, več kot potrebni. Predvsem ljubljanski svetniki iz vrst opozicije so kritični do odnosa, ki ga ima ljubljanska mestna oblast in tudi sama uprava živalskega vrta do omenjenega javnega zavoda. Dejstvo je, da celovitega pregleda nad proračunskim financiranjem živalskega vrta ni pa tudi mestna občina kot lastnica zelo malo vlaga v živalski vrt v primerjavi z drugimi projekti na svojem območju. Pogledi, kaj narediti z živalskim vrtom, so med mestnimi svetniki različ- ni. Tako na primer Miha Jaz-binšek razmišlja, da bi živalski vrt ostal v rokah mesta, saj večino denarja dobiva iz mestnega proračuna. Svetniški kljub SDS pa je pozdravil interes morebitnih zasebnih investitorjev, vendar ob pogoju, da bo vsak poskus vključevanja zasebnega kapitala v javni sektor potekal transparentno in na podlagi prej določenih pravil, pri čemer pa se mestna oblast ne sme prenagliti in se oprijeti vsake ponujene rešilne bilke. M. P. m i Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 O pro&oontra Plače na udaru Dan po izredni parlamentarni seji, kjer so poslanci obravnavali nepravilnosti pri poslovanju in prodaji Slovenske investicijske banke (SIB) in Orionu, so javna občila slovensko javnost hitela obveščati o tem, da so predstavniki vlade z Antonom Ropom na čelu s predstavniki industrijskih sindikatov dosegli dogovor o enkratnem dvigu plač v gospodarstvu. Slo naj bi za zvišanje spodnje meje davka na izplačane plače, kar naj bi dajalo možnost za dvig plač delavcem, predvsem tistim, ki so zaposleni v delovno intenzivnih panogah. Predstavniki industrijskih sindikatov so sicer novico pozdravili, hkrati pa so opozorili na še vedno odprta vprašanja pri sistemu izplačevanja plač in dejali, da vztrajajo pri deblokadi pa-nožnih kolektivnih pogodb, nerešeno pa je tudi vprašanje, kako nadalje usklajevati plače. O tem na sestanku tistega dne niso govorili, čeprav so sindikalisti Ropa s tem seznanili. Med drugim gre za to, da morajo biti najnižje plače 100-odstotno usklajene s so se vlada, delodajalci in sindikati že pred časom dogovorili, da bodo preučili možnost zvišanja spodnjega praga obdavčitve izplačanih plač že za leto 2004. Takšen je bil dogovor v lani podpisanem socialnem sporazumu za obdobje od 2003 do 2005, vendar se to ni zgodilo. Govorili so sicer, da se bo spodnji prag obdavčitve plač zvišal za stopnjo in- Z godba o domnevni korupciji, s katero naj bi bil "okužen" tr-žiški župan in poslanec SDS Pavel Rupar, vse bolj buri duhove. Če omenjeno afero postavimo v širši kontekst, postane jasno, da gre v primerih Rupar in Kelemina za tipične predvolilne bombice, saj bo skušala sedanja oblastna nomenklatura s pomočjo medijev storiti vse, da bo opo- Deli in vladaj! pridobila pet odstotkov, v primerjavi s februarjem 2002 pa celo sedem odstotkov. Narasel pa je tudi delež neopredeljenih volilcev, in sicer s 40 na 46 odstotkov. Prav neopredeljeni volilci pa so vedno največja uganka, saj se, če se nameravajo udeležiti volitev, odločajo zadnji hip, njihovo odločanje pa je predvsem pragmatično in ni tako vezano na tradi- Ocena. da SDS krade volilne glasove NSi, ima predvsem propagandni namen. flacije v letih 2003 in 2004, pri čemer naj bi bil prag neobdavčene plače pri 150.000 tolarjev, vendar naj bi se to zgodilo šele leta 2005. Zdaj pa seje izkazalo, da sije največja politična stranka sprememb zaželela že v letošnjem drugem polletju. Očitno je, da si želi s tem nabirati volilne glasove, čeprav je na dlani, da to ni rešitev za preživetje delovno intenzivnih panog v državi. Na to so že konec februarja opozarjali tudi člani strateškega sveta pri predsedniku vlade, ki so menili, da bi vlada s tem tem dejavnostim dajala napačna zname- zicijo pred volitvami čim bolj kompromitirala, tudi zavoljo najbolj malenkostnih zadev. Razlogov za tako početje je več kot dovolj. SDS je namreč po eni izmed javnomnenjskih anket v zadnjem času za malenkost celo prehitela LDS. Razumljivo je torej, daje zlasti vvrstah LDS zavladala panika, zaradi česar bodo v predvolilni tekmi SDS in tudi njeni vidnejši člani tarče nizkih udarcev. Se zanimivejše kot napadi na opozicijo pa je komentiranje izidov zadnjih javnomnenjskih anket. Veliko je bilo mogoče slišati o tem, da Plače bi morali urediti že lani, pa sta se morala zgoditi SIB in Orion, da se je Rop spomnil na to. slovensko inflacijo, da je treba na ta način eskalirati plače in da je treba čimprej sprejeti zakon o delitvi dobička v podjetjih. Namesto sistemske rešitve je Rop ponujal le zvišanje spodnje meje obdavčitve izplačanih plač z zdajšnjih 130.000 na 160.000 tolarjev. Govorili so tudi o tem, da bi se plače vsem zaposlenim povečale za 6.000 tolarjev bruto, vendar za zdaj še ni jasno kako. Vsa ta sporočila, ki so bila predvsem predvolilna poteza največje politične stranke v državi, pa imajo več pasti. Pot od Ropovih obljub do njihove uresničitve je namreč še dolga. V resnici nja, saj bo večina podjetij ne glede na znižanje obremenitev težko preživela. Dejstvo je namreč, da ima Slovenija eno višjih obremenitev plač z davki in prispevki. Obremenitev je 48-odstotna in natanko dvakrat višja od obremenitve, kakršno poznajo na primer na Irskem (24 odstotkov). Gospodarstveniki zato opozarjajo, da bi morala vlada v celoti prenoviti stopnje davka, zdajšnja obremenitev plač pa bi se morala temeljito znižati. Vladni predlog ocenjujejo kot nekakšen obliž za reševanje plačnih nesorazmerij v državi. Vida Kocjan je podpora SDS narasla samo zaradi upada podpore NSi in ne zaradi pridobivanja neopredeljenih volilcev. Z drugimi besedami: SDS naj bi koalicijski partnerici iz koalicije Slovenija kradla glasove. Toda primerjave letošnje februarske ankete Politbarometra z anketo pred letom dni in pred dvema letoma (primerjalni izidi ankete so bili objavljeni pred dvema tednoma v Demokraciji) kažejo, daje NSi imela februarja letos enako podporo kot februarja 2002, v primerjavi s februarjem lani pa ji je podpora celo narasla. SDS je v primerjavi z lanskim letom cionalne ideološke matrice. V preteklih letih so se L i. neopredeljen odločali predvsem za LDS, ki naj bi kot "sredinska" stranka najbolj ustrezala njihovim pričakovanjem: vendar pa so zadnje afere, kot so SIB Orion in Zbiljski gaj, očitno terjale svoj davek, zato je težko pričakovati, da bi LDS na jesenskih parlamentarnih volitvah znova nagovorila večji del neopredeljenih volilcev. Za zdaj kaže, da bo velik del neopredeljenih volilcev prešel k SDS, ne smemo pa zanemariti možnosti, da tudi novoustanovljena stranka Slovenija je naša lahko preseneti. Ocena, da SDS krade volilne glasove NSi, je torej zgrešena in zaradi tega zelo slaba tolažba za tiste, ki upajo, da bo LDS ohranila oblast v svojih rokah. Toda očitno je, da imajo takšne ocene predvsem propaganden namen vnesti razdor v koalicijo Slovenija, kar se je v slovenskem političnem prostoru že dogajalo. Upajmo lahko, da tovrstnemu demagoškemujavnomnenj-skemu populizmu po načelu deli in vladaj volilci ne bodo nasedli. Gašper Blažič O Demokracija • 11/2004 kolumna Dr. Peter Starič Satirični pesnik Ivan Rob (1908-1943) je pred vojno objavljal svoje verze v časopisu Družinski tednik. V njih je večinoma travestiral dela naših pesnikov. Njegovo največje delo je bil v (takratni) moderni čas in v verze spremenjeni Jurčičev roman Deseti brat, ki ga je skupaj z drugimi pesmimi izdal v knjigi že pred vojno. Korupcija uničuje državo V vseh svojih stvaritvah se Rob izvirno in duhovito norčuje iz takratnih razmer. V eni od njih, ki odseva tudi današnje razmere, takole travestira znano pesem Mejnik Antona Aškerca: Milijon Sejem bil je živ. Nocoj i on je volil tam par volov. Pri golažu seje zakasnil. V temni noči sam gre domov. Hm, pravijo, da varno ni voliti v stranko to, volivce da kar rado včasih straši s korupcijo. Pa bil je Martin svoje dni poslanec, pri jaslih stal. Za narod čul tam biti uro vsako -pa bi se bal?! "Pri našički aferi bal se nisem smrti, zrljivoči-pa tukaj mar ko dete trepetal bi, če list šušti?!" Dospe do svoje hoste... Cuj iz teme "loj, kam bi del?" "Kaj? - Kdo si, božji? Kam naj deneš, vprašaš? I, kjer si vzel!" "Vzel sem v službi ljudstva in države milijon le-ta, vtaknil na skriva j v svo j lastni žep sem, - da ne bi ga! Oh, in sedaj, odkar moj duh pogreznil se je v spodnji svet, nazaj ga nosim, milijon prekleti, pač sto že let! Oh, to teži!"Zabliska se: Po cesti pred n jim sopeč Svedra minister Vid, na svoji rami milijon noseč!... Pa bil je Martin svoje dni poslanec, za narod stal... Kako nocoj prišel je od volišča, pa le ni znal! A čudno prineso mu vsi novico, ko sine svit: Sinoč je padla vlada. Z njo padel je minister- Vid! Pesem je iz Robove knjige Deseti brat, ki jo je skupaj z obsežnimi in zelo zanimivimi komentarji ponatisnila založba Rokus v Ljubljani leta 1994. (Prvi ponatis je bil že leta 1965.) Ob pesmi je tudi naslednje pojasnilo: Pri "našički" aferi: znana korup-cijska afera v stari Jugoslaviji. Zaradi utaje davkov je bila obtožena na-šička Tvornica tanina i propila (s sedežem v Zagrebu). Od 106 obtožencev je bilo 72 državnih uradnikov vseh rangov, od najnižjih do najvišjih. Med obtoženimi je bil tudi nekdanji pravosodni minister Nikola Nikič (pozneje oproščen). Afera je trajala od 1933 (prijava) do 1935 (sodba). Takrat se je veliko govorilo, da je bil v afero vpleten tudi sam kralj Aleksander I. Ka-radordevič (ki je 9. 10. 1934 padel pod streli atentatorja), vendar do njega preiskava ni segla. Kako domače nam zvenita pesem in pojasnilo, če upoštevamo današnje razmere v Republiki Sloveniji! Bralcem naj še pojasnim, da je bil predvojni milijon (dinarjev) vreden precej več kot današnji milijon (tolarjev). Takrat si npr. za en di- vratih, so spet na oblasti. Sedaj se sicer gredo demokracijo, vendar so od prej navajeni, da obvladujejo razmere le, če imajo prav vse vzvode oblasti v svojih rokah. To se med drugim čuti iz žolčnih razprav v državnem zboru. Tam po eni strani zagovarjajo demokracijo, po drugi pa vodenijo ali preprečujejo sprejemanje zakonov za zatiranje gospodarskega kriminala, ki jih predlaga opozicija, ker pač hočejo zavarovati "svoje". Zato se je mreža kriminala belih ovratnikov že tako razširila, da je začela resno ovirati tudi delo same vlade. V prizadevanju, da bi s povečevanjem davkov nadomestili denar, ki pospešeno odteka skozi korupcijo, se vladajoči zdijo kot nebogljene muhe, ki se skušajo brezuspešno rešiti iz pajčevine gospodarskega kriminala, ki so si jo stkali sami. Državljani pa upamo, da bo skorajšnji vstop v EU in Nato, kar vladajoči pričakujejo s slabo prikrito paniko, prinesel tudi medo, ki bo sčasoma odstranila tako pajke kot pajčevine in muhe. Za konec se vprašajmo še, odkod je pravzaprav prišla k nam korupci- V prizadevanju, da bi s povečevanjem davkov nadomestili denar, ki pospešeno odteka skozi korupcijo, se vladajoči zdijo kot nebogljene muhe, ki se skušajo brezuspešno rešiti iz pajčevine gospodarskega kriminala, ki so si jo stkali sami. nar dobil dve žemlji, kremna rezina je stala dva dinarja, porcija pečenke osem dinarjev, 99,50 dinarja pa par čevljev v trgovini Bata. Ivan Rob je leta 1942 odšel v partizane, kjer se je vključil v Agitte-ater. Januarja 1943 so ga zajeli Italijani in ga kmalu nato ustrelili kot talca. Tako mu je bilo prihranjeno razočaranje, da bi videl, kako se je izpridilo gibanje, ki se mu je pridružil v svojem mladostnem idealizmu. Današnji veljaki, ki so pri glavnih vratih sestopili z oblasti in takoj nato začeli vstopati pri stranskih ja; saj je naša oblast, npr. v času žu-panovanja Ivana Hribarja, veljala za pošteno. To nam slikovito pojasni Rob v svojem Desetem bratu. Tam Krjavelj pripoveduje, kako je na barki pri Beogradu presekal na dva kosa - ne hudiča, kot piše Jurčič -ampak korupcijo! "Iz česa si sklepal tako?" so ga kot že ničkoliko-krat poprej vprašali navzoči. "I, najprej se ni križa bala, je v vodi cela spet postala, od južne je strani prišla in vedel sem: korupcija!" Demokracija • Četrtek. 11. marca 2004 O razkritje Ime in priimek? Romana Krajnčan. Kje ste prišli na svet? V Kranju, še v stari porodnišnici. Kdaj? Zakaj vas to zanima? S čim se preživljate? Imam srečo, da to počnem s prepevanjem, ustvari razveseljevanjem najmlajših ... Kako bi označili svoj značaj? Komunikativna, energična, iskrena, čustvena, otrj Ste bogati? Ja, v srcu! Verjamete v Boga? V svojega ... verjamem, da je Bog v vsakem izmedt S čim se prevažate? Imam punta, a najraje kolesarim. Kdaj ste prvič nastopili na odru? Pri svojih štirih letih, ko sem z očijevim ansamblom na Šmarjetni gori nad Kranjem na pravi mikrofon zapela Ljubljanski zvon. Kdaj je bila spisana vaša prva otroška pesem? V četrtem razredu osnovne šole sem začela ustvarjati svoje pesmi, najprej so nastale ekološke, prva je imela naslov Prijateljica ribica. Slišala me je takratna urednica TV-oddaj Pisani svet in me večkrat povabila k sodelovanju! Zakaj ste se odločili ustvarjati glasbo za otroke? Življenje se je zavrtelo tako, da sem se našla v tem imenitnem, a hkrati zelo odgovornem poslanstvu. Z otroki se odlično ujamem in se od njih še vedno veliko naučim ... Načrti za prihodnje? Pripravljam novo, enajsto kaseto in CD za otroke, pripravljamo tudi drugo knjigo z notnim zapisom in ilustracijami najbolj priljubljenih pesmic, čisto tiho pa tudi CD šansonov ... Kateri je vaš največji življenjski uspeh? Vsak dan, ki ga preživim polno in s svojo družino. Dan, ki bi ga najraje izbrisali iz življenja? Hm ... saj za vsakim dežjem posije sonce, kajne?!! Vaše najljubše dnevno opravilo? Skupne pravljice zvečer za lahko noč z najmlajšim sinom Žigom. Skriti kotiček? Naš dom in "moja" sprehajalna pot za hišo. Hobi? Smučanje, sankanje, kolesarjenje, branje, plavanje, badminton ... Pesem, ki jo najraje prepevate? Kar nekaj jih je, ki jih "moram" zapeti že več let na čisto vsakem nastopu, pa se jih sploh ne naveličam. Recept za premagovanje žalosti? Masaža in čokolada s celimi lešniki. Vaš stan je? Poročena — srečno — ' že" 18 let. ROMANA KRAJNČAN "li l !Í1¡ fi Najljubši kos oblačila? Trenirka. Najljubša jed? Grška solata. Sanjske počitnice brez omejitev? Obiski najboljših džez, pop, etno, klasičnih koncertov in muzikalov po vsem svetu, vso zimo pa bi z družino preživljala na smučanju po različnih smučarskih središčih. Katero pijačo obožujete? Vino, štajerski renski rizling in primorski refošk. Pesnik, ki ga ne morete pozabiti? Tone Pavček je car. Knjiga vašega življenja? Mož Lojz. Film, ki vas je spravil v solze? To pa pri meni ni tako zelo težko. Moji trije fantje pravijo, da je včasih bolj zanimivo gledati mene kot film, ha, ha ... © Demokracija* 11/2004 naslovna zgodba Krči tranzicijske levice Zakorakali smo že precej daleč v volilno leto. Le še dobre tri mesece nas loči od prvih volitev slovenskih poslank in poslancev v evropski parlament in dobrega pol leta od državnozborskih volitev. Jav-nomnenjske ankete, opravljene v letošnjem letu, kažejo na to, da se nam po več letih obeta živahen predvolilni boj, še posebej med dvema največjima političnima strankama, vladno Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in opozicijsko Slovensko demokratsko stranko (SDS). Prav slednja je poskrbela za občuten preobrat na slovenskem političnem prizorišču, saj je edina stranka, ki se ji je po dobrih desetih letih uspelo približati liberalni demokraciji, po nekaterih meritvah javnega mnenja pa jo celo prehiteti. Izenačena politična pola Trend naraščanja podpore Slovenski demokratski stranki je bil precej očiten v mesecu januarju. Po podatkih Politbarometra (raziskavo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na fakulteti za družbene vede) je bila slovenskim demokratom izmerjena 15-odstotna podpora (samo v vednost: v decembru je znašala 9 odstotkov). Komentarji, ki so se pojavili glede omenjene podpore, so bili različni. Tako na primer v sami stranki niti niso bili preveč presenečeni nad dobrim izidom, saj so nekaj podobnega pričakovali. Pravijo, da so stranka, ki vodi načelno in dosledno politiko, kar so volivci že začeli spoznavati, in rezultati so na mestu. Za največjo opozicijsko stranko so biii spodbudni tudi izidi Politbarometra v mesecu februarju. Podpora se jim je znova nekoliko dvignila, po drugi strani pa je v tem mesecu drastično upadla podpora liberalni demokraciji. Posledica tega je, da sta stranki tako rekoč izenačeni. LDS v volilnem letu izgublja podporo. Po več letih se ji je povsem približala največja opozicijska stranka SDS, kar pomeni, da se nam obeta živahen predvolilni boj. Kdo je kriv za zdrs LDS in dvig SDS? Ko so bili v javnosti predstavljeni izidi javnomnenjskih anket, ki so pokazali, da je Slovenski demokratski stranki uspelo dohiteti Liberalno demokracijo Slovenije, so se slovenski intelektualci in politični analitiki začeli spraševati, kje so razlogi za zdrs Ropove liberalne demokracije in uspeh Janševih slovenskih demokratov. Ali če rečemo drugače, kje so razlogi za zdrs t. i. levice in dvig desne sredine. Trend upadanja podpore strankam levega političnega bloka je v zadnjem času opaziti po vsej Evropi in Slovenija očitno ni izjema. Je pač tako, da se ljudje počasi naveličajo vsake politične garniture, ki je dalj časa na oblasti, še posebej če pridejo do spoznanja, da jim večletna ista oblast naredi več škode kot koristi. Del odgovora na vprašanje, zakaj v Sloveniji t. i. levica ali njen paradni konj liberalna demokracija izgublja podporo, se skriva v aferah, ki smo jim bili priče v zadnjih nekaj mesecih. Med gospodarskimi aferami, ki so prišle na dan v zadnjem času, sta prav gotovo najbolj razvpiti Orion in banka SIB. In kdo je kriv za to? France Bučar, predsednik panevropskega gibanja, je pred kratkim v izjavi za POP TV dejal, da se v Sloveniji dogaja škandal za škandalom, zlasti tisti finančnega značaja, in da ni mogoče reči, da s temi stvarmi nimata ne vlada ne levica nič. Podobnega mnenja, da je vlada sama kriva za afere, ki se pojavljajo v javnosti, so tudi opozicijske stranke (slednje so za omenjene afere "krive" v tem smislu, da opozarjajo nanje). Predsednik slovenskih demokratov Janez Janša je že večkrat izjavil, da do afer, kot sta ta čas Orion in banka SIB, ne bi prišlo, če bi v državi ustrezno delovali vsi vzvodi. Skratka, vlada in njena največja stranka sta po mnenju opozicijskih strank krivi, da sta se "rodila" Orion in banka SIB. Rop prelaga krivdo na medije in opozicijo Vladajoča elita očitke zavrača. Pred tednom dni smo lahko slišali izjavo predsednika vlade in največje vladne stranke Toneta Ropa, ki je za krivca za slab ugled vlade in liberalne demokracije označil slovenske medije in opozicijo. Rop je ugotovil, da mediji ne poročajo o tem, kaj je vlada naredila dobrega, in njenih uspehov ne predstavljajo v javnosti (to seveda ne drži). Rop se očitno ne more sprijazniti z dejstvom, da se v medijih poleg hvalospevov vladi in vladnim strankam, ki smo jih vajeni, lahko pojavijo tudi članki, ki razkrivajo afere, katere mečejo na vlado in vladne stranke slabo luč. Za padec podpore vladi in njeni največji stranki pa Rop krivi tudi opozicijo, češ da je slednja že začela s predvolilno kampanjo, ki je prepojena s sovraštvom in z nestrpnostjo. Najlaže je druge kriviti za neuspeh. To metodo uporablja LDS, ki noče pogledati resnici v oči in se noče soočiti z dejstvi, da se je v vseh letih, kar je na oblasti, prelevila v stranko, ki ji je po mnenju slovenskih intelektualcev mogoče pripisati aroganco in odtujenost od ljudstva. Celo Slavoj Žižek, ideolog LDS, jo je okaral z besedami: "LDS se ima za levo sredino, je pa v bistvu stranka kapitala." Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 Slovenska demokratska stranka |e poskrbela za občuten preobrat na slovenskem političnem prizorišču, saj je edina stranka, ki se ji je po dobrih desetih letih uspelo približati Liberalni demokraciji Slovenije, po nekaterih meritvah javnega mnenja pa jo celo prehiteti. 58/2M»4 LDS 33.195.24 dem VW PASSAT VR6 WVWZZZ3AZRE142413 AAAII3155 UJ16.87M 215712 K 37 060/264/94 SITAR 12,087.87 dem VW G01.F GL WVWZZZ1HZUB024 3 27 ABD295193 LI61.88S 784931 K 38 061/264/94 HOČEVAR 6,923.36 dem FIAT UNO 14 (ESX 2FA14600004703526 8550939 L161-06S 567776 39 062/264/94 ROYAL CLUB 9,566.98 dem FORD D SCORPIO 2.0IGL WF0FXXGAGFMY44033 MY44033 U 86-93M 567775 40 065/264/94 R0JK0 6.705.15 dem CITROEN AX IMAGE VF7ZADB0003DB8259 1672421 U68-45S 739357 41 066/264/94 TRGOSpED 7,533.17 dem FIAT TIPO 1.4 S ZFA 1600004594369 159A20008222065 LJ68-13S 302729 42 069/264/94 INTERALTA 15.281.74 dem FIAT DUCATOl.4 ZFA2900000267243 10102 U 75-48S 302726 43 072/264Ä4 SEČNIK PETE 4.258.55 dem FIAT UNO 60S ZFA14600007876954 160A30003843891 LI 75-67S 302736 44 073/264/94 BUČAR 17.424.90 dem FORD D M0NDE0CLXL WF0AXXGBBARU94937 RU94937 LJ 47-96F 840696 45 074/264 A4 GRMOVäEK 6,157.94 dem OPEL KADETT 1.2 WOL000033ME142130 12SC1230K7 LJ 76-7IS 784901 46 075/264/94 VELKAVRH 5,937.48 dem ŠKODA FAVORIT LX TMBAEG200R0936352 1975132 LJ 75-08S 215715 47 076/264/94 PODLIPEC 8.439.79 dem FIAT TIPO 1.4 IE ZFA I60000U2687848 J5J7229 U 75-87S 734504 48 079/264 S4 BALON 1,833.00 dem HONDA CIVIC 1.61 JHMED73600S204181 D16Z23003123 U 87-1 SS 784945 49 081/264Ä4 DOMN1A 4.319.43 dem RENAULT CLIO 1.4 RT VF IC57B0511556391 C026780 U 87-24S 784921 50 083/264/94 GROBOTEK 5.888.13 dem SKODA FAVORIT GLX TMBAEG300R0938418 1978430 LJ 2O-70F 302737 Nekateri notarji se v primeru Oriona niso izkazali Seznam avtomobilov, ki ga je družba Orion kot zavarovanje posojila posredovala Vladu Klemenčiču, direktorju Slovenske investicijske banke (na 36. mestu je vozilo Liberalne demokracije Slovenije). Demokracija • 11/2004 gospodarstvo Primer posojila enemu od prekmurskih kmetov Vlado Klemenčič, nekdanji direktor SIB, je z Orionom sodeloval z roko v roki; na to ga je opozarjala tudi Banka Slovenije in mu celo priporočila, naj zaradi nepravilnosti pri dajanju posojil Orionu sodelujoče ljudi v banki pokliče na odgovornost. consultinga na podlagi drugih pogodb, ki so bile sklenjene v obliki ne-posredno izvršljivih notarskih zapisov. Posojilojemalec po teh pogodbah ni prejel toliko denarja, kot je bilo v njih zapisano, pač pa bistveno manj. Anuitete pa so morali komitenti plačevati po določbah v notarskem zapisu (pogodbi), od zneska torej, ki ga niso prejeli. Zato pregled tovrstnih pogodb ne more prikazati oderuštva, ampak je izkoriščanje posojilojemalcev mogoče preučiti le s primerjavo, kaj je posojilojemalec plačal na račun obeh družb in kaj je sprva prejel od njiju. Bistvo sklenjenih poslov je tudi v tem, da so sklenjena poroštva po različnih pogodbah posameznih povezanih poslov zelo različna. Tako posojilojemalec od Oriona oz. Pay consultinga (urad ju obravna povezano in dejansko kot eno in isto osebo) nima nikakršnih poroštev v primeru, če družbi do njega ne izpolnita s pogodbo prevzetih obveznosti, obratno pa imata obe družbi kvalitetna poroštva v primeru neizpolnjevanja obveznosti svojih strank. Potrditev izkoriščanja Uurad za preprečevanje korupcije vidi v tem, da Orion in Pay consulting nimata dokazil, da sta strankam plačala svoje obveznosti iz sklenjenih pogodb. Poleg tega je bilo v notarskem zapisu določilo, da lahko družbi razdreta pogodbo (v tem primeru je to notarski zapis) že v primeru, če komitent zamuja s plačilom dveh obrokov. To pomeni, da sta tako obe družbi postali polnopravni lastnici premičnin oziroma nepremičnin, od svojega komitenta pa sta dobili še pravico do izterjave odškodnine za nastalo škodo SIB je Orionu dajala posojila za navidezne posle; družba je imela leta 2002 pri banki SIB najetih kar za 1,34 milijarde tolarjev posojil, kar je bila polovica vseh posojil, ki jih je banka dala svojim komitentom. in podobno. Mirjan Hren je tako ugotovil, da imajo ta dejanja vse znake goljufije po 217. in 234. a členu kazenskega zakonika, saj sta družbi z lažnim prikazovanjem navidezno prodajnih oz. zakupnih poslov in prikrivanjem posledic takšnih poslov spravili svoje komitente v zmoto, pri tem pa sta pridobili veliko premoženjsko korist. Če bi družbi dejansko izvajali resnične zakupne posle, njihovi komitenti ne bi bili oškodovani. V primeru ravnanja Oriona in Pay consultinga pa gre za bistveno zmoto, prevaro, navidezno pogodbo in ničnost pogodbe, kar vse je opredeljeno v 46., 49., 59. in 86. členu obligacijskega zakona. Na uradu še poudarjajo, da brez sodelovanja bančnih uslužbencev in notarjev družbi nikakor ne bi mogli izvajati tovrstnih poslov ali pa bi bil njihov obseg bistveno manjši. Povezava med Orionom, SIB in LDS Posojila, ki so jih najeli posamezniki pri družbi Orion, so v Orionu zavarovali tako, da je bila do poplačila posojila ta družba dejanska lastnica nepremičnin pod hipoteko. Orion in Pay Consulting sta nato izvedla t. i. veriženje. Premičnine in nepremičnine so kot svojo lastnino zastavljali bankam in za to najemali posojila. Čim več posojilojemalcev so imeli, na več premičnin in nepremičnin so bili vpisani kot lastniki, več posojil pri domačih in tujih bankah so prejeli. Pogosto so ene in iste premičnine in nepremičnine zastavili celo po dvakrat; v Sloveniji in pri Hypo banke v Celovcu. Dokaz za to je notarski zapis z dne 15. decembra 1995, Posojila je ponujala družba Pay consulting, kije registrirana za trgovino s kmetijsko opremo in mehanizacijo, čeprav v resnici nikoli ni opravljala registrirane dejavnosti, temveč je šlo za prikrito kreditiranje kmetov. Izvedba tega je bila skladno s pridobljeno dokumentacijo naslednja: • kmet je najprej prodal traktor družbi Pay consulting, vendar pri tem nikoli ni prejel zneska po prodajni pogodbi; • družba Pay consulting je za tako kupljeni traktor izdelala predračun in pripravila prodajno pogodbo; • kmetu je dala v podpis dogovor o razvezi prodajne pogodbe; • posojilo za nakup traktorja je kmetu odobrila SIB; • kmet je prejel posojilo v zaprošeni višini; • kmet je moral vračati posojilo SIB. Urad za preprečevanje korupcije je že 20. maja 2003 pri pregledu prodaje banke SIB ugotovil nekatere nepravilnosti pri poslovanju družb Orion ltd. in Pay consulting in kriminaliste ter državno tožilstvo opozoril na naslednje: • družba Orion ltd. d. o. o., v posojilne pogodbe namesto dolga vpiše vrednost hipotečne obremenitve; • obstajajo določene utemeljenosti preučitve odnosa Pay consultinga, d. o. o., in Oriona Itd, d. o. o., z družbo Orion ltd. v Veliki Britaniji; • Pay consulting knjiži navidezne oziroma neobstoječe posle; • Orion ltd., d. o. o., izkazuje leasing namesto posojila; • organi pregona naj pregledajo dokumentacijo, ki bi potrdila ali ovrgla sum, da so bili knjiženi posli v Pay consultingu dejansko opravljeni -nakup opreme od kmetov in nato prodaja opreme kmetom; • nepravilne davčne osnove. Vsa Lužarjeva podjetja 1. Orion ltd., podjetje za gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti, d. o. o., Dunajska 129, Ljubljana 2. Orion Invest ltd., d. o. o., trgovina, storitve in svetovanja 3. Pay consulting, podjetje za finančno svetovanje, marketing, trgovino, uvoz, izvoz, posredovanje, d. o. o., Dunajska 129, Ljubljana 4. Atractor Project Management Itd. v Veliki Britaniji (podjetje sta ustanovila Orion ltd. in Pay consulting; direktor družbe je Paul R. Hayes) 5. Yacht Investment corp., Florida (direktor je Paul R. Hayes) 6. E-Emporium ltd., Waterford Court 5, Stalbridge St., Nw 160 G London 7. KB Leasing ltd., Srbija in Črna gora po katerem sta Vladimir Klemenčič, direktor SIB, in Branko Lužar, direktor Oriona Itd, d. o. o. (takrat je bil sedež družbe še na Prušnikovi 106/1 v Ljubljani), sklenila pogodbo o zavarovanju storitvene garancije v tujini. SIB je Orionu izdal storitveno poroštvo v višini 200 tisoč nemških mark, Orion pa je za zavarovanje bančnega poroštva banki dal osebna vozila, ki so bila v "njegovi" lasti. V ta namen je Orion banki izročil popis vozil, ki so bila predmet tega poroštva. Orion se je "zavezal", da bo vrednost vozil v času veljavnosti poroštva, to je do vključno 31. 12.1998, ves čas milijon mark, pri čemer mora Orion vsa v tem času odkupljena vozila nadomestiti s seznamom novih vozil v vrednosti do milijon mark Na decembra leta 1995 dostavljenem seznamu vozil je na 36. mestu vpisa-natudiLDSz vozilom CW passat VR 6 z registrsko oznako LJ 86-87M. Vrednost 77 vozil znaša 992.553,42 marke. Z enega od naslednjih seznamov vozil, ki jih je Lužar zastavil družbi Hypo Leasing iz Celovca, ta pa je na podlagi teh listin Orionu odobrila posojilo, najdemo še enkrat zastavljena vozila banki SIB. Seznam je iz druge polovice leta 1996 in prve polovice leta 1997, na njem pa je vnovič navedeno vozilo, ki ga je Orion "dal na leasing" vladajoči stranki LDS, konkretno Gregorju Golobiču. Gre za vozilo peugeot 806, vredno 278.332 avstrijskih šilingov. Kot zanimivost navedimo, da je kot zakupojemalec na tem seznamu za vozilo VW passat VR6 navedena družba Mobitel, d. d., na seznamu pa je takoj za LDS. