Pa pošli prejeman: za *elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18,-, eelrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, Aetrt , , 5 , - , «esec , 1 , 70 , Za pošiljanje ca dom 20 h na mesec. Naročnino in inierate sprejema upravništvo r Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ni? vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17 Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 194. V Ljubljani, v soboto 25. avgusta 1900. Letnik XXVIII. Da se razumemo! O zadnjih dveh govorih, drž. poslanca Sukljeja v Novem mestu in dr. Šusteršiča v Kamniku, se je po raznih listih razpletla polemika s komentari, ki se povsem ne strinjajo z razmerami in dejstvi. Mi se ne vtikamo v govorniški dvoboj mej g. dr. Šu steršičem in g Sukljejem, to mirno prepuščamo njima. Pač pa je naša časnikarska dolžnost, da z ozirom na nekatera zavijanja v nemških listih pojasnimo svoje stališče glede avtonomije in splošne direktne volilne pravice. In s tem stališčem se popolnoma ujemajo izvajanja g. dr. Šusteršiča na kamniškem shodu. Vsak političen novinec danes ve, da bi bila razširjena deželna avtonomija brez zakonitega varstva inobrambe narodnih manjšin narodna smrt iz-venkranjskih Slovencev. V Savo bi nosili vodo, ko bi hoteli to istino obširneje utemeljevati z žalostnimi dejstvi, ki osvetljujejo neznosne in obupne razmere naših rojakov na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. To je g. dr. Šusteršič tudi obširneje poja-šnjeval v svojem govoru. Zato je g. dvorni svetnik Sukije »subreptiven« nasprotnik, ko včeraj piše v »Narodu« : »Tedaj, Slovenci ob Dravi, Muri in Soči ter vi krvni bratje ob obalih Jadranskega morja in v kršni Istri, vam je narodna vaša smrt gotova, kajti smrtno sodbo podpisal vam je sam g. dr. Šusteršič«. To je zlobno zavijanje resnice, ki bije v obraz „prostodušni odkritosrčnosti" g. dvornega svetnika. G dr. Šusteršič je jasno naglašal, da bi v sedanjih razmerah tudi vsa konkretna določila, kake pravice je prisojati manjšinam in katerim javnim organom bodi izročeno varstvo teh pravic, ne rešila obmejnega Slovenstva. Razširjena deželna samouprava na podstavi narodne avtonomije z jasnim zakonom, s konkretnimi določili, brez splošnih načel in meglenih fraz, da, to je naš ideal. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod je z živahnim odobravanjem in soglasno vsprejel nastopno resolucijo : »Shod pripoznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo n a -rodno avtonomijo, zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih zastopov za vsako narodnost, ki imajo o vseh svojih narodnostnih in jezikovnih potrebah samostalno razsojevati in sklepati«. V tem smislu imajo slovenski državni poslanci tudi že podroben načrt zakona. Ali, oglejte si sedanji razkosani in »demoralizo-vani« parlament? Je-li količkaj upanja, da bi takov načrt v tem parlamentu postal kri in meso, ko se niti poljski in češki poslanci ne morejo sprijazniti z narodno avtonomijo ? Da, žalostna istina je, da do danes slovenski poslanci niso »korenito preštudirali prepornega tega vprašanja ter ga rešili dogovorno z rojenimi avtonomisti, s Čehi in Poljaki«. A zakaj tega niso storili? Ker se Čehi in Poljaki pač ogrevajo za deželno, ne pa za narodno avtonomijo posameznih narodov. In to je ona »železna ograja, strmo obzidje«, ob katero zadevajo naše opravičene zahteve. Toda recimo — kar pa je izključeno — da bi avstrijski parlament rešil to vprašanje ter v zakonu »precizno formuliral varstvo in obrambo narodnih manjšin«, ali pa pridemo Slovenci z dežja na suho, pod varno streho ? »Lasciate ogni speranza« , dokler deluje »centrališki ustroj — ta uzor naših starih birokratov — ki ne ugaja Avstriji in ni primeren ne zgodovinskemu razvoju, niti različnosti dejanskih gospodarskih