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek. 11, marca 2004 © finance V Čimprejšnja uvedba evra namesto tolarja že nekaj časa predstavlja enega najprestižnejših ciljev slovenske vlade. Toda ob vsej ihti in hitenju se moramo vprašati, kaj bo uvedba skupnega evropskega denarja prinesla navadnim državljanom. Izkušnje iz drugih držav namreč kažejo, da je odprava poprejšnjih nacionalnih valut v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) in vpeljava evra državljanom prinesla predvsem (krepko) višje cene velikega dela izdelkov in storitev. Države so poleg tega izgubile tudi samostojnost pri vodenju denarne politke, kar samo še poglablja evropske gospodarske težave, ki jim ni in ni videti konca. V času posameznih nacionalnih valut so se lahko po- samezne države z ustrezno denarno politiko prilagajale stanju v svojem gospodarstvu. Zdaj skupno denarno politiko uravnava Evropska centralna banka (ECB), ki se s svojimi instrumenti prilagaja povprečju gospodarskih kazalcev unije. Toda kot vemo, so že zaradi same narave izračuna povprečja v realnosti navadno odmaknjena od dejanskih razmer pri tistih, na katerih podlagi so izračunana. Zato tudi ukrepi evropske banke, ki temeljijo na povprečnih podatkih, le naključno ustrezajo gospodarskim razmeram v posameznih članicah EMU. Ekonomske razmere se od članice do članice zelo razlikujejo, zato je skupna denarna politika še toliko bolj problematična. Med pozitivnimi učinki vpeljave evra tako do izraza pride le odprava provizij pri menjavah med večino poprej številnih evropskih valut in zmanjšanje tečajnih tveganj. Vendar odprava menjalnih provizij za povprečnega Evropejca, ki morda le enkrat v letu obišče katero izmed preostalih članic EU, zagotovo ne odtehta zmanjšanja njegovega življenjskega standarda, ki ga je povzročilo vsesplošno povišanje cen ob uvedbi evra. Nam bo čimprejšnja uvedba evra res koristila ali nam bo prinesla le višje cene? Zanesljivost uradnih podatkov Upoštevaje dejstvo, da je slovensko gospodarstvo prepolno raznih monopolov, oligopolov in kartelov, ki si zaradi odsotnosti konkurence lahko privoščijo grobo navijanje cen, je v Sloveniji ob uvedbi evra pričakovati še toliko višjo rast cen. Posledično bo seveda upadla življenjska raven prebivalstva. Ker že sedaj velik del Slovencev živi na meji revščine ali celo pod njo, bi to še posebej za najšibkejše sloje utegnilo imeti hude posledice. Ne kaže sicer dvomiti, da bodo vladni statistiki ob uvedbi evra izmerili le največ nekajodstotno rast cen, četudi bo prišlo do širokega vala visokih podražitev. Ne nazadnje se je podobno zgodilo celo v EU, za katero bi pričakovali, da bo objavljala zaupanja vredne podatke. Ob vpeljavi evra so evropski statistiki izračunali, daje zamenjava valute povzročila inflacijo, ki je bila za približno odstotno točko višja od pričakovane. Toda iz mnogih neuradnih virov v Evropski monetarni uniji so prihajali podatki, da se je množica življenjskih potrebščin podražila za dvomestne odstotke. Številni Evropejci tarnajo, da sedaj živijo precej slabše kot pred uvedbo evra. Da to nezadovoljstvo ni iz trte izvito, so se lahko sami prepričali tisti bralci, ki so pred uvedbo evra in po njej redneje kupovali na primer v sosednji Itali- ji. Pred spremembo valute je bila široka paleta izdelkov, ki jih je mogoče kupiti na obeh straneh meje, cenejša v Italiji. Z uvedbo evra pa so se številne stvari podražile in sedaj je v Italiji v primerjavi s Slovenijo cenejših mnogo manj dobrin kot nekoč (četudi so v vmesnem času cene v Sloveniji strmo rasle). Nekateri neodvisni opazovalci v svetu poudarjajo, da je stopnja inflacije pač politično preveč pomembno vprašanje, da bi ga vlade prepuščale naključju. Podobno ravnanje domačih statistikov? Da se tudi naša statistika ne bo obnašala kaj dosti drugače, potrju- Od tega, za kakšno razmerje med tolarjem in evrom se bo vlada dogovorila v pogajanjih, je odvisen standard ljudi. Demokracija • 11/2004 finance Kolikor bi privolili v previsoko vrednost tolarja v primerjavi z evrom, bi to lahko povečalo zadolževanje in porabo, s tem pa tudi inflacijo. Previsoka vrednost tolarja bi tudi negativno vplivala na slovenske izvoznike in s tem na celotno gospodarstvo. Opcija privolitve v neugoden tečaj je toliko nevarnejša, ker se bližajo volitve in bo vladajoča oblast volilcem hotela pokazati čim več "uspehov" ne glede na njihovo ceno. Verjetno največja nevarnost izvira iz dejstva, da evra ni mogoče prevzeti avtomatično, temveč mora biti vsaka država interesentka poprej najmanj dve leti vključena v sistem menjalnih tečajev ERM2. V tem času se lahko tečaj nacionalne valute giblje le v ozkem pasu okoli poprej dogovorjenega tečajnega razmerja. To obdobje bo še posebej tvegano, saj bi bil v tem času tolar lahko žrtev napada mednarodnih deviznih špekulantov, ki obračajo ogromne milijarde raznih valut. Razlog za pritok špekulativnega denarja bi lahko bile razlike med Po uvedbi evra se bodo cene verjetno povišale. obrestnimi merami za t0_ in zaradi želje po čimprejšnjem vsto- lar in evro. Vlada in Banka Slove-pu v sistem ERM2 in prevzem evra nije si sicer zatiskata oči, kot da je jejo dosedanje izkušnje z v Sloveniji uradno objavljano stopnjo inflacije. Najbolj eklatanten primer je bila lanska stopnja inflacije. Ta je po uradno objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) znašala le 4,6 odstotka. Prvič doslej se je zgodilo, da je bila uradna inflacija nižja celo od tradicionalno pre-optimističnih napovedi vlade, in to kar za pol odstotne točke oziroma skoraj za desetino, saj je vlada za leto 2003 napovedovala 5,1 -odstotno inflacijsko stopnjo. Se toliko zanimi-veje je, da je vladni urad za makroekonomske analize jeseni to napoved celo povišal na 5,5 odstotka, in vendar smo že čez nekaj mesecev dobili tako "razveseljujoče" podatke. Vlada in Banka Slovenije sta se lani zaradi skorajšnjega vstopa v EU resda združili v močni protiinflacijski politiki. Kljub temu se ni mogoče znebiti občutka, da so bili statistični podatki v neki meri olepšani zaradi močnega političnega interesa. Potrošniki namreč niso imeli občutka, da je bila lani rast cen kaj bistveno nižja kot v prejšnjih letih. Poleg tega so vladni statistiki kot enega ključnih razlogov za nižjo stop- jali tudi v prejšnjih letih, zato ni razumljivo, zakaj bi bila prav lani zaradi njih stopnja inflacije toliko nižja. Naglica pri pogajanjih S prevzemanjem evra so povezane tudi druge, morda še večje nevarnosti in tveganja. Prva nevarnost je ta, da bi vlada zaradi želje po čimprejšnjem dogovoru z EU o datumu vstopa v sistem tečajev ERM2 privolila v za Slovenijo neugoden valutni tečaj med tolarjem in evrom. tudi že na primer britanski funt. Prevzem evra in še posebej priprave na to dejanje so torej povezani z več negativnimi učinki in tveganjem. Z vidika običajnih državljanov, ki jih bo verjetno zadel val podražitev, bi bilo najbolje, da valute sploh ne bi zamenjali. Čeprav takšno razmišljanje ni v skladu s sedanjim trendom, bi pred dokončno odločitvijo o čimprejšnjem prevzemu evra le veljalo še enkrat premisliti vsa z njim povezana tveganja in posledice. Denis Vengust možnost takega napada majhna. Toda če pogledamo realistično, ni razloga, zakaj bi nas mednarodni špekulanti pustili na miru, če bi zavohali možnost zaslužka. Spekulativ-ni napad na valuto bi lahko imel rušilne posledice za slovensko gospodarstvo. Spomnimo se samo napada na tajski baht in gospodarske krize, ki je sledila. Zavedati se je treba, njo inflacije navajali prednovoletne da je finančna moč teh špekulantov popuste. Vendar so ti popusti obsta- ogromna, saj so pred časom zlomili Zadnje tedne so na ljubljanski borzi najbolj zaznamovale objave poslovnih izidov kotirajočih podjetij za lansko leto. Izide so objavila praktično že vsa najpomembnejša podjetja iz borzne kotacije, v nasprotju z dosedanjo prakso pa je z objavami letos pohitelo tudi kar nekaj podjetij s prostega trga ljubljanske borze, četudi slednjim v nasprotju s prvimi bilanc ni treba oddati do konca februarja, temveč do konca marca. Letos je bilo pri objavah poslovnih izidov tudi manj presenečenj kot v preteklih letih, saj je večina pomembnejših podjetij okvirne izide napovedala že pred časom. Pri izidih je bistveno predvsem to, da niso kdo ve kako presenetljivo dobri, četudi v večini primerov niso slabi. Se pomembneje je to, da podjetja s svojimi izidi razen v nekaj izjemah niso presegla pričakovanj borznikov. Vendar so za to odgovorna predvsem nerealna previsoka pričakovanja, ki so se dolgo napajala iz rastočega trga, in ne toliko sama podjetja. Nekateri borzni analitiki sicer vztrajajo, da sta recimo Mercator in Gorenje dosegla zelo dobre izide, vendar je pri Mercatorju dejanska slika v resnici zelo zamegljena zaradi množice operacij v celotni razvejeni poslovni skupini Mercator, pri Gorenju pa je velik del računovodskega dobička prišel iz naslova povečanja zalog. Kakor koli že, med borzniki se čedalje bolj širi nekakšno rahlo razočaranje, ker izidi niso takšni, kot so dolgo preoptimistično pričakovali. Posledica tega je tudi mrtvilo na borznem trgu in čedalje večji odliv denarja na tuje borzne trge. Zaradi vsega navedenega se še toliko bolj postavlja vprašanje, kakšno bo prihodnje gibanje slovenskega borznega trga. Ali se bo zaradi neizpolnjenih pričakovanj z nekoliko zamude ponovila zgodba več prejšnjih let, ko se je nekje po novem letu začelo večmesečno počasno, a vztrajno drsenje delniških tečajev na ljubljanski borzi? Ali pa so velike količine prostega denarja, ki išče naložbe, donosnejše od bančnih in dovolj trden porok, da bo trg še naprej rasel? Zanesljive napovedi je kot vedno, kadar gre za borzo, nemogoče dati (ker nanjo vpliva še mnogo drugih, tudi povsem nepredvidljivih dejavnikov). Vseeno pa se sam bolj nagibam k možnosti, da bo prišlo do počasnega drsenja tečajev ali vsaj njihovega skoraj nepremičnega lebdenja. Iz pogovorov s številnimi izkušenimi borznimi vlagatelji namreč sklepam, da v slovenske delnice povečini ne bodo vlagali dodatnega denarja, ker se jim zdi, da preprosto skoraj ni več podcenjenih delnic. Zaradi tega jih bodo mnogi tudi prodajali in denar selili na tuje borze. Prvi človek KD Group Matjaž Gantar pa je na nedavnem borznem seminarju izjavil, da njihovi vzajemni skladi ne bodo več povečevali deleža naložb v slovenskih delnicah. To je zelo pomembno, ker imajo skladi KD kar okoli 60-odstotni tržni delež na domačem trgu. Velika večina varčevalcev, ki zapuščajo banke, pa svoj denar nalaga v vzajemne sklade in ne neposredno v delnice. Ker bodo največji institucionalni vlagatelji mirovali, bolj izkušeni borzni vlagatelji posamezniki pa bodo v neki meri zmanjševali naložbe na slovenskem trgu, je zagotovo najlogičnejši sklep, da bo prišlo do drsenja tečajev. Denar novopečenih neizkušenih vlagateljev, ki so se z borzo začeli ukvarjati šele v zadnjem času, namreč zagotovo ne bo mogel sam posrkati vse te ponudbe delnic. Denis.Vengust@email.si postati naročnik tednika KRACIJA Pokličite nas na i «. L-loi i £ Demokracija • Četrtek. 11. marca 2004 © Slovenija n mm* I LJf iB H ■ 0 plačali študentskih P funkcionarjev Marsikaj se bo torej spremenilo, _ a na področju študentske organizi- I ranosti ostaja še preveč temnih plati © Demokracija • 11/2004 Visoko šolstvo sodi med področja, ki bodo v največji meri začutila skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko unijo. Korenite spremembe bodo doživeli študijski programi, prilagajati pa se bo morala tudi organiziranost študentskega dela in združevanja. V dosedanji praksi se namreč skriva marsikatera nepravilnost. Konec februarja sta vlada in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) slovesno podpisali dogovor o sodelovanju. Ta predvideva celostno urejanje študentske problematike; visoko šolstvo mora ostati javno dobro, dostopno vsem, iz naslova študentskega dela bo dodatna koncesijska dajatev porabljena za graditev študentskih bivalnih zmogljivosti in posodobitev opremljenosti univerz. Dogovor predvideva tudi ureditev zdravstvenega zavarovanja študentov, velik poudarek pa je na prilagoditvi konkurenčnejšemu visokošolskemu sistemu, kot ga predvideva bolonjska deklaracija (kreditne točke, več izbirnih predmetov, večja mobilnost študentov znotraj EU itd.). Spremembe bodo potrebne tudi pri ureditvi poslovanja študentskih servisov in študentskega dela, ki se bo moralo uskladiti z evropskim pravnim redom. Spremembe se bodo verjetno nanašale predvsem na razširitev ponudbe del tudi na preostalo (neštudentsko in nedijaško) populacijo. Veliko tematik torej, o katerih bi se dalo marsikaj povedati. in netransparentnosti. Jernej Pavlin, predsednik Mlade Slovenije, je imel na dan podpisa omenjenega dogovora tiskovno konferenco, na kateri je predstavil vrsto kritik na račun delovanja študentskih organizacij, študentskih servisov in načina prerazporeditve sredstev. "Ocenjujemo, da je stanje v veliko segmentih alarmantno," je bil kritičen Pavlin, ko je ugotavljal, da je bilo v letu 2002 izdanih nekaj več kot milijon napotnic, kar je naneslo 6,4 milijarde tolarjev fakturiranih prihodkov, od katerih je bilo nakazanih na študentsko krovno organizacijo ŠOS 2,3 milijarde tolarjev. Od tega je Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani dobila 1,2 milijarde, mariborska organizacija pa nekaj manj kot 800 milijonov. Iz omenjenih sredstev se jih po Pavlino-vem mnenju "zelo veliko, po naše bistveno preveč, porabi za plače funkcionarjev". Ljubljanska ŠOU nameni študentom samo 770 milijonov tolarjev ali dobrih 19 odstotkov prihodkov. V letu 2002 je delovalo 87 študentskih servisov, skoraj 36 odstotkov prihodkov iz študentskega dela je šlo na račun ŠOS, 4,1 milijarde pa je ostalo servisom. Pavlin je opozoril na nerazumno visoke plače direktorjev ljubljan- Za predsednika Mlade Slovenije Jerneja Pavlina so bajne plače funkcionarjev na ŠOU znak za poplah. Po njegovem mnenju so s tem najbolj prikrajšani prav študentje. ske in mariborske študentske organizacije, saj ima prvi 1,090.000 tolarjev brutoplače oz. več kot rektor univerze, s tem pa bremeni proračun ŠOU za cel odstotek. Njegov mariborski kolega prejema celo višjo plačo, 1,177.000 tolarjev bruto, kar nanese skoraj 2 odstotka proračuna mariborske ŠOU. Sploh pa se porabi več kot tretjina sredstev samo za plače zaposlenih na ŠOU. Ugotovitev je bila, da so "žepi študentov res plitki, zato pa so žepi njihovih funkcionarjev jama brez dna". Pavlin se sprašuje, ali študentje res potrebujejo tako velik aparat, v katerega pravzaprav nimajo pravega vpogleda. "Naše temeljno izhodišče seveda je, da je treba študentom vrniti veliko več denarja." V tem smislu je "aparat, ki je, se bojim, včasih sam sebi zadosten, nepotreben". Drugo področje, ki je za Mlado Slovenijo sporno, je način študentske organiziranosti. Študentska ustava v svojem tretjem členu pravi, da je ŠOS stanovska organizacija vseh študentov, ki imajo status študenta na visokošolskih zavodih. Članstvo je torej avtomatično že z vpisom na visokošolski zavod. Ob izredno nizki udeležbi na študentskih volitvah je po Pavlinovem mnenju sporna tudi legitimnost študentskih organov. V Mladi Sloveniji so "zagovorniki svobode združevanja, pluralnih modelov in ne korporativnih, po katerih se z obveznim članstvom ustvarja velika organizacija". Sedanja organiziranost utegne biti celo ustavno sporna, je še menil Pavlin. V Mladi Sloveniji pripravljajo primerjalni študiji, na podlagi katerih bodo predložili alternativni predlog ureditve študentskega dela, po katerem bi bili delodajalci enako obremenjeni, bistveno več sredstev pa bi se reinvestiralo v študente. Kronične nepravilnosti na ŠOU Seveda je to le en vidik, ki po mnenju Marka Borisa Andrijaniča, predstavnika Pravne fakultete v študentskem zboru Univerze v Ljubljani iz vrst sedaj opozicijske Samostojne aka- bili nekdanji predsedniki ŠOU, z nji-demske skupine (SAS), ni tako spo- mi povezani študentski funkcionar-ren. Plača direktorja je res visoka, a za ji in ne nazadnje tudi sedanja pred-težko in zelo odgovorno delo primer- sednica Maja Potočnik, na. SAS je bolj zaskrbljen zaradi ne- Najprej je "letel" Matjaž Titan, ki pravilnostih v ljubljanski ŠOU, ki so je želel zaslužiti na račun študentov s m m Sedanja predsednica ŠOU Maja Potočnik je sebi in svojim kolegom dvignila osnovo za honorarje, poskrbela za potratne nakupe in odvzela možnost nadzora nad svojim početjem. se sicer dogajale že v preteklosti, a so zdaj postale še očitnejše oz. jih odgovorni niti ne poskušajo več prikrivati. Študentski zbor in njegovi poslanci imajo sicer pomembno vlogo, saj morejo študentje uspešneje odločati v zadevah, ki se jih dotikajo, študentskimi zborniki. Titana je zamenjal Jernej Jeraj, ki je obljubljal večjo transparentnost in konec zasledovanja zasebnih interesov v škodo študentov. Poleti so prišle na dan nepravilnosti, ki jih je zakrivil v. d. direktorja Zavoda za mladinski tu- kot pa politiki. Temeljna usmeritev rizem (ZMT) Sašo Fras, ki je dobe-študentskega zbora znotraj študent- sedno izpraznil prostore zavoda in s ske organizacije namreč ni namenje- Študentje s svojim delom ustvarijo precejšen dobiček, a se žal le de! tega porabi za reševanje njihove problematike. na nekakšnemu političnemu treningu, ampak reševanju konkretnih problemov in izboljšanju študijskih in obštudijskih razmer. V pogovoru nam je Andrijanič razložil, da je namreč izkoristil svoj položaj in na problem ni nizka udeležba na štu- stroške ŠOU prišel do zasebnega lo- tedanjo ekipo, kontakti in podporo bolj komercialno naravnanih študentskih servisov ustanovil turistično agencijo ZMT potovanja, d. o. o. K sreči je sodišče hitro ukrepalo in je zaradi zavodu povzročene škode agenciji začasno prepovedalo poslovanje. Kmalu za prvo je prišla v javnost še druga afera, imenovana Netcafe. Toni Mlakar, nekdanji dolgoletni visok funkcionar ŠOU in svak Ajde Brazde, predsednice Študentske neodvisne zveze (ene od strank, ki so krojile politiko ŠOU v zadnjih letih), dentskih volitvah, ampak informiranje študentov. Če tega ni, je študentom onemogočeno aktivno soodločanje. Zato je temeljno vprašanje, ka- kala v okviru kompleksa fakultete za družbene vede. Ta razkritja so očitno prepričala nekatere, daje treba narediti konec "koaliciji študentske enot- ko zagotoviti učinkovito delovanje in nosti", t. j. študentske vlade, ki so jo transparentnost organizacije. sestavljale vse skupine in je nastala za-Preteklo leto je bilo eno najbur- radi želje po rešitvi težkega finančne-nejših v zgodovini ŠOU Ljubljana iz ga položaja pri ŠOU. Študentska ne-dveh poglavitnih razlogov: nenehne- odvisnazveza je razpadla na dve struga menjavanja študentskih vlad in ji. Struja pod vodstvom Ajde Brazde številnih afer, katerih protagonisti so se je povezala s skupino Sončnic (na čelu katere je sedanja predsednica Maja Potočnik) in je tudi s pomočjo izdatnih finančnih sredstev (ki naj bi jih po Andrijaničevih besedah črpali kar iz proračuna študentske organizacije) dosegla zmago na volitvah. Nova vlada, nove nepravilnosti Vlada, ki sta jo sestavili skupini Sončnic in Neodvisnih (ime, ki se morda ne sklada najbolj z dejanskim stanjem), ježe vzačetku svojega mandata sprejela odločitve, ki so pri SAS razblinile poslednje upanje, da se bo nova vlada resnično zavzemala za študente. Zadnja vlada je tik pred koncem mandata dosegla dogovor o zamrznitvi plač na ŠOU, s čimer bi dobili prepotrebna sredstva za socialno pomoč študentom in nove izobraževalne projekte. Nova predsednica pa se je kaj kmalu domislila, kako ta sredstva potrošiti. Na prvi redni seji predsedstva ŠOU 10. decembra 2003 je bil namreč sprejet sklep o dvigu osnove, na podlagi katere se obračunajo študentski honorarji, in sicer z 215 na 254 tisoč tolarjev. Stroški Študentske organizacije so se s tem povečali za več kot 30 milijonov letno. Tudi višina sejnin je poskočila. V ŠOU so si poleg tega člani predsedstva privoščili nakup sedmih Nokiinih mobilnih telefonov v skupni vrednosti 413.000 tolarjev, nove računalnike in drugo opremo, da o višini računov za mobilno telefonijo prav teh članov predsedstva niti ne govorimo. Da bi omenjene nepravilnosti ne prišle pod drobnogled nadzornega senata ŠOU, študentska vlada za predsednika senata ni podprla kandidata, ki ga je predlagala opozicija, in to v nasprotju z dolgoletno prak- so in logiko. Sedaj v bistvu študentska vlada nadzira sama sebe. Vedeti je tudi treba, daje bil prejšnji nadzorni senat velik trn v peti Potočnikovi, saj se ni pustil zmanipuli-rati pri obravnavi kršitev, ki jih je sama izvajala znotraj študentske organizacije. Sedanja predsednica ŠOU je namreč svojevrstna rekorderka, saj so ji določili najvišji denarni kazni v zgodovini ŠOU, ki skupaj z odškodninami presegata milijon tolarjev. Prva kazen se je nanašala na nakazovanje sredstev tujim organizacijam, pri čemer je "pohodila" veljavne akte ŠOU in zakonodajo Republike Slovenije. Vzrok za drugo kazen pa je bila poraba sredstev ŠOU za financiranje volilne kampanje lastne skupine. Nazadnje se je Potočnikova domislila odvzeti legitimnost sklepom prejšnjega senata, ker naj bi bil le-ta odločal v neskladju z akti in bi bil pri odločanju dejansko nesklepčen. Mitja Volčanšek Slovenija Dogovor med vlado in krovno študentsko organizacijo naj bi poskrbel za kakovostnejši študij, rešil bivanjsko problematiko študentov in uredil področji sociale in zdravstva. Slave Klavora 1 )000 Murska Soboti Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 ' 31/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 O Slovenija V začetku lanskega decembra je direktor slovenskega raziskovalnega Instituta Jožef Štefan (IJS) Vito Turk izredno odpustil dva ugledna raziskovalca in med drugimi raziskovalci sprožil val ogorčenja. Skupaj s protesti na dan prihajajo tudi podatki o avtoritarnem Turkovem vodenju IJS in nepotizmu znotraj njega. Kot že rečeno, je Turk v začetku decembra lani izredno odpustil dva ugledna raziskovalca na inštitutu, in sicer dr. Uroša Staniča in dr. Pavla Oblaka. Kot razlog za odpust je navedel domnevno nepravilno obračunavanje ur za mednarodne projekte. Naši viri pravijo, daje bilo slednje uradni razlog, s katerim seje Turk lahko odkrižal obeh raziskovalcev. Pravi razlog za odpust kovalec, po čigar zaslugi so sredstva prišla na inštitut, ah inštitut. Turk - diktator? Se bolj kot sama zgodba o odpustu (pred kratkim je sodišče potrdilo, da odpust ni bil v neskladju z zakonodajo) je zanimiva zgodba o dom-mevno pretirani avtoritarnosti in samovolji, ki naj bi si jo pri vodenju svetnika Kemijskega inštituta in nekdanjega člana SAZU dr. Jureta Zupana jo je podpisalo še 40 uglednih slovenskih raziskovalcev), ki je bilo v začetku tega leta poslano predsedniku vlade Antonu Ropu. V njem so podpisniki zapisali, da nezakoniti odpust dveh raziskovalcev ni nič drugega kot akt discipliniranja in ustrahovanja drugače mislečih. "Dejstvo IJS privoščil Turk. O slednjem se v je, da so vsi (ne samo mladi) razis- naj bi bil drugje. V ozadju naj bi se znanstvenih krogih govori že nekaj kovalci v Sloveniji zelo hitro dojeli namreč bil boj, kdo lahko razpola- časa. Na to je posredno prvič javno sporočilo direktorja 'če ne boste ga z določenim odstotkom sred- opozorilo 41 podpisnikov protestne- ubogljivi in poslušni, vas lahko takoj stev, ki jih inštitut dobi od evrop- ga pisma (poleg prvega podpisane- odpustim. Če to lahko storim znan- že odpustim mladega raziskovalca'." Turk takšne navedbe označuje kot klevete in pravi, da nikogar ne ustrahuje in še manj sili k lojalnosti. A naši viri in nekatera dejstva govorijo drugače. Dovolj pomenljivo je denimo dejstvo, da protestnega pisma zoper odpust obeh omenjenih raziskovalcev ni podpisal nihče od raziskovalcev IJS. Razlog za slednje naj bi bil, kot navaja naš vir, ta, naj bi bil Turk tistim, ki bi si pismo upali podpisati, grozil z nekaterimi sankcijami (grozil naj bi bil tudi tistim, ki so pismo že podpisali, češ skih ustanov. Kot pravi naš vir, je imel Stanič dobro napeljane . evropske povezave in razmeroma veliko denarja pa tudi možnosti, da ga dobi še več. Pri tem naj bi sam želel dobiti večji delež (kar je glede na to, daje denar dobil za svoje raziskovanje, razumljivo), Turk pa mu tega ni dovolil (želel je namreč, da bi večino tega denarja dobil inštitut), zato ga je začel omejevati z uradnimi zahtevami o višini cene ure. Slo je torej za vprašanje, kdo bo dobil več sredstev - ali razis- i rednega profesorja, znanstvenega stvenemu svetniku, lahko toliko la- da ne bodo, če ne umaknejo svojega m, Podpisniki protestnega pisma z dr. Juretom Zupanom na čelu, naslovljenega na Antona Ropa, menijo, da je bil odpust raziskovalcev IJS nezakonit, saj naj bi šlo le za Turkov poskus discipliniranja tistih, ki bi se mu upali postaviti po robu. Se denar za raziskovanje v IJS deli po družinskem ključu? Demokracija • 10/2004 Slovenija zasavske glose Pred leti sem za lokalni časopis Zasavc v rubriki Na obisku obiskal mnoge zanimive zasavske osebnosti, ki bi verjetno kljub vsemu znanju, ki so ga premogli, stežka prišli v vseslovenske medije. Pa so, verjemite mi, imeli povedati veliko, kar bi utegnilo zanimati tudi druge, ne samo Zasavčane. Ko sem pred časom, po nekaj letih, znova pomislil na vse tiste, katerih delo, znanje, modrost sem s pomočjo omenjene rubrike prenašal zasavski javnosti, me je znova "prijelo". Pred leti, ko sem nehal objavljati njihove zgodbe, sem bil prepričan (ali pa sem tako verjel, ker sem bil naveličan), da sem "odkril" že vse zanimive osebnosti. Bile so različnih profilov. Nekateri so bili zeliščarji, drugi zdravilci pa zagovorniki pridelovanja konoplje in lanu, partizanski bolničarji, oglarji, organisti, nekateri so bili v nenehnem boju z oblastmi... Mnogi med njimi so žal že pokojni. Po nekaj letih, ko sem znova začel iskati preproste, a zanimive osebnosti, sem kmalu ugotovil, da jih še vedno vse polno živi med nami. Med nami je tudi naslov nove lokalne televizijske oddaje, kjer jih bom skupaj z ekipo poskušal približati vsem, ki jih bodo želeli videti, jim prisluhniti. In ko sem se v pripravi na eno izmed oddaj večkrat oglasil pri enem izmed lokalnih umetnikov, izdelovalcu spominkov, ki je med drugim lovec, sem v pogovorih z njim in v praksi doživel, da mu lovstvo zagotovo ne pomeni samo golega ubijanja . divjadi, ampak marsikaj druge- " \ , f j< ga, "nekrvavega". Kakor pravi JL ■mjkj^ lovec skrbi za zdravljenje divjadi in njihovo krmljenje, ko je njihova naravna hrana globoko zamrznjena pod snegom ... Doslej se, priznam, z lovstvom nisem kaj posebno miselno ukvarjal, le tu in tam sem prebral kakšen lovcem in lovstvu nenaklonjen članek, ki jih je resnici na ljubo v zadnjih letih več kot za časa Josipa Broza Tita, ki so mu, da je lahko streljal, živali kar k drevesu privezovali. Seveda pa se o takšnem načinu "lovstva" takrat ni smelo pisati. Da pa po toliko letih v lovstvu le ni vse tako črno oziroma "krvavo", če hočete, kot je razbrati iz mnogih člankov, lahko sklepam po pogovorih z že omenjenim lovcem in nekaterimi drugimi. Seveda pa poznam tudi take med njimi (ki pa niso in nikoli ne bodo moji znanci, kaj šele prijatelji), ki jim ubijanje dobesedno sije z oči. Takih se bojim. Take obsojam. • potrdilo, da imajo vsi tretjinsko in šestinsko zaposleni na IJS obrazec Ml o sklenjeni zaposlitvi s socialnim zavarovanjem. Ta, zadnja točka je še posebej kritična, saj sem v zadnji analizi ugotovil, da je vzrok za neugodno izpolnjevanje kriterijev nosilstva na IJS, ravno v zaposlenih "tretjinah" Poleg tega jih je od vseh 44 dvojno zaposlenih raziskovalcev (D0P2 in REDP2 ) na IJS zaposlenih 32 od katerih 4 nimajo 5 točk. Od 145 dopolnilcev je na IJS zaposlenih 57 od katerih 14 nima 5 točk. Med zaposlenimi so tudi odlični raziskovalci iz tujine, za katere pa je ureditev delavne vizer vprašlljiva: npr. Milan-Mik Pintar iz Kanade, Danilo Ivan Lasič iz USA, Tabela 1. Seznam programov, ki jim je IJS dodelil več kot 200% "doto", glede na prej pripadajoče pogodbe in projekte._ Vodja Prog. Naslov Dota (ure) Dodatek IJS <%) FTE Turk, D. 503 Strukturna biologija 2,865 7,939 277.10 4.67 AIHB 510 Funkcijska keramika 4,840 11,903 245.93 5.33 apB 511 Inženirska keramika 3,567 7.731 216.74 3.50 -miHte 539 Plazma in sevanje 3,898 8.104 207.90 4.17 «-«M» 529 Elektronska dinamika 3,319 6.800 204.88 4.00 Dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo Turkovemu sinu Dušanu Turku pred leti odobreno za 277 odstotkov več sredstev, kot bi jih dobil sicer. Ko sem zadnjič v neki TV-oddaji poslušal šolskega ministra Slavka Gabra, češ da ni res, da oblast ob anomalijah, ki se dogajajo v družbi, ne ukrepa dovolj hitro, bi se najrajši zjokal. Oblast še zdaleč ni hitra, gospod Gaber, kadar gre za odkrivanje kriminala. Nekako tako hitra je kot nekateri v šolskem sistemu, če je primerjava vsaj malce smiselna. Zakaj in kako? Kot roditelj sem lahko ob maturi svojega otroka in otrok prijateljev občutil, kako dolgo in napeto je lahko čakanje na maturitetne rezultate. Ali kako "prijetno" je čakanje osnovnošolcev na mnogih "vaših" šolah, gospod Gaber, ko čakajo, kdaj bodo nekateri (ne vsi) tovariši popravili kontrolne naloge. Kako otrokom popravljenih kontrolnih nalog ne dajo v pogled, čeprav bi morali, kaj šele da bi jih nesli domov pokazat staršem in se iz napak nekaj naučili. To, minister Gaber, je vaše delo, ne pa da oblast, ki ji že nekaj let pripadate tudi vi, branite, kako je dobra in kako so vsi drugi, ki menijo drugače, nestrpni in ne vem kaj še vse. Spodaj podpisani sem resnično nestrpen. Nestrpen od pričakovanja, kdaj boste ustvarili otrokom in staršem prijaznejši šolski sistem. Ste že kdaj stehtali šolske torbe osnovnošolcev, ki obiskujejo nižje razrede? Igor Gošte podpisa, smeli več sodelovati z IJS in da bodo izgubili raziskovalno podporo), in dejstvo, naj bi bili raziskovalci IJS Turka zelo lojalni. "Prvič zato, ker se bojijo za svoje plače in položaje, drugič pa zato, ker je znal IJS svojim raziskovalcem ved- Vito Turk odločno zanika, da bi IJS vodil z železno roko, pomenljivo pa je, da protesta zoper odpust dveh raziskovalcev IJS ni podpisal nobeden od tam zaposlenih. no zagotoviti za več kot 20 odstotkov višje plače, kot so v drugih raziskovalnih inštitucijah," pravi naš vir. Turkov nepotizem Poleg avtoritarnosti naj bi po navedbah našega vira Turk imel še en problem, in sicer nepotizem, ki naj bi si ga v zadnjih letih privoščil kot direktor IJS. V času Turkovega vodenja inštituta naj bi se bila na inštitutu zaposlila oba njegova sinova, ki naj bi jima nato priskrbel tudi lepa položaja. Dušan Turk denimo vodi očetov nekdanji oddelek, oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, Boris Turk pa dela na istem oddelku. Neposreden rezultat tovrstnega nepotizma naj bi bila poteza, s katero je Turk svojemu sinu Dušanu iz sredstev, ki jih je IJS imel na voljo za tako imenovano uravnoteženje programskega financiranja celotnega IJS, dodelil več kot dvainpolkratno povečanje sredstev, kot jih je že imel, zaradi česar so drugi raziskovalni programi dobili temu ustrezno manj. Turk slednje za našo revijo zanika, rekoč, da gre za neresnične podatke, vendar pa ga dokument, ki nam ga je uspelo dobiti v zadnjih dneh, vsaj deloma demanti-ra. V dokumentu, januaija 2000 ga je na ministrstvo za šolstvo poslal eden izmed raziskovalcev, so namreč poimensko navedeni vsi raziskovalci, ki so za svoje raziskave dobili odobreno več kot dvakratno povečanje sredstev. Med petimi imeni, ki ji navaja dokument, je tudi Dušan Turk, pri katerem je razvidno, da je za program "503-Strukturna biologija" dobil odobren denar za 7.939 raziskovalnih ur na leto, medtem ko bi mu običajno pripadel denar za 2.865 ur letno. Kot je razvidno, gre za 277,1 -odstotno povišanje sredstev. Zdi se torej, da govorice o samovoljnem ravnanju Vita Turka na mestu direktorja IJS le niso iz trte izvite, kot želi prikazati Turk, in da so na tem inštitutu, če lahko verjamemo našim virom in podpisnikom protestnega pisma, veliko bolj kot uspešnost pomembni lojalnost in družinska razmerja. Na ta račun pa seveda najbolj trpi znanost. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 O globus Vohunsko letalo Britanske raziskovalce na področju aerodinamike, ki projektirajo miniaturna letala v velikosti žuželke, so za to početje navdihnile čebele in muhe. Tako majhna letala bi se lahko pretihotapila kamor koli in nadzorovala vse, ne da bi kdo to vedel. Znanstveniki iščejo način, kako omogočiti vzlet in letenje takšnega letalca. Sicer pa takšne napravice že obstajajo, vse pa so doslej naredili v ZDA. Njihova pomanjkljivost je, da lahko letijo le nekaj sekund in prele-tijo le nekaj metrov. Cilj načrtoval- cev je narediti letalo, dolgo od tri do štiri centimetre, uporabljali pa naj bi ga v vojaške in civilne namene. Zaplembe mamil V deželi Spodnja Avstrija je avstrijska policija zasegla 113 kilogramov heroina. Po mnenju oblasti gre za največjo količino heroina, ki so jo kdaj zasegli v Avstriji. Sicer pa je avstrijska policija lani zasegla 43 kilogramov heroina. Največja zaplemba mamil do omenjene pa je bila zaplemba 107,5 kilograma mamil med policijsko operacijo leta 2001 v kraju Wels na zahodu države. Prevare s številkami Američani so čedalje višji in širši, zato se krojači zatekajo k zvijači, imenovani številke za nečimrnost, zaradi česar so potrošniki prepričani, da nosijo manjšo številko obleke kot v resnici. Ameriška tekstilna industri- ja upa, da bo znova uvedla standardne velikosti, saj seje, kot je pokazala nedavna raziskava, oblika telesa povprečnega Američana v minulih 50 letih precej spremenila, še posebej so se jim razširili pasovi in boki. Zadnjo tovrstno raziskavo so opravili leta 1941, ko so oblikovali uniforme za vojake. Sedaj pa so opravili novo študijo in jo poimenovali Size-USA. Financirale so jo tekstilna industrija, ameriška kopenska vojska in mornarica ter nekaj univerz. Posebna naprava je na vsaki od 10.000 oseb opravila meritve na 240 točkah na telesu. Tradicionalna velikost 8, kar je pri nas številka 38, je v tekstilni industriji predvidena za povprečno žensko s pasom 68,5 centimetra. Raziskava pa je pokazala, da pas povprečne sodobne ženske v ZDA meri od 81 do 94 centimetrov, odvisno od etnične skupine, ki ji pripada. Podatke iz raziskave bodo uporabili tudi pri določanju velikosti sedežev v letalih in avtomobilih. Ker je zadnjih nekaj let čedalje več Američanov debelih, je letalska industrija takšnim potnikom začela zaračunavati kar dve vozovnici. Ukradli vlak Neznani tatovi so iz muzeja v mestu Doneck na vzhodu Ukrajine ukradli lokomotivo z začetka 20. stoletja, da bi jo prodali za staro železo. Dele ene najstarejših lokomotiv iz nekdanje Sovjetske zveze so našli na odlagališču odpadkov na obrobju mesta. Ukrajinska policija je še sporočila, da so tatovi najverjetneje morali uporabiti viličarja glede na to, da je lokomotiva iz leta Bogati politiki Italijanski medijski mogotec in premier Silvio Berlusconi je najbogatejši demokratično izvoljeni politik na svetu. Kot predsednik medijskega holdinga Fininvest ima v lasti premoženje v vrednosti 10 milijard dolarjev, na.drugem mestu pa je kanadski premier Paul Martin z 225 milijoni dolarji. Berlusconi je bogatejši od ameriškega predsednika Georgea Busha, čigar premoženje ocenjujejo na 15 milijonov dolarjev, in francoskega predsednika Jacquesa Chi-raca z devetimi milijoni dolarjev. Britanski ministrski predsednik Tony Blair mora shajati s tremi milijoni dolarjev, nemški kancler Gerhard Schröder pa z milijonom dolarjev. Berlusconi, ki je tudi najbogatejši Italijan, seje na lestvici najbogatejših industrialcev na svetu uvrstil na 30. mesto. Sicer pa je najbogatejši človek na svetu računalniški mogotec Bill Gates s 46,6 milijarde dolarjev premoženja. Škodljiv plin Italijanski znanstveniki so sporo- in podnebje. Po teh merilih sodijo med prvih deset mest še Kobenhavn, Bruselj, Frankfurt, Munchen in Helsinki. Zanimivo je, da je kljub ostrim zimam za najbolj zdravo mesto na svetu razglašeno mesto Helsinki. Na zadnje mesto na svetu pa se je pre- čili, da izpostavljenost izpušnim plinom pri otrocih povečuje tveganje za levkemijo. Raziskave, ki so potekale 20 let, kažejo, da je možnost, da za levkemijo obolijo otroci, ki živijo ob prometnih cestah, precej večja kot pri tis tih, ki so v stiku z boljšim zrakom. V študiji je sodelovalo 120 otrok z levkemijo, vsi pa so bili iz pokrajine Varese. V kontrolni skupini je bilo 480 zdravih otrok. Ugotovili so, da imajo otroci, ki so najbolj izpostavljeni benzenu, štirikrat večjo možnost, da zbolijo za levkemijo, medtem ko je bilo tveganje tistih, ki so bili v stiku s srednjo ravnjo benzena, za 50 odstotkov večje kot pri otrocih, ki so bili benzenu najmanj izpostavljeni. Kot so ugotovili že pred časom, je benzen kot sestavina izpušnih plinov povzročitelj levkemije, najpogostejše oblike raka pri otrocih. Prva je Švica Po raziskavah je od 215 mest na svetu po kakovosti življenja na prvem mestu švicarski Zürich, na drugem Ženeva, tretje mesto pa si delita kanadski Vancouver ob obali Tihega oceana in avstrijska prestolnica Dunaj. Najnovejši seznam je za EZ zelo ugoden. Pri razvrstitvi mest so raziskovalci uporabili več meril, med drugim spoštovanje človekovih pravic, kakovost mestnega prometa, čistočo, zdravstveno varstvo 1924 tehtala kar petnajst ton. V zadnjem času v Ukrajini, kjer vlada velika revščina, pogosto kradejo kovinske predmete, ki nato končajo med starim železom. Policija tako še vedno išče dele kovinskega mostu, ki je pred nekaj tedni izginil iz nekega mesta na zahodu države. Skoraj četrtina od 48 milijonov prebivalcev te države živi pod mejo revščine. © Demokracija • 11/2004 ki meri obledel in izgubil 95 odstotkov koral. Zaradi globalnega segrevanja se bo temperatura morja namreč dvignila za 1,5 do 4,5 stopinje Celzija, kar bo uničilo večino koral. Le če se bo segrevanje do konca stoletja ustavilo, še obstajajo možnosti, da si bo avstralski Veliki koralni greben opomogel, sicer bi regeneracija utegnila trajati tudi 500 let. globus žani davki pripomogli k večji porabi za več kot deset odstotkov oz. več kot liter na osebo. Finska vlada se je za znižanje davka odločila zaradi skorajšnjega vstopa Estonije v EZ, ko bo odprava carin omogočila nemoten uvoz poceni estonske vodke in piva. Voda na Marsu poraba na prebivalca v Franciji, državi, ki se sicer ponaša z več kot 400 vrstami sira, povečala s 15,2 na 24,6 kilograma. Francija je z 1,8 milijona ton letno največja izdelovalka sira v Evropi, pred Nemčijo (1,7 milijona ton) in [talijo (1,2 milijona ton). Francoski izvoz sira znaša 502.000 ton, uvoz pa 199.000 ton letno. Uničevanje koral Izidi najnovejše znanstve raziskave kažejo, da bi največji koralni greben na svetu do leta 2050 lahko v veli- Nesrečni karies Svetovna zdravstvena organizacija je objavila podatek, da ima pet milijard ljudi zobni karies, vendar se mnogi ne zavedajo, da zdravi zobje lahko omogočijo boljše in daljše življenje. Slabo stanje ustne votline in zob ima velik in izredno pomemben učinek na splošno zdravstveno stanje in kakovost življenja. Karies, bolezni dlesni, tumorji ustne votline in grla so težave, s katerimi se soočajo razvite države, čedalje bolj pa tudi države v raz- pričljivo uvrstil Bagdad. Najnovejši seznam kaže, da po kakovosti življenja prevladujejo mesta iz Evrope, Nove Zelandije in Avstralije. Med mesti iz EZ so najslabše, in sicer na 120. mestu, uvrščene Atene, predvsem zaradi prevelike onesnaženosti zraka. Precej nizko so se uvrstili tudi Madrid, Lizbona, Rim in London. Priljubljen sir Sir postaja pri Francozih čedalje bolj priljubljen. V manj kot petnajstih letih se je namreč njegova letna Našli del Beagla Skupina britanskih raziskovalcev je prepričana, da je našla del ladje Beagle, s katero je Charles Darwin, oče evolucijske teorije, od leta 1831 do leta 1836 plul okoli sveta. Del Beagla naj bi ležal pod blatom v pokrajini Essex, severno od rečnega ustja Temze, in sicer pod usedlino, debelo približno šest metrov. Vsakršna sled za Beaglom, skromnim tridesetmetrskim dvojambornikom z izpodrivom 235 ton, je izginila pred približno 135 leti. Raziskovalci, med katerimi so pomorski zgodovinarji, arheologi in hidrografi, so štiri leta pregledovali stare zemljevide območja, dokumente iz tistega časa in vzorce usedlin iz globin. Dabi potrdili veljavnost del, so znanstveniki uporabili tudi satelit, ki zazna kovinske predmete pod ne predebelo plastjo zemlje ali rastlinja. Dela ladje formalno še niso identificirali, vendar bodo britanski raziskovalci začeli s kopanjem, da bi tako potrdili svojo teorijo. voju. V svetu nekateri mislijo, da karies ni več problem razvitega sveta, vendar to ni res, saj ima zobno gnilobo kar 60 do 90 odstotkov šoloobveznih otrok in velika večina odraslih oseb v razvitem svetu. Finski ukrepi Finska je 1. marca za 44 odstotkov znižala davek na alkohol. Vzrok za tak ukrep je strah pred poplavo trga s cenenim uvoženim alkoholom iz sosednje Estonije. Finska je z visokimi davki doslej poskušala zajeziti prepogosta in močna opijanja, ki so pogost problem v severnih državah. Vi- Nasa je sporočila, da je vesoljski robot Opportunity, ki je konec januarja pristal na Marsu, odkril jasne dokaze o tem, da je na rdečem planetu nekoč bilo dovolj vode za obstoj življenja. Na nekdanji obstoj vode na Marsu nakazujeta sestava in videz ene od skal na planetu, ki jo je Opportunity natančno preučil. Znanstveniki sicer pravijo, da to še ne dokazuje, da je na Marsu resnično bilo življenje. Robot naj bi bil pristal no in žgane pijače je na Finskem mogoče kupiti samo v trgovinah državne trgovske verige Alko, cena pa je tudi do štirikrat višja kot na primer v Nemčiji. Finski izdelovalci alkoholnih pijač pričakujejo, da bodo zni- prav na tistem območju Marsa, ki ga je nekoč prekrivala tekoča voda, za zdaj pa še ni znano, kako dolgo je že od tedaj, ko je ta voda izginila. Brezposelnost Brezposelnost je v New Yorku še posebej prizadela temnopolto prebivalstvo, saj je bil konec lanskega leta v tem mestu brezposeln vsak drugi afroameriški moški med —^ 16. in 64. letom starosti. Eden izmed profesorjev političnih ved na Uni-1'A verzi v New Yorku je izsledke raz-k iskave ocenil kot velikanski problem, saj naj bi bil to tudi " \ dokaz, da so temnopolti prebivalci nesorazmerno zapostavljeni in da Jgg_ nihče ne vidi izho-da Odkar v ZDA m velja nov zakon o HhL Mi: t: -i socialnem varstvu, je trg delovne sile preplavljen zljudmi znizko izobrazbo, primernih služb pa preprosto ni dovolj, pravijo v vladnih službah. Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 THE NEW YORK TIMES THE NEW SCIENTIST THE TIMES CORRIERRE DELLA SERA Človečnjak Znanstveniki so odkrili še eno vejo človekovih sorodnikov, ki izziva nove spore o genealoškem drevesu človeka. Veliko pred pojavom vzravnanega av-stralopiteka (Lucy pred tremi milijoni let) in drugih daljnih sorodnikov človeka je pred 5,5 milijona let na ozemlju Etiopije živel primitiven človečnjak. Domnevajo, da je ta človečnjak morda eden prvih sorodnikov človeka, ki se je pojavil po pojavu skupnega prednika šimpanza in človeka pred 6 do 8 milijonov let. Čas, ko sta se ti dve vrsti ločili, so določili s pomočjo metod molekularne biologije. Ko so pred tremi leti naredili prve opise oka-menelih kosti in zob tega človečnja-ka, so paleontologi domnevali, da je bil še najbolj podoben opici, in ga imenovali ardipitek ramidus kadabba. Prvega predstavnika te vrste človečnja-kov so našli leta 1994 v Etiopiji v slojih, starih 4,4 milijone let Po novih odkritjih in natančnih raziskavah so znanstveniki prišli do ugotovitve, da so oka-meneli zobje, ki so pripadali 5 osebkom, dovolj, da bi ga imeli za ločeno vrsto ardipitek kadabba, ki ni podvrsta ramidusa, ampak njegov prednik. Varovalni virus Virus GBV-C so odkrili pred desetimi leti. Najprej so sumili, da povzroča bolezen ledvic, ker je gensko soroden z virusom hepatitisa C. Toda raziskave tisočih pacientov niso pokazale bolezni ledvic ali katerih koli drugih organov. Takrat je večina znanstvenikov nehala raziskovati ta virus, razen tistih, ki raziskujejo HIV in jih je virus zanimal kot povzročitelj morebitnih spremljajočih infekcij. Vsi so domnevali, da lahko stanje okuženih s HIV samo poslabša. Toda nato so znanstveniki začeli poročati o nenavadnem pojavu: v nekaterih primerih virus GBV-C varuje okužene z virusom HIV pred razvojem aidsa. V šestih let okužbe z virusom HIV so moški, v katerih krvi so našli virus, znan kot GBV-C, umirali trikrat redkeje kot moški, ki niso bili okuženi s tem virusom. Razumevanje, kako ta virus varuje pred aidsom, lahko pospeši nove metode boja proti okužbi z virusom HIV, meni Jack Stapleton z ameriške Univerze v lovi. Mehanizem tega varovanja pa je še vedno nejasen. Skrivnost empatije Poskusi, ki so jih izvedli na londonskem nevrološkem inštitutu, so pokazali, da ljudje, ki ljubijo, čutijo bolečino ljubljene osebe kot svojo lastno. Gre za to, da zavedanje tega, da ljubljeni osebi povzročajo bolečino, aktivira iste dele možganov kot občutenje lastne bolečine. Tanya Singer in njeni sodelavci z nevrološkega inštituta so našli 16 parov in jih povabili k sodelovanju pri poskusu. Ženske so priključili na termograf in opazovali spremembe aktivnosti možganov, medtem ko je bila sama ženska ali pa njen partner podvržena kratkotrajnemu sunku električnega toka. Ženske niso videle obrazov svojih partnerjev, ampak so lahko po indikatorjih presodile, katerega od njih bo stresla elektrika in kako močan bo tok. Skeniranje možganov je pokazalo, da se aktivirajo v obeh primerih, toda z eno razliko. Pri realni bolečini se je aktivirala vrsta področij možganov vključno s somatosen-zorsko skorjo, ob bolečini partnerja pa se somatosenzorska skorja ni aktivirala, aktivirale pa so se vse druge. Fizičnih bolečin partnerjev ženske niso čutile, čutile pa so jih emocionalno. Jeruzalemska dediščina Nekdo je dejal, da je kultura draga, toda neznanje stane še več. Če je mir na Bližnjem vzhodu odvisen od dialoga med kulturami in spoštovanja samobitnosti in spomina narodov, potem je mogoče reči, da se je v Parizu v Unescovi konferenčni dvorani zgodil pravi mali čudež, ki priča, daje za vsemi ovirami upanje vseeno še živo. Po 30 letih navzkrižij med Palestinci in Izraelci so le-ti podpisali sporazum o sodelovanju pri ohranjanju spomenikov in svetih krajev Jeruzalema, ki so bili v zadnjem času svetovna dediščina samo na dokumentaciji Unesca. Nikoli doslej se predstavnikom palestinskega in izraelskega Unesca ni uspelo dogovoriti, ker so prenašali politična nasprotja v sfere umetnosti in kulture. Smernice tega dogovora je predlagala Italija v času, ko je predsedovala Evropski uniji. Italijanski poslanec pri Unescu Francesco Ca-ruzo je palestinske in izraelske predstavnike, ki se v začetku niso hoteli niti pogovarjati, pripravil do tega, da so ure in ure sedeli za pogajalsko mizo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. aroinica J I -i .rilffiijil ^ MJ JJMJJjiij ^ Jm JJM IJi^JJMIJl Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in kraj, poštna št: šiljati začnite dne: datum: podpis naročnika: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak cena: 550 SIT ^ Demokracija • 11/2004 \j tujina Ameriški državni sekretar Colin Powell je ameriški kongres seznanil s stanjem človekovih pravic v 196 državah. ZDA o človekovih pravicah Letno poročilo ame riškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v lanskem letu je zajelo kar 196 držav. Med državami, ki so lani dosegle največji napredek v spoštovanju človekovih pravic, poročilo izpostavlja Afganistan in Irak, med kršilkami pa so poudarjene Kitajska, Severna Koreja, Zimbabve pa tudi več naslednic nekdanje Sovjetske zveze, med njimi Rusija. Kritike so bili deležni tudi ameriški strateški zavezniki, kot so Izrael, Pakistan in Turčija. Poročilo o človekovih pravicah, ki ga mora State Department, ki po svoji funkciji ustreza evropskim zunanjim ministrstvom, vsako leto izročiti kongresu, temelji na ideji, da bi morale temeljne ameriške vrednote - zavezanost demokraciji in človekovim pravicam -voditi tudi ameriško zunanjo politiko. Že dolga tradicija Praksa rednih Poročil o državah (Country Reports) se je začela z zakonom iz leta 1976, na podlagi katerega so na zunanjem ministrstvu vzpostavili položaj koordinatorja za človekove pravice. Prvo letno poročilo je tako ameriški kongres prejel že leta 1977. Takrat je obravnavalo "samo" 82 držav, in sicer prejemnic ameriške pomoči. Danes so v letna poročila zajete vse države članice Združenih narodov pa tudi kakšna nečlanica. Vendar z leti ni naraščal samo seznam držav, ampak tudi človekovih pravic, na katere so ZDA pozorne. Poleg klasičnih "civilnih" pravic so zelo pomembne tudi politične, povezane s pravico in realno možnostjo ljudi, da po zakoniti poti zamenjajo obstoječo oblast. Dodani sta poglavji o pravicah žensk in delavskih pravicah. Velika pozornost je namenjena pra- vicam otrok, invalidov in raznih manjšin, predvsem etničnih, rasnih in verskih. Človekove pravice kot politična prioriteta Avtorji letošnjega poročila izrecno zavračajo idejo, ki se je pojavila predvsem po 11. septembru, da si ZDA zdaj, ko je bila s terorizmom neposredno tako ogrožena njihova varnost, ne morejo več privoščiti razkošja, da bi zunanjo politiko gradile na človekovih pravicah, ampak jo morajo v večji meri podrediti pragmatični politiki, vezani na lastno varnost. Kot zavrnitev takšnih pogledov poročilo navaja predsednikovo svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice: "Ne bo- Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva obravnava vse države članice OZN. mo nehali razpravljati o stvareh, ki so za nas pomembne - človekove pravice in verske svoboščine in tako dalje. Se naprej bomo poudarjali ta vprašanja Če tega ne bi delali, ne bi bili Američani." V poročilu je poudarjena ideja, da sveta ni mogoče izboljševati le z bojem proti nečemu (to je terorizmu), ampak z vztrajanjem pri pozitivnih idealih, kot so človekove pravice. Iz poročila tako izhaja, da ZDA zaradi vojne proti terorizmu ne nameravajo pozabiti na vprašanje človekovih pravic. Poročilo omenja av-tokratske režime "od Bližnjega vzhoda do Srednje Azije in Kitajske", ki svoje zatiranje človekovih pravic opravičujejo z vojno proti terorizmu in ljudi, ki mirno izražajo svoje misli in prepričanja, označujejo za "teroriste". Poročilo pri tem poudarja, da ZDA takim prevaram ne nasedajo. Od Severne Koreje do Zimbabveja Po pričakovanju leti precej kritike na odpadniške in druge problematične države, kot so Severna Koreja, Iran, Kuba, Sirija, Zimbabve. Severnokorejski režim je označen kot "eden najbolj nehumanih na svetu", saj ne upošteva niti najbolj temeljnih človekovih pravic, njegovo rav- Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 O tujina Izraelski vojaki na zasedenih palestinskih ozemljih: ameriško poročilo je neprizanesljivo tudi do ameriških zaveznikov. Rusija krši človekove pravice v Čečeniji, volitve pa so bile samo manipula cija. Poročilo opozarja na onemogočanje normalnega delovanja opozicije. Kršitve "velikih" Toda zelo ostra kritika leti tudi na večje in vplivnejše države, kakršni sta Kitajska in Rusija. Napredek, ki ga je Kitajska sicer dosegla v letu 2002, se v letu 2003 vsaj na področju človekovih pravic ni nadaljeval. Namesto tega je režim vztrajal pri preganjanju oporečnikov, nadzoru nad intemetom in preganjanju tistih, nanje pa vključuje umore nasprotnikov, preganjanje prisilno vrnjenih ubežnikov in težke razmere v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Pri tem oblasti celo silijo noseče ujetnice k splavu ali pobijajo novorojenčke. Razmere so se lani poslabšale tudi na Kubi, kjer je Castrov režim na izjemno dolge zaporne kazni - 20 let v povprečju - obsodil 75 oporečnikov samo zato, ker so uporabili svojo ustavno pravico do peticije in se zavzeli za referendum o političnih in gospodarskih reformah. Vlada Zimbabveja je redno uporabljala razne oblike političnega nasilja. Nezakonite aretacije in mučenje so ostali tudi značilnost Sirije, Savdske Arabije, Tunizije in več drugih arabskih držav. Poslabšanje razmer v Iranu je povezano predvsem z nepošteno izvedbo volitev, saj so verski fun-damentalisti svojim političnim nasprotnikom preprečili enakopraven nastop na volitvah ali pa so jim celo onemogočili kandidiranje. Mnoge kritike letijo tudi na avtokratske režime na območju nekdanje Sovjetske zveze, značilne na primer za Belorusijo, Turkmenis-tan, Uzbekistan, Kazahstan in Kirgi-zijo, kjer je oblastem skupno prepričanje, da so za boj proti opoziciji dovoljena praktično vsa sredstva, vključ- ki so v spletnih razpravah načenjali teme, sporne za oblasti. Mnogim skupinam je bila kratena verska svoboda: od pripadnikov verske skupine Falun Gong do Tibetancev in muslimanov. Preganjanje muslimanske uigurske manjšine kitajske oblasti neupravičeno označujejo kot boj proti terorizmu. Formalno "socialistična" Kitajska je tudi med največjimi kršilkami delavskih pravic, saj delavcem odreka pravico do stavke in jim prepoveduje svobodno organiziranje v sindikate. Najnevarnejši kraj za sindikaliste na svetu pa je vendarle neka druga država - Kolumbija. Rusiji poročilo med drugim očita onemogočanje normalnega dela in financiranja politične opozicije. Mediji so popolnoma pristranski v korist vlade, volitve pa nepoštene. Kot poseben problem je vnovično izpostavljena ruska politika do Cečenije. Predsedniške in parlamentarne volitve, ki so jih ruske oblasti lani izvedle v Čečeniji, so v poročilu označene kot manipulacija, ki ne ustreza mednarodnim standardom, kakrš- ni veljajo za volitve. Nekatere komentatorje, na primer Toma Mali-nowskega iz nevladne organizacije Human Rights Watch, je tako oster ton do Rusije "nekoliko presenetil". Neprizanesljivo do zaveznikov To bi lahko pomenilo, da so dali avtorji poročila prednost objektivnosti pred političnim pragmatizmom, saj bi ta verjetno zahteval, da se mednarodno tako pomembni državi, kot sta Rusija in Kitajska, obravnavata nekoliko bolj "v rokavicah". Prizadevanje za objektivnost lahko najbolje opazimo pri precej neprizanesljivi obravnavi držav, ki veljajo za ameriške tesne zaveznike, kot sta Izrael ali Turčija, in držav, ki so za ZDA strateško pomembne v vojni proti terorizmu, kot so Savdska Arabija, Pakistan in druge srednjeazijske države. Do takih zaveznikov ni poročilo nič bolj prijazno kot do drugih primerljivih držav. Izraelu tako med drugim očitajo "pretirano uporabo sile", obstreljevanje civilnih območij, omejevanje svobode gibanja palestinskim civilistom. (Kritik so deležne tudi palestinske oblasti.) Turčijo so sicer pohvalili za sprejetje obsežnih reform, ki zadevajo človekove pravice, vendar hkrati poudarjajo, da v praksi vse to še ni uresničeno, tako da še vedno prihaja do primerov mučenja ali groženj novinarjem. Pakistan je obtožen zelo pogostih zlorab varnostnih sil, ki vključujejo pretirano uporabo sile in celo številne zunajsodne uboje. "Vlada je zastraševala in zapirala opozicijske voditelje", ustavne spremembe pa so bile namenjene krepitvi Mušarafove oblasti. Savdska Arabija je še naprej med glavnimi kršilkami verske svobode, saj vsem svojim prebivalcem zapoveduje sunitsko različico islama in prepoveduje druge veroizpovedi. Svetle točke Kljub na splošno precej mračni podobi velikega dela sveta, ki jo prikazuje poročilo, so poudarjene tudi svetle točke. Poročilo tako poudarja napredek v Afganistanu, kjer je plemenska skupščina Loja Džirga sprejela "zmerno ustavo", in Irak, ki je bil no z umori, zapiranjem in mučenjem. Demokracija • 11/2004 osvobojen Huseinovega režima. Kritiki iz vrst nekaterih nevladnih organizacij pri tem pripominjajo, da poročilo hkrati ne obravnava kršitev s strani samih Američanov in njihovih zaveznikov. To je točno, saj je poročilo namenjeno ameriški zunanji politiki in ne obravnava potez samih ZDA. Končno bi katera koli oblast težko objektivno ocenjevala samo sebe! Toda niti ti kritiki ne morejo ugovarjati dejstvu, da seje stanje glede človekovih pravic v Iraku, čeprav je daleč od idealnega, v primerjavi s Huseinovim režimom nedvomno bistveno izboljšalo. Med pozitivnimi zgledi, kjer so se razmere izboljšale, je omenjena še vrsta drugih držav. Gruziji je uspelo po mirni poti zamenjati oblast, saj so pro- nedavni preteklosti. Balkan je postal stabilnejši, volitve v Albaniji pa so bile najbolj poštene doslej. Več upanja je tudi za postopno demokratizacijo v delu arabskega sveta. V Jemnu so uspešno izvedli druge parlamentarne volitve v zgodovini te države. V Kataiju so na referendumu sprejeli novo ustavo. Sicer pa gre pri mnogih državah za veniji? Splošna podoba je razmeroma ugodna. Precejšen del obsežnega poročila je namenjen opisu formalne ustavno-zakonske ureditve. Najhujših kršitev, kot so zunajsodni uboji, izginotja ali politični zaporniki, ni. Omenja se obstoj posamičnih primerov policijskega nasilja in problem prenapolnjenih zaporov, ki pa nomskih pritiskih, ki so še vedno vplivali na medije, kar je povzročalo občasno samocenzuro". "Tisk je aktiven in neodvisen, vendar glavni mediji ne zastopajo širokega spektra političnih ali etničnih interesov." Glede etničnih manjšin poročilo poudarja prikrajša-nost Romov. Med osrednjimi problemi je tudi trgovina z osebami, ki poteka prek slovenskega ozemlja. Vprašanji džamije in "izbrisanih", ki se sicer toliko pojavljata v slovenski javnosti, se zdita Američanom precej manj usodni. Poročilo tako ocenjuje, da so stališča do muslimanske in pravoslavne manjšine "na splošno strpna", in omenja "nestrpne izjave več lokalnih politikov in mestnih funkcionarjev". Omenja tudi širšo zaskrb- Condoleezza Rice, svetovalka za nacionalno varnost: ne bi bili Američani, če ne bi nenehno poudarjali človekovih pravic. General Pervez Mušaraf: čeprav je med glavnimi ameriškimi zavezniki v vojni proti terorizmu. ZDA ostajajo kritične do njegovega režima. Fidel Castro. kubanski diktator: dolge zaporne kazni za oporečnike so znak dodatnega poslabšanja stanja človekovih pravic na Kubi. Kim Jong II, severnokorejski diktator: njegov režim je označen kot "eden najbolj nehumanih na svetu' testi ostali nenasilni. Tudi v nekaterih afriških državah je prišlo do pozitivnih premikov. V Burundiju je tako zaživela delitev oblasti med prej sovražnima etničnima skupinama Tut-sijev in Hutujev. Kenija in Sierra Leone sta se odločili preiskati in kaznovati kršitve človekovih pravic v svoji RADIO U NI VOX 1Q7.5 MHz kombinacijo pozitivnih in negativnih znakov. Kljub nekaterim pripombam, predvsem glede Iraka in Afganistana, so vodilne mednarodne nevladne organizacije, ld spremljajo stanje človekovih pravic po svetu, pohvalile ameriško poročilo. Alex Arriaga, direktor za stike z vladami pri Amnesty International, ga je tako na splošno pozitivno ocenil in pri tem posebej poudaril, da so ZDA ohranile kritičnost, tudi ko gre za njihove zaveznice, kot je Turčija. Tudi Malinowski, direktor Human Rights Watch za Washington, je poročilo označil za pošteno. Glavni očitek s strani Al in HRW pa je, da sama ameriška politika v praksi premalo upošteva ugotovitve iz takšnih poročil. In Slovenija? In kaj so poročevalci ameriškega State Departmenta ugotovili o Slo- sicer ustrezajo mednarodnim standardom. Kot problematičnega so izpostavili pripor koprskega župana Borisa Popoviča, ki "je bil razumljen kot zelo neobičajen (...), kar je sprožilo obtožbe, da sta bila aretacija in pripor politično motivirana". Znova so omenjeni zaostanki pri denacionalizaciji. Kljub ustavni svobodi govora in tiska "obstajajo poročila o posrednih političnih in eko- RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL ljenost več drugih verskih skupnosti zaradi zavlačevanja in pomanjkanja transparentnosti pri gradbenih dovoljenjih. "Izbrisani" so v sicer zelo izčrpnem poročilu omenjeni le v štirih stavkih, ki povsem nevtralno povzemajo razpravo o tej temi. V ameriški perspektivi so prednostne naloge tako očitno precej drugačne, kot si jih predstavljajo v naših krajih. Gjyle Vishaj INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 v, intervju Po poklicu je odvetnik Rodil se je leta 19B3 v Gorici. Otroštvo je preživel v Števerjanu, v Gorici je obiskoval klasični licej (gimnazijo) v slovenskem jeziku, potem pa diplomiral na tržaški pravni fakulteti. Leta 1992 je opravil italijanski pravosodni izpit, leta 1999 še slovenskega. Odvetniške pisarne ima v Trstu, Gorici in Ljubljani. Decembra 2001 je bil izvoljen za deželnega tajnika Slovenske skupnosti, kar je najvišji položaj v stranki, od junija 2002 pa je član občinske vlade v Gorici, načeljuje ji župan Brancati, v kateri odgovarja za čezmejno sodelovanje, manjšine in evropsko politiko. Ste deželni tajnik Slovenske skupnosti, ki v Italiji deluje kot edina slovenska stranka. Katere so njene glavne programske točke? Slovenci v Italiji smo žal politično precej razklani. Tudi zaradi specifičnih navodil, ki so po letu 1954 prišla iz takratne Komunistične partije Slovenije, se je levičarski del naše manjšine odpovedal samostojnemu političnemu nastopanju in se odločil za vključevanje v italijanske stranke. Glasoval je za takratno Komunistično partijo Italije, ki pa se je nato razklala in danes se levi del manjšine opredeljuje za Stranko levih demokratov, t. j. stranko Piera Fassina, za Stranko italijanskih komunistov (Stojan Spetič) in za Stranko komunistične prenove, ki ji v Italiji načeljuje Bertinotti. Drugi, demokratični tabor, ki si je za časa totalitarizma v Sloveniji upal kritizirati takratni nedemokratični režim, pa se že vse povojno obdobje združuje in nastopa samostojno. Že od nastanka dežele Furlanije-Julijske krajine je ta demokratični tabor volil svojega predstavnika v deželni svet, leta 1975 pa je tudi formalno nastala stranka Slovenska skupnost, ki ima za glavno načelo svojega programa slovenstvo. Gre nam za to, da se slovenska narodnostna skupnost v Italiji ohrani in predvsem razvija. Zavezani smo načelom parlamentarne demokracije in socialne pravičnosti. Naša stranka je torej edina slovenska stranka v Italiji po zgledu drugih, bolje organiziranih manjšin v Italiji, kot so npr. Južnotirolci s svojo SVP in Francozi v dolini Aosta s svojo stranko Union Valdotaine. Na ravni civilne družbe pa obstajata dve krovni organizaciji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ki nekako odsevata politično razklanost manjšine, pri čemer je SSO nekakšen katalizator bolj katoliško usmerjenih organizacij, SKGZ pa levičarskih. V zadnjih letih je prišlo med