in kultu-relnih razmer«. In ta ustroj je stri in zlomil sedanjo ustavo, ki je vsaj v načelih priznavala tudi slovanskim narodom ravno-pravnost. Kdo pa vzdržuje centralizem, kdo je zakrivil bolezen naše ustave? To so naši politični nasprotniki in — last, not least — naša nemška in ponemčena birokracija. Kdor je na raznih mestih skušal priboriti drobtinice za pravične potrebe slovenskega naroda in trkal na birokraška vrata, ta je skusil moč birokracije, ki je močnejša, nego ves parlament in marsikateri minister. Vlade se menjavajo, parlament se obnavlja, a železno kolo odrvenele birokracije tare in lomi svojo staro pot preko narodnih in kulturelnih potreb poedinih narodov slovanskih. Ilic Rho-dus, hic salta! Isto opazujemo na Ogerskem. Tu imajo že desetletja narodnostni zakon, ki vsem narodom jamči svoboden kulturen napredek, toda mažarska birokracija je imela in še ima v Avstriji dobre učitelje. Ta birokracija je največ kriva, da v naši državi divja strastni narodnostni boj, da je ohromel parlament, opešala ustava in da se vrtimo v vrtincu. »Centifolia bureaucratica«, ki ne prenaša ne svetlobe ne zraka, zadušila bi tudi vse cvetove eventuvalne narodne avtonomije . Torej »stanovito pomirjenje našega ce-carstva se moro doseči le potom ustavne premembe«, pravi gospod Šuklje. O tem smo vsi edini, to potrebo smo utemeljevali že z neštetimi članki Vprašanje pa nastane: kako je to mogoče doseči? Za tako operacijo je treba zdravnika, ki »ima krepko roko, bister vid, železno in neomajano stanovitnost. Takih operaterjev pa v Avstriji žalibog nimamo«, priznava gospod Šuklje sam. In ko bi se našel, poslužiti bi se moral parlamenta kot operacijskega instrumenta. Tako pridemo z gospodom Sukljejem zopet na razpotje. Sedanji parlament pač ni poklican za tako korenito operacijo. Že iz tega vzroka pridemo do zaključka, da je treba bolj- šega sredstva v dosego pravega namena. Prvo in najpotrebnejše sredstvo pa je korenita prememba sedanjega volilnega reda. Le po tej poti je mogoče zboljšati parlamentarne razmere, pre-drugačiti poslovni red, premeniti UBtavo in izvršiti narodno ravnopravnost. Ako bode državni zbor pravi odsev ljudskega mnenja, istiniti izraz želja in potreb posameznih narodov, potem je mogoč prerod in nadaljni naravni razvoj naše države. Današnji parlament je nenaraven, ker ne zastopa narodne volje ni po razmerju ni po potrebah prebivalstva. Zlo ne leži le v centralizmu in neprijazni nam birokraciji, ampak tudi v organizaciji parlamenta, v umetnem volilnem redu, ki so ga nemški centralisti ustvarili za svoje namene. Centralizem in današnji volilni red pa sta v najožji zvezi. Nov parlament, voljen na podstavi splošne direktne volilne pravice, bi govoril svobodneje, preobrazil bi se sam, obsodil bi centralizem, ki bi se zrušil sam od sebe, in mnoga preporna vprašanja bi se gladko reševala. To je naše prepričanje. Vsled tega pa slovenskim državnim poslancem še ni treba izstopiti iz zveze s Treuinfelsovo sku pino in češkimi veleposestniki, s katerimi jih vežejo gospodarska in verska načela ter težnje po ravnopravnosti. Non parce que, mais quoique. Slovani — anarhisti P i. V najnovejšem času so začeli Slovane napadati njih sovražniki po novi metodi. Pred svetom jih opisujejo kot nevarne anarhiste, če se ti le zglasijo za svoje pravice ter jih odločno zahtevajo. Boj po tej novi metodi se je začel na Rumunskem. A kdor ve, po katerem navodilu se vodi v tej državi zunanja politika, more lahko razsoditi, da se na skrajnem iztoku le nadaljuje brezobzirno proganjanje Slovanstva, kakorsno se LISTEK. ^Politično kvartopirstvo. bospodu poslancu Sukljetu je politika kvartanje. Dal je namreč odgovor na izvajanja dr. Šusteršičeva, ki ga ravnokar v »Slov. Narodu« priobčuje, naslov: Recontra! Prav nič nimamo proti temu, ako