tema organizacijama do bistvenega zbližanja, kar je seveda pozitivno, vendar pa žal ostaja na političnem področju tradicionalna razklanost. Če se povrnem k naši stranki, naj povem, da smo bili v letih osamosvajanja Slovenije in uvajanja parlamentarne demokracije nekakšen politični referent Demosovih strank in njenih takratnih voditeljev, ki še danes zasedajo zelo vidna mesta v slovenski politiki; za marsikoga od njih smo bili nekakšen model oz. šola parlamentarne demokracije in njenih mehanizmov. Stranka je razmeroma dobro organizirana na terenu, saj imamo v vseh slovenskih vaseh od Trsta do Gorice razvejeno sekcijsko organizacijo s člani, ki seveda sodelujejo na vseh strankinih iniciativah od kongresov, seminarjev do drugih pobud. Slabše pa smo organizirani v videmski pokrajini. Posledično je tudi naše volilno telo razmeroma dobro organizirano, saj smo med vsemi strankami na lokalni ravni tisti, ki nekako z največjo gotovostjo usmerjamo svoje volilce. Večkrat smo se morali prilagajati volilnim zakonodajam in sklepati najrazličnejša zavezništva, volilci pa so nam vselej sledili, kar pomeni, da ohranjamo nečelno in idejno premočrtnost, saj smo verjetno edina stranka v Italiji, ki je po nevihti akcije čistih rok ohranila ime, simbol in načela, vse druge je "odpihnilo". Doživljali smo težavnih deset let, ko smo bili zaradi krivične volilne zakonodaje, podobno kot naši rojaki na Koroškem, izrinjeni iz deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na zadnjih volitvah pa smo ob zmagi Riccarda Dlyja znova prišli v deželni svet insmovnekaj mesecih z našim deželnim svetovalcem dr. Mkkom Spaca-panom dokazali, da se navzočnost samostojnega slovenskega deželnega svetovalca zelo pozna Učinki so bili takojšnji in se vidijo na vseh področjih -od financiranja za slovenske občine do koristi za slovenske organizacije, pri uvajanju dodatnih manjšinskih pravic in utrjevanju naših struktur. V kolikšni meri razdeljenost narodne skupnosti vpliva na pogajalski položaj nasproti italijanskim oblastem? Zagotovo je razdeljenost manjšine ogromna hiba. Uspešne manjšine v Evropi in Italiji, kot rečeno, znajo kljubovati težnjam večinskih struktur in oblasti in ohranjati svojo identiteto. Poleg tega pa zmorejo še dodatno razvijati svoje potenciale in povečujejo število pripadnikov. Pri tem jim uspeva omiliti ali celo ustaviti asimilacijo zato, ker imajo skupno in predvsem močno politično predstavništvo, ki ima v posameznih političnih kontekstih izjemno težo. Če vzamemo samo primer Ladincev v pokrajinah Trento in Bočen, ki so številčno bistveno šibkejši od naše narodnostne skupnosti, lahko ugotovimo, da so npr. z enim samim poslancem v parlamentu, ki pa je seveda samostojen in neodvisen od italijanskih vsedržavnih strank, na krajevni ravni dosegli izjemne uspehe. Uspelo jim je na primer vnesti v statute pokrajin Bočen in Trento izrecne določbe o varstvu ladinske narodnostne skupnosti, kar nam s poslancem, kije tradicionalno izvoljen na listi komunistične partije in nato Stranke levih demokratov, ni uspelo. Kdor sproti prebira italijansko zakonodajo, ki se dnevno spreminja, lahko ugotovi, da je v čas, Pogouor z Damijanom Terpinom domala vsaki zakonski določbi člen ali odstavek, ki se nanaša na stanje v krajih, kjer živijo narodne manjšine, seveda južnotirolska, ladinska ali francoska, za slovensko pa to nasploh ne velja, kar pomeni, da pravzaprav v rimskem parlamentu kot Slovenci nič ne pomenimo. Seveda bi bila naša politična in volilna moč bistveno večja, če bi delovali enotno. Na zadnjih deželnih volitvah smo Italija pozablja na ko je igrala rablja Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 j) izvolili 5 svetovalcev na listah štirih različnih strank, kar pa še zdaleč ne pomeni, da le-ti lahko delujejo enotno, kot poslanska skupina. Že v teh začetnih mesecih se je pokazalo, da prevladuje logika strank, zlasti na levici, kjer še posebej v Stranki levih demokratov slovenski svetovalci, čeprav gre izključno in specifično za vprašanja, ki zadevajo našo narodnostno skupnost, nimajo lastne avtonomije. Pomislimo samo na zadevo v zvezi s srenjskim premoženjem, do katerega imajo levi demokrati diametralno nasprotno stališče, kot ga imajo npr. vse naše organizacije in združenja srenj ali pa Kmečka zveza. Takratna politična elita v Sloveniji je torej v veliki meri odgovorna za nastali položaj, sedanja politična oblast pa nekako gleda le, da smo enotni, ne oziraje se na to, ali se v imenu te enotnosti znižuje raven naših zahtev in našega varstva. Moje mnenje je, da mora Slovenija sama znati oceniti, do katere točke lahko v poveličevanju (neke brezvsebinske) enotnosti lahko še nadalje odstopa od naših dejanskih potreb v škodo realnih interesov in zahtev slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki slovenske skupnosti v Italiji ste v zadnjem času večkrat protestirali zaradi izjave italijanskega ministra za odnose s parlamentom Giovanardija, "da za rimsko vlado ni sprejemljivo, da bi postali Trst, Gorica in Čedad dvojezični..." Ali ne gre pri teh izjavah za zavajajoče pretiravanje in še kaj? Zagotovo so izjave ministra Giovanardija pretirane in zavajajoče. Očitno jih je v dogovorjenem intervjuju s tržaškim časnikom II Piccolo namenoma dal objaviti nekaj dni prej, preden je vlada obravnavala dekret, s katerim bi morala preprosto povzeti sklepe paritetnega odbora glede seznama občin, v katerih naj bi se izvajal zaščitni zakon. Očitno so njegove izjave sad prizadevanj treh ali štirih italijanskih nacionalistov v paritetnem odboru, ki so se na ministra obrnili potem, ko je le-ta sklenil, da se v ta seznam vključita tudi občini Gorica in Trst. Se zlasti pa ne prenesejo, Ce se povrnem k naši stranki, naj povem, da smo bili v letih osamosvajanja Slovenije in uvajanja parlamentarne demokracije nekakšen politični referent Demosovih strank in njenih takratnih voditeljev, ki še danes zasedajo zelo vidna mesta v slovenski politiki; za marsikoga od njih smo bili nekakšen model oz. šola parlamentarne demokracije in njenih mehanizmov. užaljeno, nato pa seje zdrznil in očitno ugotovil, daje ustrelil prevelikega kozla. Kako si lahko italijanska vlada na tej stopnji manjšinskega zakona sploh lahko privošči sprenevedanje in popravljanje seznama krajev, ki ga ji je na podlagi prošenj občinskih svetnikov poslal paritetni odbor? Osebno se temu sploh ne čudim! Berlusconi-jeva vlada si dovoli krojiti in interpretirati pravne norme, celo ustavnega značaja, čisto po svoje, kakor pač ustreza predsedniku vlade, tudi za potrebe njegovih podjetij in zaradi njegove osebne zaščite. Zato se sploh ne čudim, če si sedaj kar mimo zakona privoščijo še nadalje izigravati manjši- Minister je najprej reagiral skoraj užaljeno, nato pa se je zdrznil in očitno ugotovil, da je ustrelil prevelikega kozla. da bi se dvojezičnost kakor koli pojavila v Trstu. Minister je preprosto ponovil floskule, s katerimi stalno operirajo in tako izvajajo psihološki terorizem, ki nasprotuje zaščitnemu zakonu, in s tem strašijo italijansko prebivalstvo. Na dan, ko je bil ta intervju objavljen, sem ministru telefoniral in mu zelo jasno povedal, da si minister italijanske republike ne more privoščiti, da kar tako povzema stališča skrajne-žev, ki jim npr. v Gorici niti bedaki ne verjamejo več. Minister je najprej reagiral skoraj no. To so italijanske vlade delale vseh 50 povojnih let in Berlusconijeva ne more biti nič boljša. Ista vlada si je že privoščila tako imenovani dekret Scajola, ki je protizakonito odpravil obvezno dvojezičnost za osebne izkaznice v štirih občinah na Krasu, ki so večinoma slovenske. Ukrep takratnega Berlusconijevega notranjega ministra je takrat prezrl celo mednarodne sporazume, ki Italijo vežejo tudi z Jugoslavijo in njeno pravno naslednico Slovenijo, vendar se ni zgodilo nič. Italijani v kraških občinah torej lahko dobijo samo italijanske izkaznice, v treh dvojezičnih občinah v Sloveniji (Koper, Izola, Piran) pa so osebne listine obvezno dvojezične za vse. Slovenci, ki prebivamo v Italiji, pa še danes v vseh drugih občinah, npr. v čisto slovenskih, kot je Steverjan, še vedno ne moremo dobiti dvojezičnih izkaznic, kaj šele da bi bile te obvezne tudi za Italijane. Kakšna pa je bila pri tem vloga paritetnega odbora? Paritetni odbor je na podlagi prošenj občinskih svetnikov sicer sestavil seznam občin, vendar je treba priznati, da je bila prošnja svetnikov v tržaški občini nekoliko dvoumna. Paritetni odbor je zadevo popravil in sprejel pogumen sklep, da se bo zaščitni zakon izvajal v celotni občini Trst, kar je sicer v njegovi pristojnosti, vlada pa je iz prošnje tržaških občinskih svetnikov iztrgala samo polovično frazo in na podlagi tega sedaj oporeka izvajanju našega zakona v celotnem mestu in ga hoče omejiti le na predele na Krasu, kjer smo Slovenci v večini. Zanimivo je, da si vlada tega ni drznila narediti tudi v Gorici, za kar sem še posebej vesel, saj sem si veliko prizadeval za vključitev našega mesta v območje izvajanja zakona o varstvu slovenske manjšine. Ali ni vse to slabo znamenje, še posebej dejstvo, da je poslanec italijanske manjšine v slovenskem parlamentu Roberto Bat-telli v praktično istem času odstopil s položaja predsednika parlamentarne komisije za narodnosti, s čimer naj bi želel opozoriti na domnevno zapostavljanje italijanske narodnostne manjšine v Sloveniji. Se vam ne zdi, da je s tem vrgel kost, ki prav pride italijanskim nasprotnikom slovenskega zaščitnega zakona? Ne vem, ali bi bila lahko Battellijeva poteza v sozvočju z reagiranjem italijanske vlade na našo manjšinsko zakonodajo. Slovenci v Italiji smo solidarni z italijansko manjšino v Sloveniji, ko le-ta ugotavlja upad svoje številčnosti. Res pa je, da v Sloveniji ni nikakršne načrtne protimanjšinske politike, kar bi povzročilo osip števila pripadnikov italijanske manjšine. Nasprotno se v Italiji to dogaja že 50 let in sprenevedanje italijanske vlade glede našega zakona je samo dokaz za to. Žal pa Slovenci v Italiji v rimskem parlamentu nimamo nikakršne komisije za narodnosti, takšne, kot ji je predsedoval Battelli, od katere bi kdo od naših političnih predstavnikov sploh lahko odstopil. Nas ne namerava sprejeti Berlusconi ali Ciampi, kot se dogaja v Sloveniji, brž ko manjšina dvigne glas. Kvečjemu bi lahko demonstrativno odstopili vsi slovenski člani paritetnega odbora, veliko vprašanje pa je, ali bi v Italiji na to sploh Demokracija • 10/2004 intervju kdo reagiral, kaj šele da bi mediji o tem pisali in iz tega naredili škandal. Žal ugotavljam, da s strani predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji, še manj od poslanca Battellija, nisem slišal kakšne posebne solidarnostne izjave s slovensko manjšino v Italiji glede zadnjih dogodkov v zvezi z neizvajanjem zaščitnega zakona. V kolikšni meri je zdaj uresničen zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji? Zaščitni zakon je po treh letih uresničen le v določbi, ki priznava dvojezično šolo v Spetru v Benečiji, in v delu, ki omogoča Italijanom, da v štirih večinoma slovenskih kraških občinah pridobijo samo italijanske osebne izkaznice in ne več obvezno dvojezičnih. Torej je od našega zakona skoraj edini pozitivni učinek dosegla italijanska večina, slovenska manjšina pa je ostala z dolgim nosom! V Gorici sem kot pristojni odbornik v mestni vladi poskrbel, da smo odprli urad za slovensko manjšino, ki občanom ponuja informacije in prevode listin v slovenščino. Urad seveda ne more polno delovati, ker od države nismo prejeli finančnih sredstev, ki jih določa zaščitni zakon, niti ne moremo izdajati dvojezičnih osebnih izkaznic, ker vlada še ni izdala ustreznega dekreta, ki bo določil njihovo zunanjo podobo. Baje so tudi v občini Trst odprli podoben urad, ki pa pravzaprav sploh ne deluje. Urad so odprli tudi v občini Trbiž, kjer je župan iz desničarske stranke Nacionalno zavezništvo, vendar pa ima zelo odprte poglede na manjšinska vprašanja, zato je ta urad namenjen Slovencem, Furlanom in nemški narodni skupnosti, ki živijo v tej občini. In najnovejša gonja s "fojbami", "izgnanci" z območja Istre in Dalmacije? Kaj pa izgnani, pred nasiljem pobegli Slovenci? Skrajnodesničarske stranke pa tudi nekdanja krščanska demokracija so vsa povojna leta izrabljale tragedijo ljudi, ki so zapustili svoje domove v Istri in Dalmaciji in prišli v Italijo, da je razpihovala protislovenski in takrat še protiju-goslovanski nacionalizem. Ti ljudje so sicer doživeli velike osebne tragedije, vendar pa so v Italiji dobili od države nove domove, ki jih je Italija zgradila večinoma v slovenskih krajih, da bi tako namenoma spremenila narodnostno razmerje v njih. Imeli so tudi prednost pri po- RADICj ZELEIMI VAL 93.1 s 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje tegovanju za državne službe in pokojnine. Res je tudi, da se je Italija v zgodovinskem smislu tega vprašanja vedno izogibala in ga v učbenikih italijanske zgodovine pravzaprav zamolčala. Tržaška desnica je v zadnjih letih, še posebej potem, ko je Finijevo Nacionalno zavezništvo po 50 letih postalo vladna koalicijska stranka, to vprašanje še bolj zaostrila. Dosegla je, da je parlament izglasoval zakon, ki je določil datum podpisa pariške mirovne pogodbe kot dan spomina na eksodus iz Istre in Dalmacije. Grozljivo pa je pri tem dejstvo, da se je v to igro z vso vnemo spustila tudi Stranka levih demokratov, dedinja nekdanje komunistične partije, ki je tako privolila bodisi v enostransko obravnavnaje teh dogodkov, bodisi v izrecno zahtevo desničarjev, da se za dan spomina določi prav datum podpisa pariške mirovne pogodbe, kar pomeni za organizacije is- naki (Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš), prve žrtve fašizma v Evropi! Slovenci v Italiji pričakujemo, da Slovenija v takšno izigravanje s spravnimi dejanji ne bo privolila in bo seveda zahtevala in dosegla, da se primerno in enakopravno upoštevajo tudi bazoviško strelišče in junaki slovenskega protifašističnega boja in upora proti raznorodovanju. Ne nazadnje je Bazovica za Slovence v Italiji kraj, kjer se vsako leto spominjamo svojega narodnostnega boja ne glede na ideološke razlike, ki so med nami. To je kraj, ki nas združuje, in Slovenija ne sme mimo njega! Kako pa ocenjujete skrb slovenske države oziroma vlade za Slovence zunaj matice? Po osamosvojitvi je prišlo do bistvenega zasuka v pozitivno smer. Kar se tiče institucij, smo dobili državnega sekretarja za Slovence po sve- Žal pa Slovenci v Italiji v rimskem parlamentu nimamo nikakršne komisije za narodnosti, takšne, kot ji je predsedoval Battelli, od katere bi kdo od naših političnih predstavnikov sploh lahko odstopil. trških beguncev nekakršno revanšo in obsodbo mirovnega sporazuma, kije tako ali drugače določil izgubo Istre in Dalmacije za Italijo. Posredno torej te organizacije želijo še naprej to vprašanje pustiti odprto, sedaj celo z bolj ali manj prikrito podporo Stranke levih demokratov. Njen vodja Piero Fassino je ob odobritvi tega zakona govoril celo o slovenskem ekspanzionizmu, kar je seveda pravi škandal, še posebej za tiste zamejske Slovence, ki so 50 let večinsko volili to stranko in jo volijo še danes. Edini predstavnik slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, senator Miloš Budin, je član te stranke in je tudi sam brez sramu sodeloval pri predstavitvi zakonskega osnutka v korist istrskim beguncem. Nenadoma je torej ta stranka pozabila na grozote, ki jih je fašizem prizadel posebej Slovencem, in s pritrjevanjem tezi o slovenskem ekspanzionizmu - kakor da bi takratna Jugoslavija napadla Italijo (!) in ne obratno - privolila v enostransko obravnavanje zgodovine. V Italiji se govori tudi o spravi. Res je. Že nekaj časa se v Italiji in v naši deželi posebej govori o nekakšnem spravnem dejanju, s katerim naj bi predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške obiskali kraje spomina in tako zaprli zgodovinsko poglavje medsebojnih konfliktov. Pri tem seveda omenjajo fojbo pri Bazovici, Rižarno in taborišče v Gonarsu, popolnoma pa prezirajo bazoviško strelišče, kjer so umrli štirje ju- tu, deluje tudi parlamentarni odbor, ki se s tem ukvarja. V zadnjem času pa je prišlo do zmanjšanja ravni teh institucij, saj je državni sekretar ostal le direktor urada brez politične funkcije. Lahko pa rečemo, da ima Slovenija, kar zadeva slovensko manjšino v Italiji, posluh za njene interese. Seveda smo "moteči element" za neke normalne odnose med državama na drugih, zlasti gospodarskih področjih sodelovanja med državama. Vendar pa mora Slovenija razumeti, da se njeni gospodarski interesi ujemajo z narodnostnimi oz. da predstavlja močna manjšina v Italiji bistveno boljšo obrambo slovenskih nacionalnih interesov kot pa karš-na koli gospodarska pregrada ali zapiranje. Slednje z vstopom matične države v EU sploh ni več niti mogoče. V tej luči bi morala Slovenija nastopati koherentno; včasih to dela, včasih pa smo primorani, da jo pri tem spodbujamo. Vsekakor je sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel odličen poznavalec naše situacije in seveda ni pravzaprav nikoli odstopil od naših temeljnih zahtev. Seveda bi Slovenija včasih lahko nastopala odločneje, kar zagotovo ne bi škodilo njenim preostalim interesom v razmerju do Italije, ampak bi, sem prepričan, še dodatno okrepilo njen položaj. Konec koncev se Sloveniji ni treba več bati, da bi ji kdo blokiral pot v Evropo. Zato ocenjujem, da je bistveno svobodnejša v zahtevah do sosednje države, ne nazadnje tudi zato, ker je - vsaj na zakonski ravni - položaj italijanske manjšine uredila na način, o katerem Slovenci v Italiji lahko samo sanjamo. Miran Mihelič Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 fclä: 'M WH 1 Igra s človeškimi kloni Gospod Saiter je povsem običajen človek s precej nenavadnim problemom - ne ve več, koliko sinov pravzaprav ima; čeprav je zaplodil le enega, jih nenadoma kar lepo število trka na njegova vrata. Kdo je izvirnik in kdo kopija, kakšni so oni drugi, smo res povsem identični, ga sprašujejo vedo-željni sinovi... V Mestnem gledališču ljubljanskem poiščite razplet nastalega problema. Odlična predstava Druga premiera na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega v tej sezoni je prva slovenska uprizoritev drame angleške avtorice Caryl Churchill Kloni (A Number) v režiji Ire Ratej z Branetom Stur-bejem in Markom Simčičem v glavnih vlogah. Izjemno zanimivo dramsko besedilo je prevedla Alenka Klabus Vesel, kloni na sceni Barbare Matul Kalamar ter v kostu-mografiji Alana Hranitelja pa so oživeli na premieri 28. februarja. Avtorica Caryl Churchill, rojena leta 1938 v Londonu, je ena najuglednejših sodobnih britanskih drama-tičark. Njena dramska besedila odlikujejo izvirnost, nepredvidljivost in družbena angažiranost. Njena prva drama Downstairs je bila uprizorjena leta 1958, ko je bila še študentka na Univerzi v Oxfordu. V začetku sedemdesetih se je usme- lična nova drama Caryl Churchill rila k odrskim deskam: njena prva resda traja samo uro, toda vsebuje profesionalna gledališka uprizori- več dramatičnosti in idej, kot jih tev je bila drama Owners, ki so jo mnogi avtorji ne zmorejo niti v du- leta 1972 uprizorili v Royal Court catu precej daljših dramskih del. Theatre Upstairs. Leta 1976 je začela sodelovati z gledališkima skupinama: Monstrous Regiment (Vinegar Tom, 1976) in Joint Stock (Cloud, 1979). Med njena pomembnejša dela sodijo še Light Shining in Buckinghamshire (1978), Top Girls (1982), Fen (1983), Serious Money (1987), Mad Forrest (1991), The Skriker (1994), Far away (2000) in najnovejša A Number (2002) - Kloni, za katero je leta 2003 prejela Evening Standard Award. Daily Telegraph ji je namenil zelo pozitivno kritiko: "Od- Mala scena MGL Caryl Churchill Kloni A Number Prevajalka: Alenka Klabus Vesel Režiserka: Ira Ratej Scenografka: Barbara Matul Kalamar Kostumograf: Alan Hranitelj Video: Kolja Saksida Izbor glasbe: Peter Penko Lektorica: Majda Križaj Oblikovalec luči: Andrej Koležnik Igrajo: Salter, moški v zgodnjih 60. letih: Marko Simčič Bernard, njegov sin, 40 let Bernard, njegov sin, 35 let Brane Šturbej k. g. Michael Black, njegov sin, 35 let ^ Demokracija • 11/2004 kultura (...) Deloma psihološki triler, deloma znanstvena špekulacija in deloma analiza odnosa med očeti in sinovi elegantno združuje strukturalno preprostost z izjemno intelektualno in čustveno globino." Drama A Number je ta čas zelo aktualna v Nemčiji. Pri nas sta bili do sedaj uprizorjeni dve njeni drami, obe vSNG Drama Ljubljana: leta 1986 Punce in pol (Top Girls) v prevodu Bogdana Gradišnika in režiji Helene Zaje in leta 2002 Daleč stran (Far Away) v prevodu Tine Mahkota in režiji Mete Hočevar. Ne dvomimo, da bodo tudi sveži Kloni navdušili slovenske gledalce. Ustvarjalci Režiserka Ira Ratej, dramatur-ginja Mestnega gledališča ljubljanskega od leta 1995, tokrat v MGL režira že tretjič: njen režijski prvenec je bila prva slovenska uprizoritev Modre sobe Davida Harea (MGL, 99/00), v drugo pa je reži-rala dramo Zgodba o uspehu Do-nalda Marguielsa (MGL, 2000/01). Brane Sturbej, član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in predavatelj na AGRFT, je eden najboljših slovenskih dramskih igralcev, "zvezda" na slovenski dramski sceni. Do danes je ustvaril skupno RADIO OGNJIŠČE RADIO DOMAČIH LJUDI DRUŽINA JE SVETINJA Koncert ob materinskem dnevu. 26. marca ob 19. uri v športni dvorani Nazarje. Nastopili bodo: Slapovi, Policijski orkester, Otroški zbor osnovne in glasbene šole Nazarje, Trio Moj dom, Darja Čremožnik, Barbara Čretnikjure Sešek, Ida Baš, Matjaž Merljak, Nataša Ličen. Vstopnice v predprodaji: Radio Ognjišče, 3 Knjižnica Mozirje, Muzej Vrbovec, župnijski uradi v Zg. Savinjski dolini Pridružite se nam! 01/512-11-26 http://radio.ognjisce.si Izvor besede kloniranie "Beseda kloniranje ima korenine v grščini in je pomenila sadjarjev zarez pri cepljenju sadnega drevja. Pri tem je v resnici šlo za kloniranje, saj je bilo drevo, ki je zraslo iz cepiča, če se je ta prijel, klon drevesa, kateremu so odrezali vejico in jo uporabili kot cepič -obe sta namreč imeli isto dednino, celično gensko zasnovo, ki ji rečemo genom. Seveda pa sta se matično in novo, mlado drevo sčasoma po videzu lahko precej razlikovali ne samo zaradi razlike v starosti, temveč tudi zaradi različnih dejavnikov iz okolja, tako koristnih kot škodljivih, ki so vplivali na njuno rast in razvoj." Radovan Komel, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Kemijski inštitut Ljubljana do in leta 2000 še Dnevnikovo nagrado za vlogo Matjaža v Flisaije-vih Sončnih pegah (MGL, 99/00). Vsekakor aktualna tematika Petra Pogorevc je v gledališkem katalogu zapisala, da je k velikemu uspehu igre, ki se na svoji motivno-tematski ravni pravzaprav dotika območja znanstvenofantastičnega in žive, se izogniti vtisu prenapetosti in ne nazadnje konkurirati številnim drugim medijem, v katerih je tovrstna tematika neprimerno bolj navzoča in podkrepljena z obilnejšimi produkcijskimi sredstvi in najsodobnejšo tehnologijo? Za način, kako to stori avtorica Klo-nov, je gotovo mogoče reči, da je zgoščen, kompleksen in sugestiven. Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 © uspelo iz celic odrasle ovce klonirati in vzgojiti novo žival, je človeška domišljija eksplodirala, mnoga kompleksna vprašanja o daljnosežnem vplivu klo-niranja na razvoj človeštva in posameznikovo identiteto pa so iz ožjih strokovnih krogov bolj kot kadar koli prej pronicala več kot 50 vlog in za svoje igralsko comedii; 1996 za vlogo Karla Ros- v medije in postajala modni pred-delo prejel številne nagrade, med smana v Kaikovi Ameriki; 1997 za met zanimanja običajnih ljudi. Po-drugim nagrado Prešernovega skla- vlogo Claire v Genetovih Služkinjah gorevčeva dodaja, da zanimivejše da leta 1996 za vlogi Lousia XIII. v in 2000 za vlogo Miškina v Koru- kot kontekst nastanka drame, ki je Dumasovih Treh mušketirjih in novem Idiotu Dostojevskega). po svoje pripravil tla za odzive, med Karla Rossmana v Kafkovi Ameri- Marko Simčič je član igralskega kakršne sodi tudi odlomek iz na-ki, od leta 1990 pa kar 7 Borštniko- ansambla Mestnega gledališča ljub- vedene kritike, pa je na tem mestu vih nagrad (1990 za vlogo Mefista v ljanskega od leta 1975, pred tem je vprašanje strategij, s pomočjo kate-Goethejevem Faustu; 1991zavlo- sodeloval z raznimi gledališči v Slo- rih seje Churchillova spopadla z iz-go Vojčka v Biichnerjevem Vojčku; veniji. Igralsko mu najbolj ležijo tež- brano tematiko in jo prevedla v 1992 za vlogi Salvadoija v Carmen ke značajske vloge, pri katerih je po- dramski oziroma gledališki medij, in Sganarela vMolierovem Don Ju- udarek na zapleteni psihologiji lika. Kako poseliti škripajoče gledališke anu; 1993 za vlogo Danteja v Divini Leta 1999je prejel Severjevo nagra- deske s kloni, jih narediti verjetne žanra, saj naslika morast portret neznano oddaljene prihodnosti na ozadju znanstveno podprtega in-strumentarija, vsekakor pripomoglo vznemirjenje, ki ga je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja sprožil primer ovce Dolly. Ob novici, da je škotskim znanstvenikom kultura Slovenski verski muzej je eden najmlajših slovenskih muzejev. Je v Stični, v drugem nadstropju cistercijanskega samostana. Stalno razstavo Zgodovina restavriranje propadajočih prostorov sta potekali postopoma več let. Že med obnovo prostorov je muzej sistematično zbiral razstavne predmete. Pridobivali so jih z nakupi, veliko pa so jih dobili v hrambo ali v dar. Kadar so mogli dobiti izvirnih predmetov, so si pomagali z izdelavo kopij in maket. V muzejski restavratorski delavnici so restavrirali večino razstavljenih predmetov in slik. Za svoje delo pri postavitvi razstave so avtorice višji kustosinji mag. Nataša Polajnar Frelihinjana Cvetko, ki je tudi di-rektorica muzeja, višja restavratorka mag. Darja Srebnik ter dokumentalist Marko Okorn v letu 2003 prejeli Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Po odprtju muzeja so se lotili priprave vodnika po razstavi in pred kratkim so nas presenetili z obsežno knjigo, ki obsega preko dvesto strani veli- ta. Vodnik po stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem je tako izčrpen, besedilo je napisala mag. Nataša Polajnar Frelih, da si z njim lahko pomagamo pri obisku razstave, še bolj pa, da v njem na enem mestu in v strnjeni besedi spoznamo bogato duhovno in kulturno zgodovino slovenskega naroda. Postavitev razstave in izdaja vodnika zagotovo pomenita velik doprinos k zavedanju lastnih korenin, in to prav v času, ko se Slovenija vključuje v Evropsko zvezo. V mnogih slovenskih muzejih so razstavljeni tudi predmeti z verskega področja, vendar gre le za posamezne predmete. Cerkev je bila v zgodovini podvržena mnogim spremembam in pretresom. Morda še najbolj v zadnjem, 20. stoletju, ko je komunizem petdeset let pustošil po deželi in uničeval sakralno dediščino in celo človeška življenja. Leta 2000 je nadškof dr. Franc Rode v Kočevskem rogu ob množičnem grobišču razglasil kar 217 slovenskih pričevalcev za vero in večina med njimi je pod ko- i i i i I krščanstva na Slovenskem so odprli 22. oktobra 2002. Želje in ideje, da bi Slovenci imeli predstavljeno zgodovino krščanstva tudi v muzejski podobi in na enem mestu, so zorele in se bistrile več let. Dolgoletni pobudnik muzeja je bil dr. Anton Nadrah, opat cistercijanskega samostana v Stični. Pot od zamisli do uresničitve je najprej vodila v obnovo muzejske stavbe. Dvonadstropna renesančna stavba z začetka 17. stoletja na severnem delu samostanskega dvorišča, imenovana stara prelatura, z dvoranskimi prostori, starimi poslikavami in ponekod štukaturami je v letih po drugi svetovni vojni dajala zasilne prostore osnovni šoli in gimnaziji. Obnova in © Demokracija • 11/2004 kultura Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 obražujejo. V zbirkah je shranjena tradicija skupnega duhovnega evropskega prostora. Ker pa je krščanstvo na slo- munizmom umrla nasilne smrti. Tudi zato je nujno, da Slovenci vzpostavimo spoštljiv odnos do naše preteklosti, se je spominjamo, jo preučujemo ter iz nje črpamo spoznanja za sedanjost in prihodnost. Tradicija duhovnega izročila Poslanstvo vsakega muzeja je ohranjati in predstavljati dediščino, izobraževati številne generacije in poleg gmotnega varovati tudi duhovno izročilo prednikov. Prav slednje je za Slovenski verski muzej izjemno pomembno. Z razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem muzej želi domačim in tujim obiskovalcem prikazati svojo bogato duhovno dediščino, številna zgodovinska dejanja in vzpodbuditi zavedanje lastne preteklosti. Javnost je že pokazala velik interes za spoznavanje te tematike. Muzej že več let obiskujejo številne šolske skupine, organizirane skupine domačih in tujih gostov ter mnogi posamezniki. Vsi, predvsem mladi, se z ogledom razstave dodatno iz- venskem ozemlju navzoče že okoli 1700 let in je tema obsežna, jo lahko razstava in vodnik po njej posredujeta le v zgoščeni obliki. Razstava, Id prikazuje zgodovino krščanstva od 12. do 20. stoletja in so jo odprli leta 2002, je nadaljevanje dela iz preteklih let. Prvi dve sobi, v katerih je prikazano širjenje krščanstva na naših tieh v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku, sta bili postavljeni leta 1990 pod avtorstvom Matjaža Puca. Ko bodo končana obsežna restavratorska dela v še dveh prostorih, bodo tam predstavili še delovanje slovenskih misijonarjev po svetu, Slovence v zamejst- vu in v tujini ter popoln pregled vseh verskih skupnosti na Slovenskem. Devet zaokroženih tem Razstava in vodnik sta urejena kronološko. Da bi bila obširna in bogata zgodovina krščanstva na Slovenskem čim pregledneje predstavljena, so jo razdelili v devet tem (v vodniku poglavij), ki obiskovalca (bralca) vodijo iz stoletja v stoletje ter ga z besedili in predmeti (slikami) seznanjajo z dogodki v posameznih časovnih obdobjih. V vodniku so objavljena vsa besedila z razstavnih panojev, s fotografijami in kratkimi opisi pa so predstavljeni ključni muzejski predmeti. Na koncu vodnika so predstavljeni tudi muzejski delavci in njihovo delo. Razstava je (za zdaj) razdeljena na devet zaokroženih tem: Krščanstvo v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku (3. do 11. stoletje), Stalna cerkvena organizacija v srednjem veku (12. do 14. stoletje), Vzpon mest, Tur- Rekonstrukcija vitraža z upodobitvijo sv. Katarine Sienske, Lom pod Storžičem, 15. stoletje (15. stoletje), Reformacija in protes-tantizem (16. stoletje), Protireformaci-ja in prenova (16. in 17. stoletje), Razcvet baročne umetnosti, terezijansko-jožefinske reforme (17. in 18. stoletje), Revolucija v letu 1848, narodni preporod Slovencev( 19. stoletje), Pr\'ain druga sveto\na vo jna, družbene spremembe, osamosvojitev Slovenije (20. stoletje) in Ljudska pobožnost. Za ogled verskega muzeja v Stični si je vsekakor treba vzeti čas. Pričevanjsko bogastvo dragocenih predmetov bo v vsakem obiskovalcu pustilo globoko sled. Morda je za zdaj muzej v širši javni zavesti manj navzoč, saj gre za povsem novo ustanovo, vendar se ne bom zmotil, če poudarim, da gre za enega najlepših in najbogatejših muzejev na Slovenskem. Ivo Zajdela kultura Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana je zaživela pravljica Medved Pu Alana Alexandra Milneja v priredbi Blažke Muller Pograjc ter v drama-turgiji in režiji Matjaža Pograjca. Glas je medvedu Puju, priljubljenemu junaku otroške literature, posodila Katja Povše, drugim junakom pa Brane Vižintin (Sivček in Ru), Gašper Malnar (Pujsek), Andreja Stravs (Sova in Tiger), luna Ornik (Zajec) in Asja Kahrimanovič (Kengu). Ustvarjalci predstave so se naslonili na prevod Majde Stanovnik in prepesnitve verzov Gregorja Strniše. Brane Vižintin je hkrati asistent režiserja in odgovoren za ani- Puieva zaodba "Medved Pu nima možganov, pa zato ni neumen, samo drugačen je. Rad počne neumnosti, da so videti pametne," je o junaku med drugim zapisal režiser Matjaž Pograjc. Lutkovna predstava o priljubljenem medvedku je svojo premiero doživela pretekli teden v Lutkovnem gledališču Ljubljana. macijsko pripravo. Likovno zasnovo lutk je naredila Barbara Stupica, glasbo je napisala in posnela skupina Silence, ki jo tvori dvojec Hlad-nik & Benko, lektor je bil Arko, oblikovalec luči Miran Udovič, lutke so izdelali lože Lašič, Sandra Birju-kov, Aleksandra Gruden, Žiga Le-bar, Maja Peterlin, Maja Radišič, Mitja Ritmanič in Barbara Stupica, sceno pa Modni dežnik in Jože Zalar. Medvedkov stvaritelj Pisatelj Alan Alexander Milne (1882—1956), rojen v Londonu, je pisal drame, komedije, romane in kriminalke, trajno mesto v angleški književnosti pa si je pridobil z zgodbami in verzi o Chistopherju Robi-nu in medvedu Puju. Ustvaril je niz ■H ^^^^ r« WW ^Hg? M Ev j^BHH zabavnih, hkrati pa poučnih dogodivščin nerodnega, toda modrega medvedka in njegovih prijateljev. Leta 1926 je napisal zbirko desetih povesti z naslovom Medved Pu, v Hiši na Pujevem oglu pa še deset. Pesmi je kasneje zbral pod naslovom Svet Christopherja Robina, povesti pa pod naslovom Pujev svet. Dva svetova, ki drug brez drugega ne bi obstajala. Milne je povesti pisal za sina Robina, ki je imel medveda in je najrajši poslušal pravljice o sebi. Ko oživi pravljica ... Matjaž Pograjc ob predstavi sporoča, da je "sodobna množična kultura, ki se obrača na 'potrošnika', ta civilizacijska proteza pohabila človeške duše, postavila pregrade med človeka in ključna vprašanja njegovega bivanja, njegove zavesti o njem samem kot o duhovnem bitju. Zakaj postanemo gluhi za klic resnice, ki usmerja našo ustvarjalno voljo? Ce človek odraste in pozabi na svojega medvedka, je kot slikar, Id je bil rojen slep. Zato se spominjajmo svojih medvedkov in pripovedujmo svojim otrokom zgodbe o njih." Barbara Kavtičnik VFJAIB s Naš čas. d.a.o. Kidričeva 2a. Velenje 3 tel 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 263 Na kratko Sledov pred njima pa ni in ni hotelo biti konec ...Na lepem se je Winnie Pu ustavil in ves razburjen pokazal predse. "Poglej!" "Kaj?" je vprašal Pujsek in poskočil. Takoj nato pa je hotel pokazati, da se nikakor ni ustrašil, in je še nekajkrat poskočil, kakor da se malo razgibava. "Sledove!" je rekel Pu. "Prejšnjima dvema se je pridružila še tretja žival!" "Pu!" je zakričal Pujsek. "Misliš, da je tudi to podlasica?" "Ne," je odvrnil Pu, "ker pušča drugačne sledove. Kakšna manjša žival je. Sicer pa, mogoče je tale podlasica, onidve pa sta nadlasici. Pojdi, greva spet za njimi." Odšla sta spet za njimi, zdaj oba malo v skrbeh, če niso živali pred njima navsezadnje res kakšne zverine. @ Demokracija« 11/2004 recenzije Sentence Založba Modrijan Knjiga Sentence: Modrosti starih Rimljanovprinaša okoli 3.000 sentenc (latinskih izrekov), ki jih je Bronisla-va Aubelj, poznavalka antike, zbrala, uredila in v večini tudi prevedla iz več kot 60 znanih in tudi manj znanih rimskih avtorjev. Misli Cicera, Hora-cija, Vergiliusa, Seneke, Ovidija, Ta- cita, Salustija, Livija in drugih so razvrščene glede na vsebino, od amor, avtor in bati se, do žetev, žival in življenje. V zelo pregledno urejeni knjigi (526 strani) z dvobarvnim tiskom je poleg avtoričine spremne besede in stvarnega kazala tudi seznam avtorjev in njihovih del ter seznam pomembnejših prevodov in prevajalcev. Razprave in gradivo INV Razprave in gradivo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja. 42. številka prinaša 12 razprav: jeziki, jezikovna različnost in manjšine v osnutku ustavne litine Evropske unije (Bojan Brezigar), Preteklost, ki noče miniti - travma kot zgodovinska izkušnja. Primer: Slovenci v Italiji (Marija Jurič Pahor), jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji (Sonja Novak Lu-kanovič), Avstrijske politične stranke in koroški Slovenci (Boris Jesih), Etnični dejavnik kontliktnosti državnih teritorialnih meja v vmesni Evropi (Filip Tunjič), Konec evropskega modela "ničelne"¡migracijskepolitike: proaktivna ekonomska ¡migracija in interesi udeležencev{Felici-ta Medved), Vloga kulture pri pro- cesih integracije (prisilnih) priseljencev (Natalija Vrečer), Ustavnopravne in zakonodajne določbe o preprečevanju diskriminacije v Republiki Sloveniji (Vera Klopčič), Vloga zunanjih faktorjev pri razpadu Jugoslavije (Matjaž Klemenčič), Dobri, pogumni, zli. Podoba žumberških Uskokov na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja (Marko Zaje), Nekaj o delu komisije zgodovinarjev Republike Avstrije (Avguštin Malle). Moč šibkih Založba Drava, Celovec Irena Destovnik v knjigi Moč šibkih razkriva življenje slovenskih žensk na območju Šentjanža na avstrijskem Koroškem. Časovno obsega besedilo zadnja desetletja obstoja avstro-ogrske monarhije in čas do druge svetovne vojne. Besedilo je sestavljeno iz štirih med seboj povezanih poglavij, v katerih avtorica obravnava nekatere pomembne sestavine ženskega vsakdanjika. Govori o spolni delitvi dela, o posebnem sistemu dedovanja in posledicah tega, o delovanju Marijinih družb in njihovem vplivu na vsakdanje življenje žensk Irena Destovnik moč šibkih Ženske v času iffifr kmečkega gospodarjenja ^^ M' in o vprašanjih, povezanih s potomstvom. Raziskovalka je uporabljala arhivsko gradivo ("uradniške" knjige, Status animarum) in osebna pričevanja (še) živečih prič. Raziskavo je oprla tudi na obsežno literaturo. Smisel šibkosti Založba Nova revija Jan Bednarik se je rodil leta 1975 v Gorici. Leta 2002 je doktoriral na Jan smisel šibkosti ljubljanski filozofski fakulteti. Predava na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Objavlja predvsem razprave iz fenomenologije, hermenev-tike, zgodovine filozofije, filozofske kulture ter zgodovine in filozofije evropske ideje. V zbirki Phainome-na, ki je namenjena temeljnim delom s področja filozofije, je izšlo njegovo delo Smisel šibkosti. Oris filozofske misli Giannija Vattima. Vat-timo je sicer filozof, vendar je širši javnosti bolj znan zaradi svojih javnih posegov, političnega angažmaja in vsestranske kulturne dejavnosti. Pričujoča razprava je posvečena her-menevtičnemu pregledu Vattimove filozofije. Poudarek je na analizi strokovnih spisov in pomembnjših teoretičnih del. Bednarik je iz Vattima magistriral in doktoriral, zato s to knjigo dobivamo poglobljen prerez skozi Vattimovo filozofijo. 0 sporazumevanju Didakta, Radovljica Pod naslovom Oljka je Ana Nu-ša Kneževič napisala knjigo o sporazumevanju in obnašanju. Oljka nastopa v izhodiščni zgodbi o gospe na nekem sprejemu, ki ji pade z obloženega kruhka oliva, kar so vsi videli, vendar se ne skloni in jo pobere, ampak se dela, kot da se ni nič zgodilo, in jo hoče skrivoma brcniti vstran. Ta knjiga govori o pravilih vedenja, ki jih osvojimo tako, da postanejo del nas, zaradi česar smo bolj sproščeni, in nam pomaga, da bolje razumemo druge in da jim prihajamo naproti. Sprejemanje in razumevanje pravil bontona spada v omiko in nas vodi k večji skladnosti s svojim okoljem. Avtorica govori o komunikaciji, govorici telesa, o območjih komunikacije, očeh, nasme- hu, obrazu, dotiku, drži telesa, vonjavah in o oblikovanju jaza. Juš Kozak Založba Litera V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla že trinajsta knjiga, ki predstavlja opus pisatelja Juša Kozaka (1892—1964). Ta je v celoti namenjena objavi gledaliških ocen in člankov, ki jih je zbral in opombe napisal Jože Munda. Kozak je spremljal gledališče tako rekoč vse življenje, vendar le kot ocenjevalec in usmerjevalec. Z gledališko kritiko je začel leta 1917, največ pa je pokazal v Jutru, ko je v njem redno spremljal tri sezone na začetku 30. let. Kasneje gledaliških kritik ni več pisal, po vojni pa je pisal druga besedila o gledališču. Leta 1957 je sodeloval v polemiki Kriza ali razvoj?, ki je govorila o odnosu med gledališčem in filmom oziroma o pojavu svobodnega igralca. Ščepec preventive Založba Mladinska knjiga Večina staršev razume pomen preventive, kadar gre za zdravje in varnost otrok. Hkrati pa se mnogi ne zavedajo, da lahko preprečijo tudi čustvene in vedenjske težave otrok. Avtor Lawrence K Shapiro predstavlja vrsto domiselnih in uspešnih strategij ravnanja v ključnih trenutkih otrokovega čustvenega razvoja, od do- « S T « H S t 11 VZGOJITELJE Lawrence E. Shapiro Ščepec Kako preprečimo težave, preden se sploh pojavijo jenčka in malčka pa vse do najstniških let. Posveča se vprašanjem, kot so depresija, neuspešnost, plahost, motnje prehranjevanja, posledice ločitve, pomanjkanje zbranosti... I. Z. Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 zgodovina Prejšnjikrat smo opisovali, kako neodgovorno se je obnašal Dušan Kveder-Tomaž jeseni 1942 na Štajerskem. Bil je politkomi-sar II. grupe odredov, kar pomeni da je bil takrat najpomembnejša komunistično-partizanska osebnost na Štajerskem. Franc Rozman-Stane je bil kot komandant grupe in kot preprost oziroma neizobražen človek bolj ali manj le izvrševalec Kvedrovih zamisli, saj je na Kvedra gledal kot na starega partijca (od leta 1933) in izobraženega človeka, pa še dober govorec je bil, s čimer je soborce očaral. Kaj je v teh svojih govorih govoril, je seveda povsem drugo in odločilno vprašanje. Kjer koli sta se "spanca" gibala, tam so ljudje neizmerno I rJ- trpeli. Ostanek II. grupe odredov se še ni prav prebil na Štajersko (čez Krvavec, Kamniško Bistrico in Veliko planino), že si je komandant Franc Rozman-Stane umazal roke s krvjo. Takoj po spustu z Velike planine so se utaborili pri vasi Gozd (severovzhodno od Kamnika). Rozman je poslal patrulje, da najdejo stik s Kamniškim bataljonom, druge borce pa je poslal, da so po bližnjih njivah izkopavali krompir in pobirali fižol. Ena od patrulj je s seboj privedla civilista, ki je nosil nekakšno nemško pismo iz Kamnika. Toda namesto da bi prena-šalca pošte izpustil, ga je pri priči dal ubiti. Peter Stante je v svojih spominih na Rozmana to opisal z naslednjimi besedami: "Stane je na pismo v odgovor nekaj napisal in 'odposlancu' dejal, da ga bo naša patrulja spremljala vse do Kamnika. Zelo se je zahvaljeval za našo uvidevnost in se z vidnim zadovoljstvom odpravil na pot s patruljo. Ta ga je seveda odpeljala v 'trinajsti' bataljon in nagrada v markah mu ni bila več potrebna." 3. julija 2003 smo v Demokraciji (str. 45) objavili seznam ljudi, in n ki so jih na območju nekdanje občine Mozirje ubili partizani. Na seznamu je 22 oseb, ki so jih ubili partizani do konca leta 1942. Med njimi je šest oseb (brez imen), kijih je 25. avgusta 1942, torej takoj po prihodu na Štajersko, na Menini planini dal ubiti štab II. grupe odredov (pet svojih borcev in eno borko). Na pragu pekla Po strahotnem porazu na Dob-rovljah v začetku novembra 1942 sta Rozman in Kveder zakuhala katastrofo še na Pohorju. Ta je bila še bolj tragična od tiste na Dobrovljah. Ob "reorganizaciji" II. grupe odredov sta "Španca" za novega komandanta Pohorskega bataljona imenovala Rudolfa Medeta-Grogo, politkomisar pa je ostal Jože Menih-Rajko. Za območje delovanja sta mu določila obsežno ozemlje med Dravo in Savinjsko dolino do Polzele. Omenili smo že, da je bataljon v eni svojih prvih "velikih" akcij 8. oktobra požgal planinske in zasebne koče na Pohorju. 3. novembra se mu je na Pohorju pridružil komandant Franc Roz- man-Stane in se pri njem zadržal nekaj časa. Že takoj naslednji dan je bataljon poslal v akcijo, kije bila vse prej kot zgled uporništva, prej je šlo za razgrajaško-roparski pohod, ki je že kazal znake kasnejše katastrofe. V noči na 5. november so se spravili na uničenje Pergerjeve tovarne lepenke v Mislinji. Toda kako! Kot razpuščena tolpa. Peljali so se kar z vozički gozdne železnice, pri čemer so kričali borbene pesmi. Ko so obkolili tovarno, so najprej ustrelili dva Slovenca, ki sta bila zanje "izdajalca", ker sta bila takrat pač tam. Tovarno lepenke so seveda z lahkoto zažgali, zraven pa še izropali bližnjo graščino, iz katere je pred tem zbežala posadka vermanov. V naslednjih dneh so Nemci zasledovali partizane po Pohorju in med spopadi jih je nekaj tudi padlo. Nekaj ubitih ljudi je bila prva cena Rozmanovega partizanjenja na Pohorju. Takrat se je Pohorski bataljon že intenzivno pripravljal na prezi-mitev. V ta namen je izropal številne okoliške trgovine. 19. novembra je z ropanjem nadaljeval na ne- kem posestvu v Šentilju pod Turjakom, "kaznoval" tamkajšnjega učitelja in izropal dve trgovini. Kvedrov avanturizem Konec novembra 1942 sta Pohorski bataljon "okupirala" oba "Španca". Takoj ko sta izvedla "pregled bataljona", so sklenili, da napadejo graščino v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Akcijo je vodil politkomisar Dušan Kveder. Boris Cižmek-Bor je v knjigi o Kvedru izjavil, da je bila Kvedrova navada, da je vedno, kadar je obiskal kakšno enoto, od nje takoj zahteval, da izvede kakšen napad, v katerem je potem tudi sam sodeloval. Dobroveljska tragedija ni Kvedra prav nič izučila. Že čez tri tedne je sebe in druge pognal v novo vratolomno akcijo. Med potjo proti josipdolskemu dvorcu je padla odločitev, da spotoma napadejo tudi bližnjo Lenarčičevo vilo, kjer je bila nemška kantina. Kveder je sam vdrl v vilo, toda nemški rafal ga je zadel v stegno in ga hudo ranil. Sledile so peklenske muke borcev, ki so morali težko ranjenega Kvedra © Demokracija • 11/2004 DuSan Kveder-Tomaž, politkomisar Štajerskih partizanov^ je^nastajerskem napisal priročnik Partizanski politkomisar s skrajno boljševističnimi napotki, po katerih so se potem ravnali Štajerski politkomisarji. že v uvodu je zapisal, da je "slovenska narodnoosvobodilna vojska politična vojska za narodno revolucijo". Od leve: Kveder četrti, Rozman peti. nositi po poledenelem terenu. Vse drugo ni bilo več pomembno, ukvarjali so se samo še s Kvedrovim reševanjem. Nemci so bataljon tudi po tej akciji zasledovali in ga napadli v njegovem taborišču. Pri tem je tudi Kve-der preživljal hude trenutke, ko se je premetaval na nosilih sredi taborišča, krogle pa so švigale okoli njega. Borcem je uspelo napad nekako odbiti in Rozman je določil skupino dvajsetih nesrečnikov, ki so jih čakali hudi dnevi, saj so morali Kvedra prenašati čez hribe in doline po zamrznjenem terenu vse do Škalskih Cirkovc, vasice vzhodno od Velenja. Tam je namreč imel medicinec Franc Polh v gozdu blizu domačije kar prostoren podzemni bunker. V njem je Kveder nadaljeval s pisanjem besedila Partizanski politkomisar s skrajno boljševističnimi napotki, po katerih so se potem ravnali štajerski politkomisarji. Že v uvodu je zapisal, da je "slovenska narodnoosvobodilna vojska politična vojska za narodno revolucijo". Oblast in žrtve "Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet", ki je bilo na Dolenjskem in mu je takrat načeloval Ivan Maček-Matija, Boris Kidrič pa je bil politkomisar, je konec leta 1942 reorganiziralo partizanske enote. Na Štajerskem je ukinilo II. grupo odredov in jo preimenovalo v IV. operativno cono. "Španca" sta seveda še naprej ostala na čelu štajerskih partizanov, saj sta svoje partizanske enote vodila tako, kot je zahteval partijsko- revolucionarni način bojevanja, ko žrtve niso pomembne in ko je celo bolje, da jih je čim več, saj se bo oblast legitimirala na žrtvah. Kamniški bataljon se je decembra 1942 zadrževal na Kostavški planini nad Tuhinjsko dolino. Nemci so jih izsledili in 24. decembra napadli. Padlo je 16 borcev, 8 jih je bilo ranjenih. Nov hud udarec. 21. decembra je Pohorski bataljon prišel na Osankarico. Z njim je bil tudi komandant štajerskih partizanov Franc Rozman-Stane. Strinjal se je, da si bataljon tam uredi taborišče, v katerem bi prezimil. Naslednji dan jih je zapustil in se s patruljo odpravil čez Savinjsko dolino na Mo- Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 Tudi za masaker nad Pohorskim bataljonom nosita neposredno odgovornost "Španca" Rozman in Kveder. Zvozili so jih v Gradec in tam sežgali. Ivan Ferlež je v obsežni knjigi Druga grupa odredov (640 strani; izšla je leta 1972 v elitni zbirki Knjižnica NOV in POS) napisal uničujočo kritiko vodstva Pohorskega bataljona, češ da ni upoštevalo dejstva, da so Nemci aktivni, da jih bodo prej ali slej izsledili, da se ne bi smeli dalj časa zadrževati na enem mestu, da bi morali taborišče zapustiti že pred napadom, saj so stražarji v svoji bližini opazili več "smučarjev", ki so križarili sem in tja, predvsem pa, da bi po začetku napada moralo vodstvo organizirati izpad, saj naj bi se jih tako rešilo vsaj nekaj. Ferlež je Krivda za tragedijo Verjetno pa je imel prav pri naslednji kritiki: "Sledi neresnosti in nepremišljenosti pri ocenjevanju položaja ter podcenjevanja sovražnika so opazne tudi 4. novembra pri napadu na tovarno lepenke v Mislinji, ko seje bataljon, prepevajoč, peljal z gozdno železnico proti tovarni, in 26. novembravakcijipriRibnici,ko je bataljonski politični komisar po telefonu izzival Nemce in jih brez potrebe predčasno napotil za bataljonom. Res je, da so te in podobne naivne in nepremišljene poteze tudi dvigale moralo, samozavest in borbenost borcev, vendar so po drugi strani vselej sledile tudi povsem nepotrebne izgube, tako da so bataljonu več škodovale, kot koristile." Ferlež je navedel tudi druge primere, ko se je bataljon za las izognil katastrofi. Osankarica je bila torej neizbežna. "Španca" Rozman in Kveder sta Pohorski bataljon dobesedno pognala v smrt. Tako kot pred tem prav vse enote, ki sta jih vodila. Nadaljevanje prihodnjič Ivo Žajdela ravško. Pri bataljonu je nekaj časa ostal Boris Čižmek-Bor, takrat politkomisar Savinjskega odreda, po pomembnosti pa takoj za obema "Špancema". Na Osankarici sije bataljon zgradil zemljanke in vanje nanosil na-ropani živež. Ferlež navaja, da je bila "zelo delovna" partijska organizacija, saj je bilo v bataljonu 28 partijcev, 7 kandidatov za partijo, Skoj pa je štel 16 članov. Prava partijska vojska torej. Potem ko so bile na teren poslane nekatere patrulje, je v začetku januarja 1943 ostalo v taborišču 59 borcev in 10 bork. Cižmek je taborišče zapustil 7. januarja, le dan pred katastrofo. Uničenje na Pohorju Nemci so seveda za lokacijo, kjer se zadržuje bataljon, hitro izvedeli. Ker je zapadel visok sneg in so domnevali, da se bo tudi zaradi tega največja partizanska enota na širšem območju tam zadržala dalj časa, so se na napad temeljito pripravili. Skupaj so organizirali veliko vojsko, ki je območje tesno obkolila. Napad je bil uničujoč. Večino borcev so pobili z minornetnim obstreljevanjem. Ujeli so le enega živega (še tega so kasneje kot talca ustrelili), vseh daigih 69 je bilo ubitih. Toda Nemci so se znesli celo nad trupli. zgodovina z neverjetno obsežno kritiko na več straneh svoje knjige tudi precej pretiraval, saj jo je pisal skoraj trideset let po dogodku in iz časovne oddaljenosti je seveda najlaže modrovati. revolucija Demokracija» 11/2004 Opat Friderik Kolšek je pripovedoval: "Ob južni strani vojniške-ga pokopališča so pobili nekaj sto hrvaških beguncev. Na njihovih grobiščih je zdaj pokopališki parkirni prostor. Na zahodni strani pokopališča, tam, kjer zdaj stoji nova mrliška vežica, so bili pobiti in zakopani Čater in Zupančič iz Šmarjete, Zottl, trgovec iz Vojnika, brat trafikanta, in še nekaj drugih žrtev." Pomembno za manjkajoči utrip vojniškega sveta je tudi pričevanje gospe Grainove iz Višnje vasi, žene g. Graina, potomca vojniških gradbenikov: "Mojega moža so zaprli partizani, takoj ko so prišli iz gozdov. Zapornike so strpali v drvarnice na dvorišču policijske postaje ob potoku Hudinja sredi Vojnika. Do njega nisem mogla niti mi niso hoteli povedati, kako je z njim, zato sem še z nekaterimi priskrbela dolgo lestev. To smo prislonili z dvoriščne strani na streho Vrečerjeve hiše, ki še danes stoji nasproti nekdanje policije in pošte. Z vrha stre- Parkirišče na grobišču he se je dalo opazovati dogajanje ob veliko zakopanih, saj je bila gramoz- invalida v vozičku, trgovca Spesa, so trafikanta in še nekaj drugih žrtev / policijskih (miličniških) drvarnicah, niča tako velika, da so se furmani z se znebili na svoj način. Vojnik so nova mrliška vežica je na grobišču žr- Skrbelo me je zlasti ponoči, saj smo vozovi kar skrili, ko so iz jame vozili partizani kar krepko zdelali in raz- tev, postavljena tudi v Laškem, op. J. vsi vedeli, da jih ponoči vozijo na gramoz. Se ta jama jim je bila pre- redčili, saj so ga potem laže naselili C./. O teh grobiščih pa bi vedel kaj streljanje. Nočno opazovanje z vr- majhna, tako da so na zgornji strani po zaplenjenih hišah in zemljiščih." povedati nekdanji grobar Podrgajs." ha strehe smo si izmenjavah. ceste nasproti gramoznice skopali še Pod vojniško župnijo spada tudi Tako sem vedela, da je moj mož eno veliko jamo, kamor so poleg dru- Cesta Čez grobišče Šmarjeta pri Celju. Tu sta dve grobišči, še vedno živ in da ga moram rešiti, gih zagrebli še 11 ustašev, ki so padli Friderik Kolšek, opat in prelat, Za grobišče in dogodek v Tumovi ulici kar se mi je tudi posrečilo. Veliko v spopadu s partizani prav na tem nam je v svoji sprejemnici pripove- je povedal g. Pintar, ki je zdaj že sko- grobišče, poleg grobov, ki so razse- križišču. Ob Tesnici, tam stoji zdaj doval: "Ob južni strani vojniškega raj slep, stanuje pa v bližini grobišča, jani okrog Vojnika, je na južni strani lesena zadružna baraka, pa so zako- pokopališča so pobili nekaj sto hr- "Neke noči sem slišal krike in klice na odcepa ceste za Dobrno velika gra- pali še štiri ali pet padlih Hrvatov, vaških beguncev. Na njihovih gro- pomoč v nemščini "Hilfe, hilfe", na- mozna jama, ki je seveda zdaj zasu- Eno grobišče je tudi na Konjskem biščih je zdaj pokopališki parkirni to pa rafalske strele. Zjutraj je od hiše ta. Zdaj je tam zraven transforma- pod Turnškom na Kraškem vrhu. prostor. Največ bi o tem vedel pove- do hiše hodil partizan in krojač Pe- torska postaja, proti jugu pas travni- Tam so govorili, da je pokopan tudi dati Štefko Kovačič. Na zahodni stra- šak, oblečen v novo angleško vojaško ka, nato pa hmeljišče. Sem so jih vo- oče opata Kolška, vendar ne vem ni pokopališča, tam, kjer zdaj stoji jopico in obut v nove usnjene škor- zili iz Celja in Vojnika že ubite. Ved- točno. Slikarko Doro na Stallnerje- nova mrliška vežica, so bili pobiti in nje, in zahteval, da pokopljemo ubi- no ponoči, tako da si zjutraj videl sa- vem so tudi pospravili, čeprav so go- zakopani Čater in Zupančič iz Šmar- te, ki so ležali nekaj deset metrov od mo plast sveže zemlje. Tukaj jih je vorili, da je naredila samomor. Tudi jete, Zottl, trgovec iz Vojnika, brat naše hiše na robu gozda. Mrtvi so bili revolucija slečeni, štirje so bili nemški vojni ujetniki, ki so imeli okrog vratu obešene razpoznavne aluminijaste tablice, dva pa sta bila neznanega rodu. Razpoznavne tablice, ki so se nato znašle pri krojaču Kmeclu iz Zgornje Hudinje, je odnesel Šeligo, ki živi na Češkem, hodil pa je na obisk k Rafku Bornšku in Kmeclu." Ob grobišču, preko katerega je narejena gozdna cesta, rastejo zdaj že visoka drevesa. Partizanka na konju Drugo grobišče vojnih ujetnikov je ob Hudinji, na severnem robu Hmezadovega hmeljišča ob južnem robu poljske ceste, 200 metrov od ovinka Mariborske ceste proti Tr-novljam. Gospa Runovčeva iz Trno-velj pripoveduje: "Pri nas so se oglasili nemški vojni ujetniki, ki so bili izpuščeni iz taborišča Bežigrad. Bili so žejni in lačni. Ko so se malo okrepčali, so začeli kazati slike svojcev, ki jih čakajo doma. Bile so fotografije otrok, žen in staršev. Razlagali so, kako so veseli, da so preživeli vojno in da se zdaj lahko vračajo domov. Kmalu so se poslovili, češ da jih čaka še dolga pot do doma. Pokazali smo jim bližnjico čez polja do Smarjete, skozi katero pelje glavna cesta proti Mariboru. Gledali smo za njimi, ali gredo v pravo smer. Takrat je za njimi na konju z brzostrelko čez ramo pridirjala znana partizanka Mimi Ostruh, domačinka, ki seje veliko zadrževala v taborišču Teharje. Skupini, ki je bila pri nas, seje na polju pridružila še druga skupina ujetnikov. Kmalu so se zaslišali rafali, ujetniki so se skušali razbežati, vendar jim ni uspelo. Polje proti Smarjeti je bilo spet prazno, brez človeških silhuet. Naslednji dan smo izvedeli, daje bilo ubitih devet ujetnikov nemškega in deset ruskega rodu." Gospa Runovčeva je izkusila, kaj je komunizem; njen mož namreč ni hotel podpisati odvzema zemlje za zadrugo, zato so ga razglasili za kulaka in ga za dve leti poslali na družbeno koristno delo v Strnišče, danes Kidričevo. Tudi tam so hoteli komunisti s spremembo krajevnih imen brisati sledove svojih krvoločnih taborišč. Zapisniki in usode Rad bi opisal tudi, kaj se je dogajalo pri delu naše celjske komisije. Severno od Vojnika, pri graščini Tabor, približno dvesto metrov od odcepa proti Dobrni, je desno ob cesti Celje—Maribor grobišče Hrvatov in civilistov, ki so jih artizani pripeljali tja mrtve in jih zakopali. Dvojniki zapisnikov, ki so bili napisani na stroj po mojem nareku županovi strojepiski (celjski župan je bil Anton Roječ, neprijazen do našega dela, čeprav je bil izvoljen prek Demosa), so bili odtujeni že naslednji dan. Tako jih nisem utegnil niti prebrati niti slovnično in vsebinsko popraviti. Zapisniki so se pojavili v nadaljevanjih časopisa Nova doba, kjer je bil odgovorni urednik sedanji novinar Dela Brane Piano. Na moj osebni protest v uredniški pisarni mi je Piano odgovoril, da so si oni zapisnike pridobili, saj na njih nič ne piše, čigavi so in kdo jih je napisal. Edino kar sem dosegel, je bilo to, da so imena in priimke oseb v nadaljevanju zapisali s kraticami. Kljub temu je Mima Ostruh izvedela za gospo Runovčevo in ji odšla osebno grozit, češ da bo že videla. Zame in meni podobne pa je ugotovila, da so jih premalo pobili, saj bi zdaj lahko imeli mir. Mima je vedno spala z brzostrelko in pištolo, ker je demokratične spremembe ocenjevala po svoji revoluciji. Posledica objave naših zapisnikov v Novi dobi je bila, da komisija dolgo časa ni dobila novih sporočil, kar je bil v bistvu cilj urednika, kolikor ga poznam. Ob pisanju tega dogajanja v voj-niški župniji sem se spomnil na nekdanjega Vojničana in svojega mladostnega znanca in prijatelja dr. Mit-jo-Dimitrija Mikuža, odličnega zdravnika in šefa ginekologije v Slovenj Gradcu. Njegov oče je bil, ko smo živeli na Frankolovem, naš družinski zdravnik in očetov prijatelj. Nobeden od njiju ni maral komunistov. Mitja in jaz pa sva se po volitvah leta 1990 znašla kot delegata oziroma poslanca Demosa v takratni skupščini. On je bil v zboru združenega dela, kjer je bil Demos v manjšini, jaz pa v zboru občin, kjer smo imeli čvrsto večino. Večkrat sva se dobila na hodnikih in v obednici. Posebno še, ker sva ugotovila, da oba v svojih občinah izvršujeva isto poslanstvo. On je bil predsednik občinske komisije za ugotavljanje medvojnih in povojnih pobojev v Slovenj Gradcu, jaz pa podobne Demosove komisije v Celju. Občutljivo delo, sva ' - - « ~ ■ _________________ Pred odcepom za Dobrno, ob cesti Celje—Maribor, je bila nekoč gramoznica, ki so jo napolnili z ubitimi; najprej z ubitimi Hrvati iz okolice, potem pa so ponoči še večkrat pripeljali trupla. ugotovila. On je bil kot študent v partizanski brigadi in je imel izkušnje, da se je bolj bal strela v hrbet kot pa frontalnega strela s strani Nemcev. Opozoril me je, naj bom pri zbiranju podatkov previden, saj ima Ivan Maček-Matija v Vojniku dobre prijatelje, ki so bili v bistvu žrtve njegovih povelj pri povojnih pobojih. Mitjeva žena, tudi zdravnica v Slovenj Gradcu, je kakor on umrla za rakom, vendar pred njim. Sam jo je položil v grob. Njegova smrt, pred potekom poslanskega mandata, je prišla v tišini in neopaženo. Predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič in predsednik skupščine France Bučar tega nista obešala na veliki zvon, čeprav je parlament izgubil svojega poslanca. Dediči revolucije Pri razmišljanju (do katerega imam po toliko letih javnega delovanja skoraj pravico) o usodah in življenju ljudi, ki so bili žrtve komunistov in njihove revolucije, na koncu pa so se zaradi preživetja in osebnih oportunis-tičnih nagnjenj po dolgih letih komunistom pridružili in celo k njim pristopili, bi opozoril na sledeča dejstva. KPS se je pred osamosvojitvijo preimenovala, vendar predvsem zaradi slepilnega učinka na ljudi, kajti sočasno se je bojevala za pravno nasledstvo KPS, Id je prinašalo prisvojene nepremičnine in materialne dobrine, ki so jih bile deležne vse njihove razvejene oblastae in monopolne institucije. Zamolčano pa je bilo, da pravno nasledstvo prinaša tudi dediščino storjenih zločinov nad življenji ljudi, njihovimi človeškimi pravicami in njihovimi človeškimi usodami. Vse to so sedanji člani združene liste in nekdanje KPS prevzeli nase. Tudi zločine partizanov in partijskih totalitarnih oblasti nad njihovimi svojci. Najprej so se tega začeli zavedati vodilni v borčevski organizaciji, ki so njeno članstvo, to se je delilo po privilegijih (Udba, Narodna zaščita, Knoj, prvoborci, navadni partizani, majski partizani), že pred leti združili v enotno članstvo NOB, temu zdaj dodajajo še podmladek iz udarniških časov in