je morda gospod dvorni svetnik prijatelj majh nega taročka. V vročem poletji, na dopustu, se marsikdo rad usede v senco košatega drevesa, prižge smodko in vzame v roke karte, da z enako mislečimi prijatelji lovi ali pa si od njih loviti pusti agilnega pagata. Urica ali dve daste se tako prav prijetno prebiti, komur ugaja taka zabava. Tudi si spreten igravec lahko pridobi v očeh ukih in neukih komarjev nekak ugled, če ima hvalevredno navado, da vedno tudi igro dobi, kedar je napovedal contra ali recontra. Toda v politiki je drugače. Politika ne sme in ne more biti zabava, marveč resno delo, Kedor si hoče kratiti s politiko vroče poletenske popoldneve na dopustu, ta nima S pravega pojma o politiki, in ugled, ki si ga | morda pridobi v očeh političnih komarjev, I tudi ni Bog zna kaj. Vsaka igra pa ni odvisna toliko od prebrisanosti igravca, kolikor 0(1 8re5e- -Ako sa pa politik zanaša samo na 8rečo, potem v njegovo politiko ne moremo •meti posebnega zaupanja. Osobito pa je nevarno za politika, ako je napovedal igro, in kedor da recontra, napovedati je moral, po vseh pravilih kartanja, igro. Posebna nevarnost pa preti politiku, ki se je podal v politično kvartopirjenje, ker ne more zabraniti, da bi mu ne videli v karte. Preveč jih je, s katerimi mora politik igrati, a tudi gle-davcev je preveč, in tako je neizogibna posledica pogled v politikove karte. »V igro jaz sem tvojo zrl.....A »trumfau nisem tam zazrl . . .«, in to je za politika hudo. Hudo je, če poredni komarji štejejo igravcu taroke, a nimajo kaj šteti. Res je: Der Mensch versuche die Gotter nicht, — und begehre nimmer und nimmer zu schauen, — was sie gnadig bedecken mit Nacht und Grauen, — toda v politiki je že tako, ljudje so sila radovedni in vsejedno pogledujejo v karte. Toda tam je grozno. Takrat pa se razširi prepričanje, da je igravec napovedal recontra le zato, da bi se mislilo: saj ima res kaj v roki! Ali roka je prazna, srečna ni, »trumfov« — obilo si želi! Toda ni jih. Kedar pa pride plačevanje pri političnem kartanju, takrat je hudo, kajti znan je pregovor, da v politiki igra vsak za svojo kožo. Pesnik pravi, da je nevarno, zbujati leva, nam se pa zdi, da je politično kvartopirenje tudi nevarno. Morda pa si je gospod poslanec mislil : Politika je dobra stvar, kartanje tudi, kako dobro mora biti šele politično kartanje. Tako nekako, kakor pravijo, da je modroval žid : Cesenj je dober, čokolata je tudi dobra, kako dobra mora biti šele čokolata s čes-njem. Toda motil se je in moti se tudi gospod dvorni svetnik. Siromak. Majhna, nepobeljena soba. Oprave ni-kake razun mize in jednega stola. Na njem sedi maloznani pisač, oziroma tudi pisatelj, a dobroznani kruhoborec — Brlan. Poleg njega leži na mizi kupček rokopisov in listin. Pred seboj ima več razmetanega, popisanega papirja. Z nekakim veseljem gleda v svoje delo ; kar oči se mu iskre ob pogledu na — novi umotvor. »To bodo gledali! To vam bodo strmeli! Se jutri ponesem tja sad trudapolnega dela, tragedijo, Brlanovo tragedijo. Vem, da kar sami sebi ne bodo verjeli, da imajo pred seboj Brlanov umotvor, dosedaj najdovrše-nejse dramatično delo v našem jeziku! Naj se le šo ustijo, širokoustneži neumni, da kaj vedo, da kaj znajo ! Kaj pa hočejo reveži ? Da ni meno, da ni Brlana, bi bila vsa naša dramatika popolnoma ničeva. Jutri pravim, da ponesem tragedijo v pregled? Oh, saj še ni končana! Le naglo se konec! .. .« In zopet piše in piše. »Težko j e pisati s praznim želodcem, zelo težko ! Saj že teden dnij več nc uživam gorke hrane ! Nekako slabo mi jo notri ; e, vsejedno hočem nadaljevati !