naraščaj svojih družin. Krivda se s tem kolektivno širi med ljudmi, materialne dobrine pa ostajajo izbrani eliti. V množici se je laže skriti. Janez Črnej Demokracija • Četrtek, H. marca 2004 G film Film Na robu strasti pripoveduje sodobno kriminalno zgodbo, ki se odvija na Manhattnu. Frannie Avery je učiteljica kreativnega pisanja, previdna v ljubezni; zaplete se z detektivom, ki preiskuje umor v soseščini. Ob spodbudi polsestre Pauline (Jennifer Jason Leigh) Frannie (Meg Ryan) razvije nebrzdani spolni odnos z detektivom Malloyjem (Mark Ruffalo), vendar njuno osvežujočo neposrednost spodkopavajo nerazrešeni umori. Po napadu zamaskiranega neznanca Frannie ne zaupa nikomur več - niti svojemu prenapetemu mlademu študentu Corne-liusu (Sharrieff Pugh), ki piše esej o "nedolžnosti" serijskega morilca Joh- na Wayna Gacyja, niti nekdanjemu fantu Johnu Grahamu (Kevin Bacon), ki jo spremlja na vsakem koraku. Nikakor pa ne Malloyju, ki zdaj v njej ne podžiga le strasti, ampak tudi sum. Usoda hoče, da neodvisna Frannie ne more prositi za pomoč - užaloščena in prestrašena sama poskrbi za lastno preživetje. "Zgodba je študija ne le o zločinu, ampak tudi o obnašanju moških in žensk," pravi Meg Ryan. Ryano-vo je lik pritegnil - netipičen zanjo, kije najbolj znana po komičnih vlogah -, ker je Frannie nenavadno kompleksna ženska, za katero se izkaže, da je njena zunanja podoba le maska, za katero skriva globoko notranjo ranljivost. "Frannie je oseba, ki jo je svet razočaral, ki se čedalje bolj zapira vase," nadaljuje Ryanova. "S pomočjo detektiva i In the Cut Režija: Jane Campion Producenta: Nicole Kidman, Laurie Parker Scenarista: Jane Campion, Susanna Moore Igrajo: Meg Ryan, Mark Ruffalo, Jennifer Jason Leigh, Nick Damici Premiera: 11.3.2004 Distribucija: Continental film Malloya prvič samo sebe preseneti in se celo prestaši stvari, ki jih izvablja iz nje. V tem pogledu Na robu strasti ni le kriminalka, ampak tudi zgodba o dveh ljudeh, ki se drug drugemu povsem razgalita." Za Jane Campion je bil lik Frannie idealna odskočna deska za zgodbo, ki preiskuje peklensko naravo po-željenja, njegove večplastnosti, od idealistične pravljice do temačno srhljive in drhteče odrešujoče, ko se strast razvije v kompleksnost ljubezni. Fran- nie je Campionovo spominjala na Bree Daniels iz filma Klute v režiji Alana J. Pakule, trdoživo prostitutko v središču klasične detektivke, ki se spremeni v ljubezensko zgodbo - vendar s poudarjene perspektive 21. stoletja. "Na robu strasti je zame sodobna ljubezenska zgodba znotraj žanra detektivke, ki je tudi skrivnostna," pravi. "Ukvarja se s sodobno mitologijo ljubezni in spolnosti in s trudom, ki ga človek vlaga v zvezo z dmgo osebo, vse to pa se odvija sredi kaosa in Ljub^en je luštna stvar Oskarjevci Jack Nicholson, Diane Keaton in Frances HanT Sanborn> W* Sa 'ack Ni" tedna s svoi° najnovejšo romanco mm n _ j • ■ i_ u -n • « j-ni cholson, je večni samec, ki hodi na Marin (Amanda Peet) v počitniški McDormand igrajo ob Keanuju Reevsu in Amandi Peet v , / , . , , . , , . ... . ..... ...... , . , . zmenke le z ženskami pod 30. letom, hiši niene mame, ga začne boleti v prefinjeni romantični komediji Ljubezen je lustna stvar. „ . .. . , •. Ko zeli preživeti romantični konec prsih. Marinrna mama Erica Berry, Demokracija • 11/2004 film energije sodobnega mesta. Frannie se sooča s težavami, s katerimi se po moje soočajo številni ljudje, ki danes žive v mestih: spolnost in sram, pože-ljenje in strah - stvari, za katere se zdi, da se ne obnašajo tako, kot bi bilo treba. To so stvari, ki me zanimajo." Knjižna predloga Campionovo je Frannie navdušila, ko je prebrala roman In the Cut, ki ga je napisala Susanna Moore. Roman je povzročil precej razburjenja zaradi neolepšanega opisa Frannieji-ne eksplozivne in skrivnostne spolne vezi z detektivom Malloyjem. Hkrati je požel pohvale kot mojstrska srhljivka z do takrat nevidene perspektive ženske, ki razkriva lastne skrite nagone, celo ko jo zalezuje morilec, ki svojih ne more krotiti. Zgodba je bodla v oči kot neono-ir pravljica, v kateri močna, a negotova ženska pada skozi alternativno temačno realnost strahu in parano-je, iz nje pa vznikne poražena, a vedra in pripravljena na ljubezen. Pri tem se je Campionova spomnila lastnih občutkov, da je v sodobni družbi lahko romanca brutalno umorjena, a to pušča le še več prostora za iskanje prave ljubezni. Campionova komentira: "Na začetku zgodbe Frannie sploh ne ve, zakaj natančno živi. Počuti se mrtvo - varno, a brez življenja. Varnost, ki si jo je ustvarila, čuti kot breme. Potrebuje neko spodbudo, dogodek, ki jo bo katapultiral iz tega, in tisto, kar vidi v baru Red Turtle, je začetek tega. Zgodba me je vedno spominjala na Alico v čudežni deželi, saj gre Frannie skozi zajčjo luknjo oziroma dobesedno po stopnicah nizdol in se znajde v drugačnem svetu, podzemlju. Nenadoma to žensko, ki so ji včasih besede pomenile vse, odnese na kraj, kjer ji bodo besede ušle, kjer besede še zdaleč niso dovolj." Monika Maljevič igra jo Diane Keaton, uspešna in lo- te se, ko se za Erico začne zanimati čena pisateljica, z odporom privoli, Harryjcvočarljivi 30-letni zdravnik da ga bo negovala, dokler ne ozdravi, Julian Mercer (Keanu Reeves), saj mu zdravnik odsvetuje potovanje, Ko se Harry postavi na noge, Marinpasemoravrnitivmesto.Har- se vrne domov in na stara pota. ry na svoje presenečenje ugotovi, da Toda izkaže se, da čustva do Erice ga Erica privlači. In kljub svoji začetni le niso izginila in da bo moral poš- sovražnosti do Harryja tudi ona kma- teno spremeniti svoje življenje, če lu znova najde ljubezen. Toda zaple- jo bo hotel dobiti nazaj... MHMHMwwfflw Something's Gotta Give Režija: Nancy Meyers Producenta: Bruce A. Block, Nancy Meyers Scenarist: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton, Keanu Reeves, Frances McDormand, Amanda Peet Premiera: 11.3.2004 Distribucija: Ljubljanski kinematografi na kratko Začele so se priprave za snemanje tretjega dela filma Spider-Man, in to še pred premiero drugega dela. Spider-Man 3 je šele v začetni fazi, za filmska platna bo nared šele leta 2006 ali leto pozneje. Prvi del filma je potolkel rekorde gledanosti in leta 2002, ko je prišel v kinematografe, zaslužil 800 milijonov dolarjev. Nadaljevanje, vanj naj bi bilo vloženih 200 milijonov dolarjev, bo premierno prikazano letošnje poletje. Prvi dve nadaljevanji je režiral Sam Raimi, v glavnih vlogah pa sta nastopila Tobey Maguire in Kirsten Dunst. Spider-Man, ki temelji na liku Marvelovega stripa, ima vse možnosti, da postane ena najuspešnejših filmskih serij v zgodovini. Prvi del je prvi konec tedna prikazovanja zaslužil v ZDA rekordnih 115 milijonov dolarjev in zavzel sedmo mesto na lestvici gledanosti desetletja z 800 milijonov dolarjev dobička. Pred njim na seznamu so vsa tri nadaljevanja Gospodarja prstanov, oba Harryja Potteija in Iskanje malega Nema. Ameriška igralka Angelina Jolly je privolila, da postane ena od nosilk olimpijskega ognja na poletnih olimpijskih igrah v Atenah. Zvezda avanturistične filmske zgodbe o Lari Croft se je odločila sprejeti ponudbo, da v grški prestolnici na dan odprtja nekaj sto metrov ponese ogenj. Jollyjeva je tudi ambasadorka dobre volje Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. "Menim, da je velika čast nositi olimpijsko baklo kot gesto upanja za begunce in poleg tega izkazati podporo športu in miru na svetu," je dejala Jollyjeva. Igralka je še dodala, da bi rada tekla v večernih urah, med 18. in 19. uro. Angelina je prva velika zvezda zabavne industrije, ki je sprejela vabilo za nošenje olimpijskega ognja v Grčiji. Meryl Streep in Sandra Bullock bosta skupaj stopili pred kamere v novi romantični komediji. Zgodba temelji na uspešni ženski tridesetih let, ki se zaljubi v dvajsedetnega sina svojega terapevta. Film bo pod okriljem Universal Pictures režiral Boiler Room, za scenarij pa je zadolžen pisec Ben Younger. Snemanje naj bi se začelo jeseni, saj Streepova ta čas še snema film Lemony Snicket's A Series of Unfortunate Events z Jimom Carreyjem in Judeom Lawom, Sandra pa je podpisala pogodbo za vlogo v nadaljevanju filma Miss Congeniality. Judje iz Velike Britanije so kritizirali Jezusovo smrt, kot jo prikazuje film Mela Gibsona. Judovsko združenje je po ogledu filma Kristusovo trpljenje dejalo, da je film prav ogaben, zato menijo, da bodo dosegli prepoved njegovega prikazovanja. Trdijo, da film vsebuje veliko krutih scen in tako spodbuja sovraštvo do Judov. Kon-trovezni film je produciral in režiral Gibson, prikazuje pa zadnjih 12 ur Jezusovega življenja. V filmu je prikazana tudi scena, v kateri Judje zahtevajo mučenje Jezusa. Neville Nagler, predsednik judovskega združenja, je dejal: "Takšno prikazovanje judovskega ljudstva kot zelo okrutnega vodi do sklepa, da so Judje nevaren narod. Bolje bi bilo, da takšen film nikoli ne bi bil posnet." Nekdanji predsednik judovskega združenja lord Janner pa je dodal: "Film je nagnu-sen, zato menim, da si ga ne bo hotel ogledati nihče. Judje so prikazani kot slab narod, kar jim lahko prinese težave." Demokracija • Četrtek. 11. marca 2004 o tv program PETEK, 12.3.2004 Slovenija 1 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.50 10.25 11.05 11.30 12.00 1225 13.00 13.25 13.25 13.55 15.00 15.55 16.30 16.45 17.10 17.30 18.30 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.50 22.00 22.50 0.00 0.00 0.50 1.10 2.10 4.20 5.50 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR BORIS A. NOVAK: V OZVEZD|U POSTEL|E, LUTKOVNA IGRICA ENAJSTA ŠOLA, ODDA|A ZA RADOVEDNEŽE ŠTAFETA MLADOSTI 23. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 3/3 RESNIČNA RESNIČNOST FRASIER, AMERIŠKA NANIZANKA, 23.EPIZODA FRASIER, AMERIŠKA NANIZANKA, 24.EPIZODA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN SVETO IN SVET VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK(VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 10/26 (VPS 16.45) IZ POPOTNE TORBE: MRE2A (VPS 17.10) SPOROČILA IZ PRETEKLOSTI, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4, ZADNJI DEL (VPS 17.25) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.25) RISANKA (VPS 18.35) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) PRAKSA, AM. NANI2ANKA, 18/22 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) SPOROČILA IZ PRETEKLOSTI, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADNJI DEL OPRAVLJANJA, ŠVEDSKI FILM (VPS 02.15) POLNOČNI KLUB PLANET ROČK: ALICE COOPER, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 05.55) Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI • HIDAK: BREZ ME|A • HATjRTALAN 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 46/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA 16.15 TV PRODAJA 16.50 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.25 LILLEHAMMER: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 17.25) 19.15 ŠPORTNI FILM 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.00 ŠEST ŽENA HENRIKA VIII., ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 (VPS 20.05) 20.50 GENERACIJE ZNANOSTI (VPS 21.00) 21.20 SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/17 (VPS 21.30) ^ 21.45 DOBER, HUDOBEN, GRD, ITALIJANSKI FILM (VPS 22.00) 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 2. DEL (VPS 00.35) 0.55 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 6/24, PONOVITEV (VPS 01.05) 1.35 VIDEOSTRANI Kanal A 11.00 Non Stop Music, ponovitev 16.45 Rad igram nogomet 12.25 12.30 TV prodaja 17.15 Automobille 13.00 Xena, 6. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke 17.30 Sijaj, ponovitev 13.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, 99. del ameriške 18.00 Sto Izložb, sto strasti, 147. del italijanske 13.15 nadaljevanke telenovele 13.55 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 229. del am. nad. 18.30 Pokemoni, risani film 15.30 TV prodaja 19.00 Videallsti, glasbene lestvice 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 19. del avstralske naniz. 19.30 [lirika, turistična TV prodaja 15.40 16.55 Ha!: 20.00 20 kraljic ročka, glasbena oddaja 15.50 Skrita kamera, humoristiina oddaja 21.00 Komet 13, zabavnoglasbena oddaja 17.45 17.25 Mi smo pa družina!, 4. dei ameriške 22.00 Mirno jezero, ameriški akcijski film,1999 ^ humoristične nanizanka 23.30 TV prodaja 19.45 17.55 Moja najstnica, 6. del am. nanizanke 00.00 Videostrani 20.00 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Smer vzhod, ameriški film 22.00 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 22.50 Osbournovi, 2. sezona, 18. del dokumentarne serije ^ 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV POP» 7.00 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.15 22.45 23.40 23.45 1.30 2.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 34. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 129. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 126. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, pon. 56. dela brazilske nad. Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 57. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 127. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 130. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 35. del španske nad. 24UR Akcija: Ronin, ameriško-angleški film Pazi, kamera! Teksaški mož postave, 6. sezona, 2. del ameriške nanizanke XXL premiere Lovec senc, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EH 9,00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. Peter Gregor, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 11.30 Klepet z jasnovidko Marušo, pon 12.00 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Šola na Jupitru, pon 18.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Glasbena oddaja, prvič 21.30 Arturjev Šou, fundacija Ana, pon 22.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 22.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 23.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 9. dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 18. dela avstralske nanizanke 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 3. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.30 TV prodaja 12.55 Risanke 13.45 TV prodaja 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Koncert SOBOTA, 13.3.2004 w Slovenija 1 a T73 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 8.20 10.00 10.00 10.45 12.00 13.00 13.10 13.10 14.05 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 20.35 22.05 22.30 23.00 23.55 23.55 0.35 0.55 1.20 1.45 2.10 3.35 4.15 5.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEC: KRALJIČIN NOS, ANGLEŠKI FILM, 1. DEL (VPS 08.15) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 8. EPIZODA: RIBICE PRIJEMLJEJO RAD IMAM LUCV, AMERIŠKA ČB NANIZANKA, 166.EPIZODA POTOVANJE S SAMOROGOM, AMERIŠKI FILM, 2., ZADNJI DEL (VPS 14.05) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALI|I (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) COFKO COF, RISANA NANIZ, 1/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT UTRIP VREME MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZ., 9, EPIZODA: MORILEC (VPS 20.00) BRUC IZ PROVINCE, AM, FILM (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 22.05) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/13 (VPS 23.0S) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.35) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 SLOVENSKI MAGAZIN TVEGANJE, AMERIŠKI FILM (VPS 02.10) PRVI IN DRUGI VLADO KRESLIN, KONCERT (VPS 04.15) ŽIVLJENJE JE VRTILJAK, GALA KONCERT OB 70-LETNICI JURETA ROBEŽNIKA (VPS 05.40) Slovenija 2 7.45 8.00 8.20 8.55 10.45 11.25 TELETEKST TV SLOVENI|A do 08.00 VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Z), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 08.55) SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.55) TV PRODAJA SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Z), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 11.25) 20.55 22.40 0.35 2.35 3.20 SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.25) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 15.25) TOLJATI: LIGA PRVAKINJ V ROKOMETU, ČETRTFINALE: LADA TOLJATI ■ KRIM ETA MAKIZIA, PRENOS (VPS 14.55) SKOZI ČAS (VPS 19.45) UPORNIK, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 15.40) SREČANJE PAPEŽA Z MLADIMI, PRENOS IZ RIMA (VPS 17.45) SKOZI ČAS, PONOVITEV VELIKANI SLIKARSTVA 20. STOLETJA: MATISSE ■ POTOVANJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/11 (VPS 21.05) CARRINGTON, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.50) SOBOTNA NOČ (VPS 00.50) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 7/24, PONOVITEV (VPS 02.50) VIDEOSTRANI Kanal A 8.55 TV prodaja 9.25 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 225. dela ameriške nadaljevanke 10.15 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 226. dela : ameriške nadaljevanke 11.05 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 227. dela ameriške nadaljevanke 1155 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 228. dela ameriške nadaljevanke 12.45 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 229. dela ameriške nadaljevanke 13.35 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15,55 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.50 Goodyear liga, Pivovarna Laško: Krka, prenos košarke 18.40 Napad skritih kamer, dokumentarna serija 19.10 Simpatije, 6. sezona, 7. del ameriške nanizanke 20.00 Kriminalka: Izven zakona, ameriški film 21.40 Znova na prostosti, 2. sezona, 4. del am. naniz. 22.35 Žigolo, ameriški film ^ 0.15 Ekstra magazin, ponovitev Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.35 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.45 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.25 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.50 Robinson Crusoe, sinhronizirani risani film 10.45 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.10 Beyblade, risana serija 11.35 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Avtoportret umora, ameriški film 14.35 Mladiči narave, dokumentarna serija 15.35 Zgodbe oceanov, dokumentarna serija 16.10 Noji ne letijo, dokumentarni film 17.15 24UR-vreme 17.20 Varuhinja otrok, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Za vse so krivi viktorji 22.10 Filmski hit: Štiri poroke in pogreb, angleški film 0.20 24UR, ponovitev 1.20 Nočna panorama TevePika BE 11.00 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon 11.30 Prakristjani, univerzalno življenje, prvič 12.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 14.30 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. Peter Gregor, pon 15.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Klepet z jasnovidko Marušo, pon 18.00 Spomini Antona Pavlice, pon 18.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 19.00 Predah v gibanju, mag. Nada Rotovnik - Kozjek dr. Med, pon 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti šraj, prvič_ © Demokracija • 11/2004 tv program 20.30 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: 22.35 Alenka Strnad - Reza, pon 23.10 21.00 Šola na Jupitru, pon 21.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 1.10 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 1.10 22.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: 1.50 inkontinenca, pon 2.25 23.00 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.35) BALADA O CABLU HOGUU, AMERIŠKI FILM (VPS 23.10) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Kanal III oiov r I • • ^ Slovenija 2 ~v3- 7.45 8.00 8.20 8.55 9.55 10.45 11.25 07.00 Videoslrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 142. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 143. dela 09.50 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 144. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 145. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 146. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Štiri tačke, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev 12.25 15.00 Moderna orožja, ponovitev 16.00 Angleška nogometna liga, prenos 18.00 TV prodaja 13.40 18.30 Automobille 18.45 llirika, turistična TV prodaja 15-55 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 1610 20.00 Poker kraljev, ameriiki triler, 1997 ^ 21.55 Angleška nogometna liga, posnetek 23.40 TV prodaja 00.00 Videostrani 17.55 NEDELJA, 14.3.2004 Slovenija 1_ 21.05 7.05 7.30 9.30 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.15 13.15 13.20 13.30 13.40 13.45 13.55 14.00 15.00 15.10 15.30 15.45 15.55 16.00 16.30 16.45 16.50 17.05 17.20 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 21.35 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.25 ŽIV ŽAV: BISERGORA: ZAKAj MODROVANJE NI MODRE BARVE, LUTKOVNA NANIZANKA, 4/15; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 11/12; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 2/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 1/26 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN L|UDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.55) POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) DIV|A AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 3/12 (VPS 10.55) OZARE, PONOVITEV OBZORJA DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 12.00) POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) SKRITA KAMERA ČLOVEK IN POL NEDELJSKO OKO GLAS LJUDSTVA KULINARIKA PET MINUT SLAVE PLANETV ČLOVEŠKI FAKTOR VABILO ZA DVA TRIKOTNIK ŠPORT NA DANAŠNJI DAN FENOMENI GLASBENI DVOBOJ POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) LORELLA PREDMET POŽELENJA DRUŽABNA KRONIKA VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT ZRCALO TEDNA VREME SPET DOMA (VPS 20.00) HUDIČEV IZBOLJŠEVALEC SVETA, PORTRET RADKA POLIČA RACA (VPS 21.35) TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VREMENSKA PANORAMA TV PRODA|A SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 08.55) SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOSI. VOŽNJE (VPS 09.55) TV PRODAJA SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS Z VOŽNJE (VPS 11.25) SESTRIERES: FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), FINALE, PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.25) OSLO: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) SKOZI ČAS (VPS 18.50) CIUDAD REAL: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, POLFINALE: CIUDAD REAL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 15.55) TRETJA TEKMA FINALA KONČNICE DP V HOKEJU NA LEDU, PRENOS (VPS 17.40) NOMADI NEBA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANST. SERI|A, 2/3 (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 8/22 (VPS 21.00) I. STRAVINSKI - J. KUDELKA: OGNJENA PTICA, TV BALET V IZVEDBI KANADSKEGA NARODNEGA BALETA (VPS 21.50) SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/17, PONOVITEV (VPS 22.45) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8/24, PONOVITEV (VPS 23.05) VIDEOSTRANI Kanal A 8.20 8.55 9.45 10.35 13.05 14.00 15.00 15.55 16.50 17.40 18.30 19.00 20.00 22.00 22.55 0.45 TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 95. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 96. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 97. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 98. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 99. dela ameriške nadaljevanke Povodni mož 2003 - podelitev nagrad slov. plesnim ustvarjalcem, ponovitev Dannyjeve zvezde, posnetek Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Resnica TV škandalov, dokumentarna oddaja čarovnice, 3. sezona, 16. del ameriške naniz. Planet 10 Non Stop Music Družinski film: Hišni pripor, ameriški film Tihi zločin, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Reflex: Crvena zvezda, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PO? 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.35 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.45 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.25 Action Man, sinhronizirana risana serija 9.50 Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film 10.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.05 Beyblade, risana serija 11.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 11,55 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.50 Posnetek, ameriški film 14.15 Oh, ta osemdeseta, 3. del ameriške humoristične nanizanke 14.45 Za vse so krivi Viktorji, ponovitev 15.40 Na deželi je lepo, Z sezona, 4. del avstral. naniz. 16.35 Nesreča na gori, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki jamieja Oliverja, 2. sezona, 17. del angleške dokumentarna oddaje 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.30 Castrova ljubica, ameriški film 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika EE 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 IZOO 14.00 14.30 15.00 17.30 18.30 19.00 20.00 21.30 22.00 22.30 23.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon A to je tol, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon Spomini Antona Pavlice, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, pon Drom - Pot, romska oddaja, prvič Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: inkontinenca, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, Vlsus center Maribor, pon Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show ABCD, svet avtomobilizma, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Predah v gibanju, mag. Nada Rotovnik - Kozjek dr. Med, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov 10.30 10.55 12.30 13.00 13.30 13.30 14.00 14.55 15.55 16.30 16.45 17.00 17.15 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.35 0.35 1.05 1.55 2.20 3.10 3.40 4.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: OTOK (VPS 16.50) VRNITEV DOMOV, KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.05) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 11/ 26 (VPS 17.20) MOA - SKRIVNOST OR|AŠKE PTICE, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 9/13 (VPS 20.00) SVETOVNI IZZIVI (VPS 20.55) PODOBA PODOBE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SHACKLETON, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARII, TV NANIZANKA, 9. EPIZODA: MORILEC DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV (VPS 01.10) DNEVNIK ZAMEJSKE TV MOA - SKRIVNOST ORJAŠKE PTICE, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA SVETOVNI IZZIVI PODOBA PODOBE NASPROTJA SE PRIVLAČIJO, AMERIŠKI FILM (VPS 04.30) Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rokomet, moja igra 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Sijaj, ponovitev 14.00 Risanke 14.30 Automobille 14.45 TV prodaja 15.00 Angleška nogometna liga, prenos 17.00 llirika, turistična TV prodaja 17.30 Komet 13, ponovitev 18.30 Naš vrt 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 21.30 Reporter X 22.00 Angleška nogometna liga, posnetek 00.00 K 1, športni program 01.00 TV prodaja 01.30 Videostrani PONEDELJEK, 15.3.2004 Slovenija 1_[J 6.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: MREŽA 9.20 RISANKA 9.30 GRANATNO JABOLKO, DOKUMENTARNA SERIJA, 4, ZADNJI DEL 9.40 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 10/26 10.05 RAZPOKE V ČASU: KAČJA KRALJICA (ČRNI KAL), IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 11/17 Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 12.45 TV PRODAJA 13.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.20 SKOZI ČAS (VPS 17.20) 17.35 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 47/ 158 (VPS 17.35) 18.00 PIŠKOT SREČE, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.00) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENSTKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 9/24, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.05 VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 19. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 11. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 100. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 230. del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 20. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 5. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 7. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Filmski ciklus Rambo: Rambo 3, ameriški film ^ 21.50 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 4* 13. del ameriške humoristične nanizanke // Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 tv program 23.20 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke Domače kraljestvo, 4. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP tv 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 0.45 Beyblade, risana serija Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 35. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 130. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 127. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, pon. 57. dela brazilske nad. športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 58. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 128. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 131. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 36. del španske nad. 24UR Pod eno streho, 4. sezona, 4. del sosedske nad. Sedma nebesa, 7. sezona, 6. del ameriške naniz. Naša sodnica, 3. sezona, 5. del ameriške naniz. XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 16.15 TV prodaja 16.30 20 kraljic ročka, glasbena oddaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 147. del italijanske telenovele 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Moderna orožja 20.30 Agencija, 17. del ameriške nanizanke 21.30 Baza, ameriški akcijski film, 1999 @ 23.15 KI, športni program 00.15 TV prodaja 01.05 Videostrani TOREK, 1632004 Slovenija 1 a EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 Šola na jupitru, pon 12.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. Peter Gregor, pon T7.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon 21.00 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Stmad - Reza, prvič 21.30 Košarka - 1A liga moški, Koper: Rogla, posnetek tekme 23.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.30 TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, živo 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov T73 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.35 9.45 10.05 10.15 10.35 11.25 12.20 13.00 13.30 13.30 14.00 15.05 16.30 16.50 16.55 17.05 17.20 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 22.00 22.50 23.40 23.40 0.30 0.50 1.20 1.40 2.30 3:25 4.05 5.00 Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 9.05 GLASNIK, ODDAJA O KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 47/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 15.50 TV PRODAJA 16.25 TEDENSKI IZBOR 16.25 ŠTUDENSTKA 16.55 STUDIO CITY 17.50 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.35 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 48/ 158 (VPS 18.30) 19.05 OTROK RAZSVETLJENSTVA, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4, PONOVITEV (VPS 19.00) _ 21.00 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07,00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: OTOK VRNITEV DOMOV, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 11/26 MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 7/26 RISANKA SPREHODI V NARAVO: NA ODPADLEM LISTJU MOA - SKRIVNOST ORJAŠKE PTICE, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA VSAKDANJIK IN PRAZNIK PODOBA PODOBE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR SVETOVNI IZZIVI HUDIČEV IZBOLJŠEVALEC SVETA, PORTRET RADKA POLIČA RACA JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 9/13, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PRAVLJICE MIKE MAKE: KAJ NAREDI KLOVNESA MIKA MAKA, ČE JE ŽALOSTNA?, OTROŠKA NANIZANKA, 20/26 (VPS 16.50) RISANKA MLADI VIRTUOZI: PIANISTKA KAJA PRODNIK (VPS 17.00) KN|IGA MENE BRIGA • S.S.SARASWATI: YOGA NIDRA, PONOVITEV (VPS 17.15) ŽIVETI Z MORJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET IZBRISANI, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 9/13 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) ŽIVETI Z MORJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP IZBRISANI, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM NEGATIVNI TOTAL, DOKUMENT. IGRANI FILM SREČKO KOSOVEL: V MENI PREVRAT, TV ESEJ GLASBENA ODDA|A 21.35 23.25 23.55 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/24 (VPS 20.05) NEGATIVNI TOTAL, DOKUMENTARNI IGRANI FILM (VPS 20.30) SREČKO KOSOVEL: V MENI PREVRAT, TV ESEJ (VPS 21.10) JADVIGINA BLAZINA, MADŽARSKI FILM (VPS 21.50) VIDEOSPOTNICE (VPS 23.35) ^ 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/24, PONOVITEV (VPS 00.05) VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 20. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 12. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 101. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 231. del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 21. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 6. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 8. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Rdeči zmaj, hongkonški film 21.30 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 2Z00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 22,30 Domače kraljestvo, 4. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.35 22.40 23.35 0.40 Beyblade, risana serija Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 36. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 131. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 128. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, pon. 58. dela brazilske nad. Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 59. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 129. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 132. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 37. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Burne noči, ameriški film XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama 22.00 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, prvič 22.30 Arturjev šou 23.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.30 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III PCP ; tv ; TevePika v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 16.15 TV prodaja 16.30 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.00 Naš vrt, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 148. del italijanske telenovele 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Diamanti, ameriška komedija, 1999 21.40 Višji cilji, ameriški triler, 2000 ^ 23.30 Ski Open, smučarsko tekmovanje 00.00 Automobille 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani SREDA, 17.3.2004 Slovenija 1 a E3W 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Koiarka ■ 1A liga moiki, Koper: Rogla, posnetek tekme, pon 11.00 Drom - Pot, romska oddaja, pon 11.30 Prakristjani, univerzalno življenje, pon 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 18,30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 21.30 lana, oddaja o sončni strani življenja, tema: depresija, prvič 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.35 9.45 10.10 10.25 10.50 11.20 11.40 12.10 12.40 13.00 13.15 13.15 13.40 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 22.00 22.55 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PRAVLJICE MIKE MAKE: KAJ NAREDI KLOVNESA MIKA MAKA, CE |E ŽALOSTNA?, OTROŠKA NANIZANKA, 20/26 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 5/26 RISANKA SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 4/26 MLADI VIRTUOZI: PIANISTKA KAJA PRODNIK KNJIGA MENE BRIGA - S.S.SARASWATI: YOGA NIDRA ŽIVETI Z MORJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP IZVIR(N)!, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA KULINARIKA Z LEONOM POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 IZBRISANI, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 13/38 (VPS 17.25) BARVE JESENI (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: ZAJTRK PRVAKOV, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OMIZJE (VPS 22.55)_ © Demokracija • 11/2004 tv program 0.25 NOČNI IZBO« 0.25 DNEVNIK, ŠPORT 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1.35 BARVE JESENI 2.30 KAKO BITI NESREČNA IN UŽIVATI, KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 02.35) O GLASBENA ODDA|A Slovenija 2_ 7.45 8.00 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 16.25 16.55 17.50 18.20 18.35 19.00 19.55 23.15 23.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TEDENSKI IZBOR GENERACIJE ZNANOSTI MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 48/158 VIDEOSTRANI TV PRODAJA VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA ŠEST ŽENA HENRIKA VIII., ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.15) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 49/ 158 (VPS 18.30) KONČNICA, PONOVITEV ŠPORTNA SREDA: ČETRTA TEKMA FINALA KONČNICE DP V HOKEJU NA LEDU, PRENOS (VPS 19,55) ZORAN PREDIN IN ŽIVE LEGENDE - ŽIVLJENJE NI POTICA, DOKUMENTARNI FILM (VPS 22.30) VIDEOSPOTNICE (VPS 23.15) QUEIMADA - OTOK V PLAMENIH, ITALIJANSKI FILM (VPS 23.45) VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 21. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 13. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 102. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 232. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 22. del avstralske nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 7. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 9. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin 20.50 Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 21.30 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 30 Domače kraljestvo, 4. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 00 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 Beyblade, risana serija Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 37. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 132. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 129. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 59. dela brazilske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 60. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 130. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 133. del venezuelske nad. 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 38. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Boleča skrivnost, ameriški film 21.45 Na kraju zločinam, 3. sezona, 9. del am. naniz. 22.40 XXL premiere 22.45 Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama TevePika ES 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 13.00 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon A to je to!?, poučno zabvna oddaja, vodi: Alenka Strnad ri Reza, pon BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 24 UR, prenos v živo ABCD, svet avtomobilizma, prvič Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež Slovenska vojska, prvič Šola na jupitru, živo jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: depresija, pon Arturjev šou Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 4. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Diamanti, ameriška komedija, 1999 16.15 TV prodaja 16.30 Agencija, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 149. del italijanske telenovele 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 lisice, 18. del jugoslovanske serije 21.00 Sijaj 21.30 Ponovno rojen, ameriška romantična komedija, 2001 23.15 Reporter X, ponovitev 23.45 TV prodaja 00.15 Videostrani PCP tv Slovenija 1 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 13/38 9.15 RISANKA 9.25 POD KLOBUKOM 10.00 10.40 11.35 12.00 13.00 13.30 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22,50 23.20 23.55 23.55 0.45 1.05 1.45 2.15 3.10 3.40 5.30 ZGODBE IZ ŠKOLIKE BARVE JESENI DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3/12 TOTALNA REVOLUCIJA. DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV GLADIATORJI 2. SVETOVNE VO|NE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/13, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: KANAPE-KANAP... (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO (VPS 17.25) ZENIT (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA • HANNAH ARENDT: IZVORI TOTALITARIZMA (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER OB 100-LETNICI ROJSTVA SREČKA KOSOVELA - ALDO KUMAR-MILKO ŠPAREMBLEK: EPITAF ZA SREČKA KOSOVELA, TV KOREOAKT (VPS 22.50) SKUPINA FESTIVAL BREŽICE 2003 - MEDNARODNI PRO|EKT GALLUS, 2. DEL (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) JASNO IN GLASNO ZENIT TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA GLASBENA ODDAJA 23.25 Samo bedaki In konji, 5. del angleške humoristične nanizanke Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Slovenija 2 7.45 8.00 9.05 9.35 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 15.40 16.10 17.05 17.35 17.50 18.15 20.00 20.35 0.00 0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR TEDENSKI IZBOR MOSTOVI ■ HIDAK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ., 49/158 VIDEOSTRANI TV PRODAJA VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA NOMADI NEBA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/3, PON. VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV :; SKOZI ČAS (VPS 17.30) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 50/ 158 (VPS 17.45) DRUGA NAJLEPŠA STVAR, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) ŠPORT (VPS 20.05) PAU: EVROLIGA V KOŠARKI, PAJ ORTHEZ -UNION OLIMPIJA, PRENOS (VPS 20.35) POSEBEN POGLED: O POŠASTIH IN LJUDEH, RUSKI FILM (VPS 22.35) VIDEOSPOTNICE (VPS 00.05) ; 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 11/24, PONOVITEV (VPS 00.35) VIDEOSTRANI ČETRTEK, 18.3.2004 Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 13. dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 22. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 14. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 103. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, zadnji del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 23. del avstral. naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Mi smo pa družina!, 8. del ameriške humoristične nanizanka 17.55 Moja najstnica, 10. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 KrimiČ: Umor pika com, ameriški film 21.45 Tajni agenti, 2. sezona, 5. del angleške naniz. Pop TV PCP . TV 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 2100 22.55 23.00 23.50 0.55 Beyblade, risana serija Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 38. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 133. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 130. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, pon. 60. dela brazilske nad. Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 9. ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 61. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 131. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 134. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 39. del španske nad. 24UR Trenja Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 6. del ameriške nanizanke Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke XXL premiere Šola za rešetkami, dokumentarna oddaja 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Slovenska vojska, pon 10.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: Dr. Peter Gregor, pon 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 21.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, prvič 22.00 Pomenkovanja, produkcija VI-TEL 23.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 01.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 IV prodaja 09.10 Kako preživeti, 4. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14,30 Ponovno rojen, am. romantična komedija, 2001 16.15 TV prodaja 16.30 Lisice, ponovitev 17.30 Sto Izložb, sto strasti, 150. del italijanske telenovele 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19,00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Pepel Iz raja, argentinska kriminalna drama, ,1997 22.00 Brezdomec, ameriški akcijski film, 1996 ^ 00,00 Automobille 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 radijski program m RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstreije 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora In narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Nas gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21,00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik jezus živi Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Siovenc' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostlk 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSčila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 2100 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna Iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes In jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voSčila PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi _ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14,05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani In hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05,00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora In narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za duSo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 11/2004 športna kolumna Esad Babačič Priznati moram, da sem se ob gledanju spomladanske uverture med Mariborom in Gorico neizmerno zabaval. Kar nekako milo se mi je storilo, ko so se igralci obeh moštev podili po Ljudskem vrtu in iskali Vijolice, ki so se izgubile nekje v blatu. Veliki zmagujejo Če vemo, da velja igrišče Maribora za eno lepših v ligi, si lahko samo predstavljamo, kako so videti druge zelenice. No ja, kako so bile videti, preden se je burja pomešala s snegom in odnesla prvi krog prvenstva. Seveda je bila tudi igra v Mariboru temu primerna. Toliko nenatančnih podaj in jalovih strelov res ne morete videti v nobeni resni ligi. Toda to je vendarle naš nogomet in mi ga imamo radi, mar ne? Za to, da ne bi bilo nobenega dvoma, je poskrbel kar kolega Lovrenčič, ki se je navduševal nad vsako, še tako nenevarno priložnostjo na obeh straneh. Kdor je za trenutek zamižal, sije lahko predstavljal, da gleda tekmo lige prvakov ali še kaj boljšega. Nobenega dvoma ni, da si naš nogomet, pa naj bo še tako reven, to zasluži. Zakaj bi jokali, če se lahko smejemo. Čestitke komentatorju za profesionalen pristop in hvala igralcem obeh moštev za poživitev sobotnega popoldneva. Precej drugačen je bil večer, ki sem si ga minuli teden delil s košarkarji Olimpije. Ne bom rekel, da sem jokal, toda tudi kakšnega posebnega smeha ni bilo. V bistvu sem bil presenetljivo sproščen, kar je precej čudno glede na to, da je igralo moštvo, za katerega navijam. Toda letošnja Olimpija je resnično tako dolgočasna, da lahko človek ob njeni igri preprosto zaspi. Drugačnega vtisa ne bi mogli dobiti niti ob najbolj temperamentnem napovedovalcu. Zal ostaja Filipovski v svojih načelih neusmiljen, in kot kaže, bo prekosil celo svojega učitelja Sa-gadina. Medtem ko nasprotniki igrajo, se Makedonec izgublja v šablonah in zaman čaka, kdaj bo njegov stroj naposled začel mleti. Trdo delo na treningih ima na njegove igralce očitno nasproten učinek, saj so čedalje bolj napeti in nervozni. Njim očitno ni dovolj, ker so se uvrstili med šestnajst najboljših v Evropi, kot nas poskuša prepričati Filipovski, ki je svoje bojda dosegel. Če je tako, potem bi lahko svojim igralcem pustil malce več svobode. Tako kot je to demonstriral Jasmin Repeša, ki svojih košarkarjev ne "kaznuje", če v napadu "pretiravajo". Rezultat bolj liberalnega pristopa so individualni vložki, ki spravljajo nasprotnike drugače ni moglo biti, saj je po verjetnostnem računu veliko več možnosti za koš, če moštvo nanj meče, kot čc nc meče. Vsekakor v pouk Filipovskemu, ki je kas-triral svoje najboljše posameznike. Kako naj si drugače razlagamo apatijo Marina Baždariča in skrajne napore Boise, da bi sebe in soigralce dodatno motiviral. Zanimiva so tudi nihanja Simona Petrova, ki variira med vrhunskim in povprečnim. Kot sem zapisal minuli teden, bi veliko moštvo - to pa Olimpija očitno ni -že naredilo carski rez in bržčas poskusilo z novim trenerjem. Kaj je to veličina, nam je minuli teden demonstriral Radoslav Nesterovič, ki se je iz zvestega voj-ščaka, rojenega za obrambo, pre- Zanimiva so tudi nihanja Simona Petrova, ki variira med vrhunskim in povprečnim. Kot sem zapisal minuli teden, bi veliko moštvo - kar pa Olimpija očitno ni - že naredilo carski rez in bržčas poskusilo z novim trenerjem. v obup. Tudi disciplina ima svoje meje. Tega se zaveda tudi Pipan, ki je s povprečnim igralskim kadrom prvo presenečenje sezone. Pivovarna Laško je na dobri poti, da pride celo na sklepni turnir lige Goodyear, kamor morda ne bo Olimpije; tej bo tako ostalo le še domače prvenstvo. Laščani so se v soboto poigrali s Cibono, ki je v manjši krizi. Premagali pa so jo prav z njenim orožjem - meti za tri točke. Kot že rečeno, je selektor slovenske reprezentance "pustil", da so se njegovi igralci "razpucali", in na koncu se je račun izšel. V bistvu levil v čistokrvnega napadalca, dejavnega pod obema obročema. Spurs so tudi brez Duncana ostali na običajni ravni, za kar se lahko zahvalijo tudi našemu košarkarju. Bomo videli, kako bo, ko se vrne iz lige MVP. Verjetno bo tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako je to v velikih klubih, samo da ti zmagujejo. Podobno kot Rašo bi se verjetno odrezal tudi Nachbar, če bi mu Van Gandi podaril kakšno četrtino. Toda očitno je red v ligi NBA na prvem mestu. Tudi Boštjan bo moral počakati, da se jih nekaj poškoduje, šele potem bo lahko pokazal, kaj zna. Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 216 cm visoki Primož Brezec je eden izmed najpomembnejših znanilcev novega vala slovenske reprezentančne košarke, ki bo moral kaj kmalu začeti potrjevati svoj razkošni košarkarski talent in znanje tudi v ostri mednarodni areni. Košarko je sicer začel igrati z osmimi leti v košarkarskem klubu Kraški Zidar v Sežani. Od tod ga je pot vodila v lj ubljansko Olimpijo, kjer ga je značilno Sagadinovo sistematično delo že leta 2001 izvrglo v NBA - vrhunec košarkarjevega prizadevanja. Kako bi primerjal NBA in evropsko košarkarsko publiko? Razlika je velika. Meni osebno je evropska košarkarska publika bolj pri srcu, predvsem zaradi glasnega navi- tudi vsako leto več. Kdaj pa bo napočil trenutek, da bo evropski trener prevzel moštvo NBA, ne vem, saj je tukaj še vedno precej drugačen tempo igranja tekem in način treniranja. Kdo je zate najboljši evropski igralec in igralec NBA? Najboljši igralec NBA je zame Tim Duncan, evropski pa Dejan Bodiroga. Kako bi se v NBA znašel Bodiroga kot izrazit predstavnik evropskega košarkarskega sloga? Menim, da bi Bodiroga lahko prav tako izvrstno igral v NBA. Mislim, da bi bila ekipa Sacramento Kings njemu najbolj pisana na kožo. Ali si imel občutek, da si bil za svoja leta bolje taktično pripravljen kot denimo tvoji ameriški vrstniki? V čem vidiš največjo razliko med NBA in evropsko košarko? V NBA se igra bolj na moč, tek- janja. V ZDA pa je tekma bolj družaben dogodek, kjer se srečaš s prijatelji po službi, spiješ pivo in kaj poješ. Tukaj je tekma izjemen šov, kjer se prodajajo vse brezalkoholne in alkoholne pijače ter fast food, ki ga ljudje pojejo kar na svojem sedežu, medtem ko spremljajo tekmo. V Evropi ljudje prihajajo na tekme predvsem zaradi športnega in tekmovalnega duha, med navijanjem za svoje moštvo pa nimajo časa za nič drugega kot glasno spodbujanje. V ZDA pogrešem tudi glasne navijaške skupine. Kje je najbolj vročekrvna košarkarska publika v NBA? Najbolj vročekrvna košarkarska publika v NBA je zagotovo pri Sacra-mento Kings, kjer me navijanje v dvorani najbolj spominja na Evropo, saj so tam ljudje najglasnejši. Zanimivo pa je tudi to, daje njihova dvorana za vsako tekmo v sezoni popolnoma razprodana. Mesto namreč živi za košarko. Koliko je v NBA sploh pravih tradicionalnih derbijev? Tradicionalni derbi na Vzhodu je vsekakor Indiana Pacers-New York Knicks, kar pa bo letos še bolj izrazito, saj je Isiah Thomas (nekdanji trener Pacers) na mestu predsednika Knickov. Tekme med Los Angeles Lakers in Sacramento Kings pa so največji derbi na Zahodu. Kdo je Indianin največji nasprotnik oziroma tekmec, ki izraziteje vzbudi navijaška čustva? Največji tekmec Indiana Pacers so ta čas New Jersey Nets in Detroit Pistons na Vzhodu, Los Angeles Lakers in San Antonio Spurs pa na Zahodu. Ta moštva vedno napolnijo dvorano Consicofield. Kaj pomeni sallary cup? Sallary cup pomeni, koliko lahko klub porabi za pogodbe igralcev. Letošnja meja je 44 milijonov dolaijev. Te meje klubi ne smejo preseči, ker se potem plačajo dodatni dolarji ligi. Za vsak preseženi dolar je namreč treba isti znesek plačati ligi NBA. Zdaj ko si že tretjo sezono v NBA - ali lahko oceniš ligo predvsem kot šov, ki je namenjen izključno gledalcem (tudi košarkarska pravila so zategadelj ohlapnejša, prava tekmovalnost pa se razpla-meni šele v play-offu), ali pa je to še vedno vrhunec košarkarske igre, predstave in organizacije? NBA bi ocenil predvsem kot šov, kjer se prodaja hrana in pijača, med vsakim odmorom pa je zabavni in plesni program, nagradne igre itd. Tekma s šovom med polčasom in time-outi traja tri ure. Sov (vključno z organizacijo tekmovanja in predstave) je namenjen izključno gledalcem. Seveda pa ne manjka vrhunske košarke. Na katerem mestu po priljubljenosti je ta čas NBA v ZDA? NBA je v ZDA na drugem mestu po priljubljenosti, takoj za ameriškim nogometom. Zanima me, kakšen status imajo zdaj evropski košarkarji v NBA in kdaj bo napočil trenutek, ko bo evropski trener prevzel moštvo NBA? Evropski košarkarji imajo vsako leto boljši status v ligi NBA, saj jih je movalni ritem je napornejši, zaradi tega je tudi manj časa za treniranje. Tukaj se trenira izključno samo enkrat na dan, nedelje so prosti dnevi, kar ni običaj v evropskih klubih. Tudi odmor med sezonami je v NBA daljši, od vsakega igralca pa pričakujejo, da v vmesnem času trenira in da je na prvi dan priprav v dobri formi. V NBA je tudi več pomožnih trenerjev in drugega osebja, ki je vselej v pomoč družini igralcev in je pripravljeno pomagati 24 ur na dan. Glede na to, da se še nisi pretirano naigral, me zanima, zakaj si se odločil za tako hiter prehod v NBA, saj bi nemara že iz izkušenj lahko uvi-del, da boš prva leta skoraj zagotovo manj v igri? Kakšna je vizija tvojega igranja v NBA? Ali bi bilo mogoče, da te klub posodi kakemu evropskemu klubu oziroma ligi CBA? Za tako hiter prehod v NBA sem se odločil, ker sem čutil, da lahko igram, in verjel, daje bil pravi čas. Leto prej sem bil izbran na naboru kot 27. in dogovor med menoj in Pacers je bil, da po enem letu pridem v klub. Citati 7.000 citatov domačih in svetovnih modrijanov ® Poslovni register "osebne izkaznice" vseh SLO posl. subjektov (več kot 170.000 organizacij) ® e-pošta imenik slovenskih e-mail naslovov (več kot 130.000 naslovov) ® e-razglednice brezplačno pošiljanje elektronskih razglednic (več kot 400 motivov) © Ribi (19. februar - 20. marec) Z vsakim dnem se naučite več, a odločili ste se, da boste ostali to, kar ste. Vaši prijatelji so ravno začeli opažati, da vas sploh ne poznajo - zanje ste veliko večja skrivnost, kot si lahko predstavljate. Polna luna bo prinesla veliko olajšanje. Oven (21. marec - 20. april) Venera v vašem znamenju povzroča, da se počutite posebne. Z navdušenjem boste kupovali lepe stvari sebi, za svoj dom in za svoje najdražje. Pri tem se boste vendarle zavedali, da ste za vse zelo veliko delali. Če ste utrujeni, je čas za počitek. Bik (21. april-21. maj) Zavedajte se, da vas včasih vrtijo okoli prsta kot lutko. Morda ima vaš romantični partner občutek, da potrebuje več svobode v vajinem razmerju, vi pa si želite biti veliko bolj povezani. Vzemite si dan ali dva, da ne boste videti preveč vsiljivi. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Vaša kariera je na prvem mestu pa še zagotovljena je. Želite si zanesljivosti, hkrati pa bi radi še malo tvegali in poskušali kaj novega. Pomislite, kaj vam bo zares prineslo največ zadovoljstva. Zdaj je čudovit čas za praznovanje. Rak (22.junij - 21 .julij) Kar koli se v vašem življenju dogaja, verjemite, da je zato, da bi se česa novega naučili. Če ste se preselili v nov okoliš, je zdaj čas za raziskovanje novega kraja, poiščite knjižnice, potovalne agencije, kavarne in vse, kar vam pride na pot. Lev (22. julij - 21. avgust) Želite zaslužiti čim več denarja - raje pa se odpravite in najprej poglejte, kakšne možnosti pravzaprav sploh imate. Potrudite se najti sveže ideje za rešitve, ki jih že ves čas iščete. Zvezde vas spodbujajo h konstruktivnim dejanjem, ne ukrepajte prehitro. Devica (22. avgust - 21. september) Pomislite na nove poti ali pa se podajte vsaj na sproščujoče potovanje, seveda če ne boste združili tudi tega potovanja s poslom. Opazili boste rast intuicije, še posebej v soboto, ki se bo odvijala tako kot vaše najživahnejše sanje. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Veliko se dogaja pri vašem delu pa tudi sicer, naj je povezano z vašim delom ali ne. Pazite, da se ne boste ukvarjali s preveč stvarmi, ki niso koristne za vas. Če ne boste pazljivi, vas utegne kdo opetnajstiti. Pripravite se na dolg dan. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Nikakor se ne morete izogniti misli na romanco. Učite se, kaj pomeni ljubiti sebe in druge. In vsak dan dobivate sporočila, da do sedaj niste bili kdo ve kako uspešni na tem področju. Poskusite kaj več prebrati na to temo in vse vam bo lažje. Strelec (22. november - 20. december) Veliko stvari je odvisnih od tega, kaj se dogaja v okviru vašega domačega življenja. Postavili se-boste pred nekatera dejstva in boste morali nekako presoditi, kaj vam je najvažnejše. Vedno bolj boste zadovoljni s tem, kar se dogaja okoli vas. Finance - odlično. Kozorog (21. december - 19. januar) Način, kako se kakšna stvar pove, postaja zelo pomemben. Ta teden boste morali opraviti cel kup telefonskih pogovorov, s katerimi boste dokazovali, da imate prav. Nekdo pomemben se bo odločil po dolgem času spet priti v vaše življenje. Vodnar (20. januar - 18. februar) Ne marate se preveč ukvarjati s financami, vendar se kdaj pa kdaj zares morate, sicer ne boste dobro prišli skozi. Čudovito bi bilo, če bi se nehali tako grozno sekirati in bi se raje posvetili temu, da se izvlečete iz zagate. Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 Okna z oznako XP, ki več niso čisto nova, saj so na trg prišla že v drugi polovici prejšnjega leta, so tokrat na voljo v dveh različicah: profesionalni, ki je namenjena za poslovno in zahtevnejšo rabo, in domači (Home edition), ki je nekako rezervirana za domače računalnike. Med obema ni večjih pomembnejših razlik, tako da je pravzaprav skoraj vseeno, katero kupite. Prvo, kar boste opazili pri obeh različicah, je ličen in vizualno čist videz, ki ga še dodatno poudarja topla modra barva (z njo so pri Microsoftu zares zadeli) in natančno ter lepo oblikovan vmesnik. Kot že v nekaterih prejšnih različicah v novih Oknih najdete izpopolnjeni Windows Messenger, ki je namenjen komuniciranju prek in-terneta. Narejen je tako, da lahko z njim komunicirate tako z uporabo besedila kot videa in glasu, le dobro internetno povezavo morate imeti. Povsem nova funkcija je tako imenovano oddaljeno namizje, ki vam omogoča, da si ustvarite navidezno sejo in da tudi takrat, kadar vas ni doma ali v pisarni, dostopate do svojega računalnika od koder koli na svetu. Funkcija vam omogoča odpiranje datotek in aplikacij z drugega računalnika, zelo dobrodošla pa je tudi za odpravljanje težav na daljavo. Poleg vrste drugih zanimivih aplikacij je zanimivo tudi orodje, ki vam, če ste kupili nov računalnik, omogoča preprosto selitev podatkov in nastavitev s starega računalnika na novega, že standardna in zelo dobrodošla pa je funkcija, s katero v primeru težav svoj računalnik obnovite na čas, ko je še vse delalo. Office 2003 Kot se to spodobi, je Microsoft skupaj z novimi Okni na trg poslal tudi nov program Office, ki je ta čas najpopolnejši program za delo z dokumenti, preglednicami in tabelami. Novi Office je na voljo v štirih različicah - temeljni, profesionalni, študentski (slednja je cenovno najugodnejša) in različici za manjša podjetja. Podobno kot nova Okna vse štiri različice presenetijo s prenovljenim in še poenostavljenim videzom, za katerim se skriva vrsta novih funkcij. Tako imate z novim Wordom neposreden dostop do zbirk podatkov na internetu iz vseh programov, ki jih vključuje. Dostopanje so Enciklopedije, dnevnikih časnikov, Telekomovega imenika, deviznih tečajev ... neposredno iz dokumenta, na katerega pišete, še nikoli ni bilo tako preprosto. Dobrodošla je tudi že uveljavljena funkcija, ki vam obnovi dokument, če se vam med pisanjem nenadoma sesuje sistem, in funkcija, ki vam omogoča, da sami določate, kdo ima pravico do spreminjanja vaših dokumentov. Hkrati s tem vam Word zapisuje natančno zgodovino sprememb, ki ste jih naredili v dokumentu. Tako se vam ne more več zgoditi, da bi pri pisanju seminarske naloge pozabili, kateri stavek ste izbrisali včeraj. Precej izboljšan in popravljen je Outlook 2003, ki ga dobite zraven v svežnju. Omogoča vam, da si sproti zapisujete pomembne dogodke in opravke, ki vas čakajo, Outlook pa vas o njih vedno pravočasno obvesti. Novi Office, ki je od februarja letos na voljo tudi v slovenski različici, seveda vsebuje standardne programe, kot so Word, Excel, Outlook, PowerPoint, Access, Publisher (odvisno od različice), tako da z njim dobite zares popoln in vsestransko uporaben pisarniški program. Kot pravi Kamenko Kesar, tiskovni predstavnik slovenskega Microsofta, so s prodajo obeh svežnjev zelo zadovoljni, saj primerjava četrtletnega obdobja kaže, da se oba prodajata bolje, kot sta se prodajali njuni starejši različici Okna in Office 2000. Kot pravi, se slovenske različice obeh svežnjev prodajajo neprimerno bolje kot angleške, kar je seveda razumljivo, hkrati pa je to razlog več, da pri Microsoftu nadaljujejo z že dodobra uveljavljeno prakso slovenjenja Microsoftovih programov. Aleš Kocjan Računalniški gigant Microsoft je zadnje leto na svetovni računalniški trg poslal dva nova programska svežnja, s katerima nadaljuje svojo prevlado med operacijskimi in pisarniškimi programi. Gre seveda za nova Okna z oznako XP in Office z oznako 2003. Oba svežnja sta, kot je to postalo že pravilo, na voljo tudi v slovenščini. Novi Media Player ponuja široko paleto preoblek in preprosto upravljanje z glasbenimi in videodatotekami. Prvo, kar opazite pri novem programskem svežnju Office, sta preglednost in lična zunanjost. S toplo modro barvo so tokrat pri Microsoftu zadeli. Velik napredek je opaziti tudi pri Microsoftovem Outlooku, ki je v nasprotju z nekaterimi starejšimi različicami veliko bolj všečen na prvi pogled, delo z njim pa je preprostejše. Navdušijo zlasti dodatne mape za elektronska sporočila in pregleden koledar, s katerim načrtujete svoje obveznosti. I> Ijamo v skladu z * načelom profesi- » onalne novinarske II etike, katere na- ■ men je služiti inte- ^ resom javnosti ne ' glede na politično, RfSjniStf svetovnonazorsko ZF6I3 Z ali kakršno koli ¡j^s. drugo prepričanje. DE^íorrapCIA Ministra^ zrela za slovo I^sl^SE: "5š obliki ni javno obsodil. Politbiro KK politbiroja v naje tako postal ideološki in gospodar- stajanju. Sloveni-ski organ v političnem zenitu sloven- jo bodo iz ozadja ske paradržave. Tu se je Slovencem usmerjali tudi ponovila zgodba o ud- ljudje, ki se niso bovški ekonomski orga- povzpeli s čast-nizaciji ali vloga Udbe da- nim delom in znanjem, poučevali pa nes v vodenju gospodar- nas bodo celo o novih etičnih nače-skih in političnih poslov lih. Ali je to nekaj novega in prese-demokratične države. netljivega? Državljani, bodite pozor-Najnovejši Kučanov ni! Kučanovforum kot društvo še ni Politbiro zarotnikov Po Toševem Politbarometru se je pojavil nedavno Kučanov politbiro (pod imenom forum) v maniri vladavine prekaljene revolucionarne partije, vendar tokrat v demokratični Sloveniji. V času komunizma je bil politbiro odmaknjen od množic in javnosti, saj je v konspirativnem duhu koval nove politične zarote t. i. družbene nadgradnje za sprotno rabo v komunizmu. Tokrat si je Kučanov biro uradno nadel ime Forum 21 po zgledu nekdanje boljševistične Baze 21. Vloga novega političnega foruma naj bi bila podobna izkušnjam nekdanjega politbiroja. Temeljila naj bi na konceptih tranzicijskih monopolistov (slovenskih tajkunov, japijev in političnih povzpetnikov), tako da bo iz ozadja diktirala politično akcijo, gospodarsko usmeritev in pripadajočo medijsko ideologijo. Premišljeno bo uveljavljala tudi javno nastopanje levičarskih prvakov in gospodarskih tajkunov v predvolilnem času. V tem smislu sta se ostarelemu partijskemu voditelju Milanu Kučanu žal tudi javno in ponižno priklonila predsednik parlamenta Borut Pahor in predsednik vlade Anton Rop. Ali sta v svoji naivnosti nasedla staremu lisjaku ali pa gre naposled za načrtno oživljanje nedemokratične ustanove komin-temovskega tipa, v katero se zavestno vključujeta LDS in ZLSD skupaj s predstavniki najvišjih državnih ustanov? Določeno naklonjenost Forumu 21 je pokazal tudi predsednik države, saj poteze ustanavljanja foruma v demokratično sporni, politbirojevski izum ni le postavitev Drnovškovega foruma o prihodnosti na organizacijsko trdno in vplivno podlago, saj je porojen predvsem iz eksistenčnega strahu pred izgubo oblasti in s tem privilegijev revolucionarne preteklosti. Ta strah so v zadnjih letih komunisti občutili ob nastopu Bajuko-ve vlade, zdaj pa je strah prerasel v paniko, ki jo je najbolje opisal Peter Toš ob komentiranju izidov Politba-rometra. Panika je tako postala nuja, ki naj opraviči sredstva paradržave. Tako se Kučanu pridružujejo razočarani levičarji in nekdanji mogočneži, ne manjka pa niti novodobnih povzpetnikov in Kučanovih političnih prijateljev. Na voljo so mu direktorji, uredniki, znanstveniki, politiki pa tudi skrajneži, ki so se povzpeli v dolgi vladavini partijskega sekretarja. Zdaj se bojijo, strah jih je ustanovljen. Statut Kučanovega foruma bo zaradi doslej spornih elementov zarotniškega značaja moral zom, inženiringom in prodajo eks-kluzivnega pohištva svetovno znanih proizvajalcev in oblikovalcev. Razen s tem se nismo ukvarjali z nobeno drugo dejavnostjo. Zal nekorektna dejavnost finne ORI-ON, Ltd. poslovno škoduje nam kakor verjetno tudi drugim osmim podjetjem biti javno ovrednoten in podvržen v Sloveniji, ki se imenujejo ORION. strokovni in državljanski kritiki, si- Pravtako nam škoduje polovična cer se nam bo zgodila nova udbo- uporaba imena ORION, ker se tako mafija ob samem vstopanju v Evro- ne ve, o katerem ORIONU se govori, po kot darilo oldboyev, tajkunov in Zato ne moremo mimo objavljenega starih kominternovskih mačkov. članka "GOLJUFIJE NA KVAD- Seveda je nesprejemljivo, da se RAT" novinarke Vide Kocjan, kjer je sestankov omenjene zarotniške objavila neresnice o povezavi med na- druščine udeležujeta Pahor in Rop. mi in v zadnjem času večkrat ome- Skupščina in vlada se morata od te- njeno družbo ORION Ltd. kljub do- ga javno distancirati. To je napad na mnevnemu preverjanju podatkov. Če demokratične norme in vrednote bi gospa v resnici preverjala infor- Evrope, izguba kredibilnosti države macije, bi jih na našem telefonu ali na- Slovenije v očeh mednarodne jav- slovu tudi dobila. Se enkrat poudar- nosti, sramota podalpske države. jamo, da naše podjetje Orion Inter- Dr. Anton P. Železnikar, Ljubljana trade nima nič z Orionom Ltd. Bernard Kučej, Orion Intertrade Goljufije na kvadrat (1) V Demokraciji št. 9 z dne 26. 2. resnice zamolčanih povojnih zloči- 2004 smo brali o domnevni povezavi nov, zlorab položaja in gospodarskih firme ORION INTERTRADE, d. o. prekrškov, skratka moralne in materialne korupcije v lastnih vrstah. Kučanov politbiro kaže na obliko mafijske organiziranosti s podporo države! Pravna država ostaja ob dogodku ustanavljanja foruma nema, saj v slogu generalne državne tožilke ni indicov za pregon takšne or-ganiziranosti. Državljani se sprašujemo, ali je prav zdaj, šele v okviru demokratične pravne države nastopil trenutek možnosti javnega zlitja mafije in države, kjer se bo strategija države usmerjala iz ozadja in na temelju sklepov o., s firmo ORION, Ltd. S firmo ORION, Ltd., z njenimi uslužbenci in ustanovitelji nimamo in nikoli nismo imeli nobenih poslovnih stikov. Operacijske mize KC Ob bežnem srečanju z g. B. Mik-lavčičem, nekdanjim sodelavcem pri graditvi Cankarjevega doma, sem dobil podatek, da so za eno operacijsko mizo v Kliničnem centru namesto 40.000 evrov plačali 129.000 evrov, to Družinsko podjetje ORION je trikrat več, kot bi smeli po podat-INTERTRADE s sedežem na Ce- kih, ki jih je sam pridobil iz cenikov, lovški 149 b, Ljubljana, se že od le- ki veljajo v Avstriji in Madžarski, ta 1991 ukvarja z uvozom, izvo- Zatrdil mije še, da gre v vseh primerih za enake značilnos-umw. radiodur. si ti operacijskih miz. Več se o tem žal ni hotel pogovarjati, edino na moje izrecno vprašanje je dodal, da ni nobenih dokazov o kakem podkupovanju. Pri tem sem bil hkrati presenečen in žalosten, da je lahko prav g. B. Miklavčič, ki je sedaj na odgovornem položaju direktorja Zavoda za socialno zavarovanje Slove- Tlismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ____________ _ _________ Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 poštni predal 4315 nije, soavtor zastrašujočih podatkov, ki so bili javno razglašeni, še preden so bile izkoriščene vse možnosti za vsestransko preveritev ali sanacijo in odpravo posledic inkriminiranega dejanja, nakupa operacijskih miz. Iz svoje izkušnje vem, da je imel do leta 1994 minister za zdravstvo g. B. Voljč pregled nad vsemi dobavami opreme iz uvoza in je kot dober gospodar na ministrstvu prek svoje strokovne komisije zahteval enotne razpise za vso potrebno uvoženo opremo za vse javne zdravstvene zavode v Republiki Sloveniji. Mene so kot zunanjega svetovalca komisije prosili, da pripravim vse potrebne elemente za javni natečaj za potrebne rentgenske aparature za več javnih bolnišnic in za izvedbo samega natečaja, ki je bil objavljen v Ur. listu RS št. 47/93. Dne 12.10. 1993 pa sem pooblaščeno vodil komisijski postopek odpiranja ponudb. Pri takem načinu nabave opreme iz uvoza je zagotovljen prihranek tudi do 20 odstotkov, in kar je najvažnejše, vsi sumi o kaki dozdevni nepravilnosti zadevajo ministrstvo in ne javni zavod. Nikjer, zlasti v nobenem od mnogih člankov v dnevnem časopisju, nisem zasledil trohice prepričanja, daje za vsako večjo nepravilnost v javnih zavodih sokrivo ministrstvo, ki ni pravočasno poskrbelo za instrumente in pogoje za večje nabave uvožene medicinske opreme. To bi hkrati pomenilo zahtevo, da bi moral odstopiti minister g. D. Ke-ber, kot je prostovoljno odstopil g. P. Rode, glavni direktor KC. Zolčna reakcija ministra, ki je celo prilival olje na ogenj, žal kaže, da ne pozna svojih odgovornosti in da ne obvladuje sebe niti svojega resorja. Taki ljudje pa prostovoljno nikdar ne odstopijo. O g. B. Miklavčiču menim, da RADIO.J. ___B1 __ J_ ■ 96,4 MHz ■ ||jP (ffi nO QDfew - - ffdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice Tig motata 5,2230 trat t* 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® rodkrag.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si se je kot nekdanji varovanec g. Janeza Zemljariča izneveril njegovemu sistemu vodenja in zgledu, s tem da ni poskusil nastalega položaja prej razrešiti, zato je bila ne le KC, temveč celotnemu slovenskemu zdravstvu storjena neizmerna škoda. Nase je tako prevzel preveliko moralno breme, če bodo njegove ugotovitve oz. ugotovitve komisije, ki so jo v ta namen ustanovili, ovržene. Tisti, ki smo imeli čast sodelovati pri načrtovanju in graditvi Kliničnega centra od leta 1964 do leta 1974, pri čemer g. B. Miklavčič še ni bil navzoč, smo bili pod izrednimi pritiski, kako zagotoviti, navajam: "visoko specializirane enote za zdravljenje najtežjih primerov bolezni, ki bi zadostile potrebam vse republike (RS), pa tudi posebno težkim primerom iz vse države (SFRJ) in celo zamejstva". To temeljno vodilo se je takrat dalo razumeti tako, da bodo tudi vsi težji primeri zdravljenja najvišjih jugoslovanskih politikov prihajali v KC, kar se je samo nekaj let kasneje potrdilo (Kardelj, Tito itd.). To dejstvo je hkrati pomenilo, da smo lahko mnogo prihranili pri gradbeno-obrt-nih, instalacijskih delih in splošni opremi, medtem ko smo pri medicinski opremi v celoti upoštevali večinoma nestandardne rešitve ali rešitve najvišjega tedanjega standarda, ki ga je določila posebna komisija izbranih medicinskih strokovnjakov in profesorjev MF. Vsaka sklenjena po- godba pa je morala pred uveljavitvijo obvezno na potrditev v Beograd. To, kar je bil takratnemu direk-toiju Kliničnih bolnišnic g. J. Zem-ljariču skoraj zakon, da je kot eden redkih v vseh meni znanih primerih za vsako ceno, tudi v primeru nasprotovanja, želel stroko nadgraditi (in zaradi tega pri vodenju graditve ni hotel ločiti rdeče in črne barve, kar bi nekateri v svojem slaboumju ne glede na posledice in povzročeno škodo radi videli), je odločilo, da imamo danes tako KC kakor tudi CD. Prav tako zaupanje v svojo tehnično službo je imel, kot se da razumeti iz dnevnega časopisja, tudi dosedanji glavni direktor dr. P. Rode. S takim načinom vodenja pa je tudi določena odgovornost na vseh ravneh odločanja. V finančnem programu KC (spremembe in dopolnitve) decembra 1970 smo za 19 nadstandardnih operacijskih miz v novem KC namenili 2,385.550 dinarjev, kar je bilo le 0,6 odstotka celotne vrednosti Kliničnega centra ne glede na to, da so bile takrat te mize narejene po posebnih zahtevah naročnika in jih že tedaj ni bilo mogoče primerjati s cenikom standardnih miz. Tedaj je veljalo prepričanje, da so naročene mize francoskega izdelovalca tako kvalitetne kot npr. nemški mercedes v avtomobilski industriji. Po poročilih v medijih je bilo sedaj naročenih 38 miz, kar je 1,2 odstotka vrednosti investicije KC. Če bi danes hoteli zgraditi prav tak KC, bi bila vrednost 85 milijard tolarjev (elementi izračuna: vrednost m2 stanovanja 400.000 SIT; faktor za KC 3,20; m2 66.656), in če upoštevam zgoraj izračunano udeležbo 1,2 %, je realna vrednost miz okrog 1 milijarde SIT. Če gre tudi za dodatne rezervne dele, je treba preveriti tudi vrednost teh delov in še stroškov financiranja, če so bili pri tem poslu dogovorjeni, kar ni bilo doslej nikjer omenjeno. Takoj po pogovoru z g. B. Miklavči-čem sem podvomil o pravilnosti njegovih ugotovitev tudi zato, ker iz svoje več kot 40-letne prakse pri oddaji in prevzemu del v izvedbo in postopkih javnih naročil nisem doživel, da bi si renomiran proizvajalec privoščil tak spodrsljaj. To je način slabih proizvajalcev in pritlehnih ljudi za pridobivanje in oddajo poslov. V nobenem časopisnem prispevku pa nisem zaznal enega bistvenih podatkov, da je povprečna amortizacijska doba za tovrstno medicinsko opremo do 15 let. Nekateri "strokovnjaki" pa po tridesetih letih, t. j. dvojni dobi, ugovarjajo temu, daje zamenjava miz sploh potrebna, oz. celo to, da niso potrebni nikakršni rezervni deli zanje. Seznanjen sem, da je v Slovenije in nekdanji skupni državi najmanj 15 bolnišnic, ki imajo operacijske mize (standardne) istega izdelovalca, zato je tipizacija te opreme tudi strokovno zelo utemeljena. Vsaka op. miza ali njen rezervni del, ki ga sedaj nekdo Demokracija • 11/2004 poštni predal 4315 tako mislim odklanja, bo dobrodošel na domačih klinikah ali na klinikah naših sosedov. Vsi, ki smo pri graditvi KC spoznali tudi problematiko operacijskih miz, zlasti njihovo prilagojenost instalacijskim medijem itd., vemo, kaj bi pomenili dodatni stroški, ki bi nastali zaradi spremembe izdelovalca operacijskih miz. Naj sklenem s stihom slovenskega igralca in poeta T. Kuntnerja: "Kdor zida zares in z resnico, kdor zida z ljubeznijo in za ljubezen, ta ne zida le zase, ta zida za vse in zida za prihodnost." Milan Knez, Ljubljana Spomin na dan S V Italiji bodo poslej vsako leto praznovali dan spomina v dvoranah, na trgih, v parlamentu in v srcih. Dan spomina jih bo spominjal na žrtve, ki jih je ta veliki narod utrpel v drugi svetovni vojni in po njej, ki so jih povzročili barbari z vzhoda. Novica je med Italijani dvignila adrenalin in navdušenje v zadoščenju vseh spominov na dneve in leta strahu in trpljenja. Na slovenski strani pa je zavelo ogorčenje, kaj in kako si upajo, ko pa je bilo prav tam, v deželi "katolicizma in kulture", žarišče in leglo zla druge svetovne vojne, predvsem za primorsko prebivalstvo. Naštevajo število mrtvih, pregnanih, mučenih, taborišča smrti in trpljenja, opominjajo, da je bil fašizem svetovno obsojen kot luciferjev peklenski stroj. Vendar Italijani, zaverovani vase, tega ne slišijo in vneto pripravljajo dan (svojega) spomina. Slovenci bi si morali omisliti dan slovenskega prebujenja. Dan, s katerim bomo nehali stokati nad nesramnostjo sosedov, ampak jim bomo znali tudi ustrezno odgovoriti. Na nesramnost ne moreš odgovarjati s trkanjem na njegovo vest. Najprej moraš potrkati na svojo in se vprašati, kaj je narobe s teboj, da si te drugi privoščijo. Italijani živijo v demokraciji. V demokraciji pa je (skoraj) vse dovoljeno, tudi laž, sploh če je nihče ne spodbija. Italijani so državotvorni. Znajo varovati, kar je njihovega, in agresivno pritiskajo na meje, da bi jih raztegnili in še kaj pridobili. To pravico, da z vsemi sredstvi va- rujejo svoje, imajo, kot jo ima vsaka državotvorna država. Laž je nemoralno sredstvo, in če se obnese ali je nekomu v ponos, mu ne more nihče prepovedati uporabe. Ker je to izkaznica naroda, je prav, dajo preberemo in kot informacijo vzamemo v obzir. Ker pa stvari tako ne beremo, se sosedom to izplača. Tako bi med Italijani težko našli nekoga, ki ne bi verjel, da jim pripada ozemlje do Postojne in tja do Dubrovnika, in ki ne bi verjel, da bodo izgubljeno enkrat dobili nazaj. Če tega glasno ne reče, o tem tiho sanja. Mimogrede: do Postojne jim ne bo težko priti, to je mehak teren, ne pa tudi do Dubrovnika, v tisti smeri bodo naleteli na državotvorno državo! Kajti tudi tam ni Hrvata, ki ne bi rekel, da je Piranski zaliv hrvaški! Na naši, slovenski strani, pa ni Slovenca, ki bi rekel, da sta Sa-vudrija ali Devin slovenska. To je obsojanja vredno, ne pa italijansko ali hrvaško prenapenjanje. Torej, Italijani in Hrvatje si privoščijo toliko, kot jim Slovenci dovolimo, zato je jeza nanje neutemeljena. Predlog Inštituta za novejšo zgodovino, ki ga je podprlo Združenje borcev za južno Primorsko, naj se razglasi dan žrtev fašizma in trpljenja primorskih Slovencev, dobro nakazuje pot, po kateri naj bi hodila slovenska politika, najprej očiščena lastnega zamegljevanja zgodovinskih dejstev in nato obogatena z nacionalno zavestjo in državotvornostjo. Samo takšna bo Slovenija prepoznavna, trdna in varna, z urejenimi mejami in s primernim sožitjem s sosedi. Samo takšno nas bodo sosedje znali ceniti, upoštevati in spoštovati. Frane Goljevšček, Izola Vprašanje terminologije (1) V Demokraciji št. 51, letnik Vin je g. Ivo Zajdela v svojem članku Vprašanje terminologije priobčil fotografijo bratov Bitenc kot primer domobranskih poveljnikov. Vsebina članka nima dejansko neposredne zveze z objavo te fotografije, zato razumem, da je avtor imel namen nakazati z njo le nekak pozitivni simbol domobranstva. Lažni branilci človekovih pravic Jaz jim pravim anarhisti! To so skupine, katerim je glavni cilj ustvarjati in vzdrževati nered, kaos! Anarhizem je ideologija, ki zavrača vsako, predvsem državno oblast, hvali popolno svobodo posameznika brez vsake omejitve. In takih skupin oz skrajno levičarskih grupacij je tudi pri nas čedalje več. V glavnem imajo svoj sedež na Metelkovi, in čeprav državno oblast prezirajo, od nje prejemajo denar! To so razni "mirovniki" z najrazličnejšimi imeni, glavno je, da zvenijo tuje! Prevara in izkoriščanje lahkovernih ljudi s podporo nekaterih ministrstev. Pri tem ima odločilno vlogo ministrstvo za šolstvo, ki s proračunskim denarjem - denarjem vseh davkoplačevalcev - podpira anarhiste, ki tako podprti hodijo po Evropi in tudi Ameriki, kjer sicer zakriti kot rablji razbijajo in uničujejo tujo imovino! Le še vprašanje časa je, kdaj bodo s tem začeli tudi pri nas. "Demonstracije" teh anarhistov pred nekaj dnevi na Komenskega 11 so dirigirana akcija liberalno-komunistične kontinuitete. Odkar je Niko Toš objavil svoj barometer priljubljenosti posameznih političnih strank, kjer SDS visoko kotira, je zaznati intenzivnejše delovanje raznih anarhističnih skupin, ki očitno nimajo drugih nalog kot razširjanje laži, maloumnih demonstracij in klevetanje določenih strank in politikov. V to kategorijo spadata brez dvoma tudi sestanka deklariranih članov Kučanovega Foruma 21 v Ljubljani in Mariboru. Prihodnji člani so seveda vsi s "pravim" izvorom! Na vprašanje, kaj hoče s takim "društvom" doseči, je Milan Kučan odgovoril, da JIM ni vseeno, kdo bo v prihodnje vodil Slovenijo. Kdo so tisti JIM, pa vemo. Dodal je še, da bodo ravnali "načelno". Načelnost pa ima nešteto raznih pojmov in smislov, zato bo moral Slovencem še razložiti, kakšna bodo ta njihova načela! Sodeč po članstvu Foruma 21 jih bo razsvedjevala "rdeča Leninova zvezda", čeprav so v njem predvsem parvenijski petičneži, ki jim delavci s sramotno mizemimi plačami niso prav nič mar! S pomočjo dveh "pravovernih" zgodovinarjev bo potekalo vse po ustaljenem tiru. Če se bodo prihodnji rodovi Slovencev učili zgodovino iz knjig Boža Repeta, jim bo storjena sila! Seveda so na teh srečanjih govorili tudi o "izbrisanih" in se zgražali nad pobudo opozicije, ki zahteva pošteno, posamično preverjanje resničnega stanja takrat v Sloveniji živečih tujcev! So prebrali v februarskem Ampaku jasen in odličen članek Toneta Jerovška, ustavnega sodnika v času, ko je bil tam tudi Matevž Krivic? Mu bo slednji kaj oporekal? Dr. Tone Jerovšek v omenjenem članku napiše, da je bil on eden od piscev takratnega ustavnega zakona, kjerjebilov 13. členu jasno zapisano, kaj ta člen nalaga tujcem. Mnogi so to storili, mnogi pa iz sebi znanih razlogov tega niso hoteli, danes pa s pomočjo liberalno-rdeče koalicije izsiljujejo državo Slovenijo. Vse to se dogaja poleg čedalje bolj razvejenega gospodarskega kriminala, ki kljub nekaterim vloženim ovadbam ne doživi sodnega epiloga. Temu botruje hoteno neučinkovito tožilstvo na čelu z generalno državno tožilko Zdenko Cerar. Tako tožilstvo je sokrivo za nekaznovane lopovščine "belih ovratnikov", kamor spadajo stečajni upravitelji, uveljavljeni in nedotakljivi menedžerji pa tudi nezasluženo visoke plače študentskih funkcionarjev. Mar to ni zadosten razlog za odstop Cerarjeve, ki po svoji lastni izjavi ne more biti o vsem na tekočem. Po vsem sodeč je bila "na tekočem" le v aferi Depala vas! Izredna seja DZ 2. marca o gospodarskem kriminalu SIB, Oriona in še mnogo drugih je dokazala, da je za vsem tem politično zakulisje LDS in združene liste. Glasovanje pa je še en dokaz popolne odsotnosti poštenja in inteligence vladajoče kaste! Marija Vodišek, Ljubljana Demokracija • Četrtek, 11. marca 2004 poštni predal 4315 • Glede tega nimam nobenih pripomb, tudi glede vsebine članka ne. Na splošno lahko trdim, da gre novinarju I. Zajdeli veliko priznanje za njegovo delo, s katerim skuša prikazati kritične dogodke iz vojnih let v pravi luči in jih objektivno ovrednotiti. Toda v tem primeru objavljena fotografija bratov Bitenc ni v skladu z namenom članka. Bilo je namreč naključje, da sem srečal najmlajšega izmed njih. Bil je domobranski poročnik, imena se ne spomnim več, na fotografiji pa je zadnji na desni. Bilo je leta 1945 v mestu Forliju v Italiji. Naše begunsko taborišče v Monigu je bilo premeščeno na jug v Servigliano. Na tej poti smo se ustavili v Forliju in tam, kjer smo prenočevali, sva se z omenjenim mladeničem znašla drug ob drugem. Bil je obkrožen z množico občudovalcev, ki so hiteli pojasnjevati, da je domobranski oficir in eden od bratov Bitenc; bili so namreč zelo cenjeni med domobranci. Pogovarjali smo se o domobrancih in partizanih in o ravnanju obeh strani. Tako sem govoril tudi o obnašanju domobrancev, ki ni bilo v skladu z domobransko idejo, kar se ne bi smelo dogajati. Povedal sem mu, da imamo žal primere, ko so domobranci v boju ustrelili ujetnike in ranjence. Njegov odgovor na to me je neprijetno presenetil in nikoli ga nisem pozabil. Dejal je: "Nikakor, to je bilo pravilno, sam sem dal vse zajete partizane ustreliti, komunist nima pravice živeti." Kasneje, že v Argentini, sem bral v neki publikaciji, da se je Bitenc iz Italije vrnil v Slovenijo, se tam skrival, bil zajet v Šentjoštu na Notranjskem in ubit. Nekdanji domobranci so ga razglasili za narodnega junaka. Žal je človekova slabost, da kadar govorimo o sebi, vidimo le dobre stvari, slabe pa skušamo prezreti. Menim torej, da ravnanje poročnika Bitenca ni v skladu z domobransko idejo in njegova fotografija ne bi smela biti objavljena kot simbol domobrancev. Biti moramo dosledni! Tedniku Demokracija gre seveda veliko priznanje, da v pravi luči prikazuje boj med partizani in domobranci. Veliko primerov je že osvetljenih, nedoslednosti, kakršna se je zgodila v omenjenem primeru, pa se moramo izogibati. Milko Terčič, Houston, ZDA Zbirokratizirana država Verjamem, da prispevku prvi mah ne boste verjeli. Morda boste rekli: spet izmišljena oziroma prirejena zgodbica o zapostavljenem in ubogem očetu, ki mu žena (otrokova mati) dela strašno krivico. Nič od tega, vse je skoraj dobesedno prepisano iz uradnega dokumenta, iz sklepa, ki sta ga izdala upravna enota in Center za socialno delo Skofja Loka. Najprej nekaj drobcev iz tega znamenitega akta: v poravnavi z dne 28. 5. 2003 so natančno opredeljeni stiki med devetletnim sinom in njegovim očetom. V tem delu so razvidne dolžnosti očeta in hkrati nobenih dolžnosti s strani matere: oče mora ob določeni uri prevzeti sina, ob strogo določenem času ga mora vrniti; sme ga pripeljati le do vrat materinega doma; če se izgubijo otrokovi dokumenti, je odgovoren oče, mati ni omenjena; če je otrok bolan, se stik med očetom in sinom ne more nadomestiti; kršilec dogovora je lahko le oče, za mater ne velja noben ukrep, saj v tem delu kazenskega sankcioniranja spet ni omenjena, in tako naprej. In osrednji posladek: otrokova mati v svoj i zahtevi navaja, daje oče kršil določbe poravnave, s tem ko je otrok, ko se je vrnil od očeta, pozabil zdravstveno kartico; da je bil oče navzoč pri obhajilu zunaj dogovorjenih stikov; da je oče počakal sina pred šolo zunaj dogovorjenih stikov; da je obiskal sina v času podaljšanega bivanja zunaj dogovorjenih stikov ... Narobe je bilo tudi to, da je oče kupil otroku vrečko češenj, sladoled s piščalko. Upravni organ je očetu pisno sporočil, naj se v prihodnje izogiba naključnih srečanj z otrokom zunaj časa, določenega za stike. To je razvidno v sklepu, po katerem upravni organ meni, da srečanj pred šolo ne more označiti za naključna, saj oče ve, kdaj sin odhaja iz šole, zato bi se jim lahko izognil. Oče ima v kraju materi- nega in sinovega bivanja začasno prebivališče. V ta kraj si ne upa več, ker se boji naključno srečati sina. Vse to sta upravna enota in Center za socialno delo Skofja Loka ocenila kot kršitev poravnave (odločbe) in očetu prisodila pogojno kazen v višini 15.000 tolarjev. Navajam iz sklepa: "V primeru, da se bodo kršitve nadaljevale, bo upravni organ na podlagi 298. člena Zakona o upravnem postopku in ustreznega predloga za denarno kaznovanje takoj izterjal kazen in zagrozil z novo, višjo denarno kaznijo." Oče sme torej videti sina in govoriti z njim le v času, ki je uradno določen za stike. S tako neživljenjskim odnosom pri upoštevanju predpisov država dela škodo očetu, predvsem pa otroku. Seveda vsemu temu ne bi verjel, če ne bi imel v rokah uradnega dokumenta (Sklep Upravne enote Škofja Loka, št. 567-3/03/LM, z dne 11. 9. 2003), v katerem je razviden škandalozen odnos države do otroka in enega od staršev. Temeljnega pravila, da ima otrok pravico do obeh staršev, se država Slovenija še vedno ni naučila, prav tako ne, da imata oba roditelja enako pravico do otroka. Država s tem krši zakonodajo in vse mednarodne listine, ki jih je ratificirala. Če kadri v ustreznih državnih ustanovah nimajo dovolj znanja, socialnega čuta, niso evropsko orientirani in kot taki ne zaznavajo kršenja temeljnih otrokovih pravic, potem naj se potrudijo le toliko, da bodo izvajali vsaj tista pravila, ki jih je država določila in sprejela. Upam si trditi, da tak zbirokrati-ziran odnos slovenskih uradnih ustanov do naših otrok ni osamljen primer. Tudi očetov strah pred maščevanjem s strani države in otrokove matere ter njegovo zaprosilo, da ostane anonimen, pove veliko. Pravica otrok do obeh staršev tako zaradi naših državnih organov, ki nimajo ne želje ne volje pa tudi ne dovolj znanja za izboljšanje več kot klavrnega stanja na področju varstva otrok, ostaja še vedno njihova pobožna želja Ive A. Stanič, podpredsednik Društva PODOS, Kočevska Reka Razkriva podrobnosti slovenskih komunističnih tajnih služb vključno z imeni njenih članov. Zajema obdobje od zametkov ustanavljanja teh služb leta 1941, obdobje revolucije in druge svetovne vojne in obdobje povojnih pobojev. Konča se z letom 1950. ZA KNJIGO, KI OBSEGA 520 STRANI, BOSTE ODŠTELI 5.000 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). Knjigo lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@siol.net Demokracija • 11/2004 Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Dušan S. Lajovic i Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino in smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem In komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v izgnanstvu In nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše in zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec in donedavnl svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji In še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake Iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to In še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti. Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzoria.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. V knjigi je objavljen tudi obsežen seznam glavnih sodelavcev Udbe. Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ime in priimek: datum: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Studio VARIO • pohištvo za opremo doma, poslovnih prostorov in apartmajev • izris načrtov • svetovanje in izmera prostorov • osebni pristop Studio Vario (Poslovna stavba Maia), Masljeva 3, Domžale Tel.: 01/724 44 30 • E-mail: info@studio-vario.com • www.studio-vario.com