« In Brlan zopet piše kar v jedno mer, prav do trde noči. »Čutim, da mi je nekoliko odleglo ; več ne čutim lakote. Saj je to vendar tudi naravno ! Mi, ki se pečamo z duševnimi deli, ki ostanejo nesmrtna, da bi bili mi odvisni od dnevnih vprašanj, od navadne, živalske hrane! Da bi mene, slavnega dramatika, vladal želodec ? Ne, nikdar ne! Za-me je ambrozija, katero najdem v svojih delih, v svojih nesmrtnih delih«. Iz zopet piše neprestano pri mali, oljnati svetilnici. Revež je v velikem navdušenju za tragedijo in svojo dramatiško slavo čisto pozabil, da mu pešajo moči vedno bolj vsled prevelike lakote. Polnoči je že davno — a Brlan še vedno piše. Prej noče jenjati, dokler ni tragedija končana. ..Deo gratias! Tragedija je končana!" vzdihne Brlan ter vrže pero ob mizo. Kar lice se mu širi, ko gleda znamenito svoje delo ! „0 tragedija ... o, nevonljiva slava . . o sveta ambrozija moja . . . Med tem zaspi Brlan pri dovršeni žaloigri . . . Krasno jutro napoči. Poleg svetlih žarkov solnčnih sveti v Brlanovi izbi oljnata svetilka. Z bledo svetlobo razsvetljujo licc Brl cinovo, kateri spi spanjo pravičnega — večno spanjo . . . Prižgal si jo sam sebi svetilko, da mu jo svetila poslednjo uro . . . Preteklo je leto po smrti Brlanovi. V začudenje vseh, ki so poznali našega dramatika, se je čitalo na lepakih, da se priredi krasna tragedija Brkinova. I). godi na Pruskem že dolgo časa. Povod tej borbi je dalo umorstvo, ki ga je izvel neki Bolgar na Rumunskem. Žrtva je bil profesor Mihaileano, kateri je pisal ostre članke proti Bolgarom, posebej še proti makedonskemu odboru v Sofiji. A še preden je bilo dokazano, da je|to umorstvo politično, se je zglasil rumunski minister za zunanje posle ter odločno zahteval od bolgarske vlade, da ostro postopa proti članom macedonskega odbora, kajti ta propaganda po njegovej izjavi ni nič manje nevarna za red na Balkanu, nego so na za padu anarhisti. Tedaj maeedonski in ostali bolgarski rodoljubi, ki se pripravljajo in delajo za osvobojenje Macedonije izpod neznosnega turškega jarma, se imenujejo anarhisti le zato, ker se bore za svobodo Bolgarov, kar jih še zdihuje pod turškim jarmom. Evropska diplomacija tlači Bolgare še dandanes v ta jarem, zato ker so Slovani, in ker nekim evropskim državam ni po volji, da bodo Slovan na Balkanu samostalen in zedinjen, kakor Grk in Rumun. Bolgarska vlada se drži v tem vprašanju precej odločno in ima čisto prav, da ne popušča oholim rumunskim zahtevam, beveda rumunska vlada grozi, da bode začela ostro postopati proti Bolgarom, ki so naseljeni na Rumunskem, kar pa bode le dokaz, če se to res zgodi, da so Rumuni pozabili, kaj je sužnjost, katere so se oni osvobodili tudi le z odločno borbo proti svojemu tlačitelju. Sicer pa se je pokazalo, da imajo Rumuni še neke posebne osnove glede Mace-doni)e. Tukaj živi namreč do 150.000 Vlahov, rumunskega porekla in te, pravijo, da morajo rešiti za Rumunstvo. Ce se osvobodi Macedonija in pride pod državo bolgarsko, kakor je bilo namenjeno že v sanštefanskem miru in kar bi moralo tudi biti po večini bolgarskega prebivalstva v tej zemlji, potem so za Rumunijo ti Vlahi zgubljeni, ker se morajo pobolgariti. To se pa po mnenju rumunskem ne sme dovoliti, marveč se mora vse storiti, da se ta peščica Vlahov, ki so se že itak večidel pobolgarili, ohrani z ru-munsko pomočjo. To pa je lažje, dokler obstoji turško gospodstvo, ki mrzi Bolgare in dopušča, da se proti njim vzdigujejo v samej zemlji pro-tivniki njihove goreče želje za zedinenje z bolgarsko državo. Tako se tarejo zdaj na Macedonskem poleg Srbov in Grkov še Rumuni z veliko večino bolgarsko ter tako prečijo zedinjenje Bolgarov, a pomagajo vzdržati turško gospodstvo. Rumunska vlada pa je s tem svojim činom pokazala, da je prevzela na iztoku nalogo preganjati Slovane po receptu nekih drugih držav, katerim se ne zdi varno posegati tako daleč na iztok. To njeno delo se jej pa gotovo ne bode posrečilo, marveč more priti v prav neugoden položaj, saj je obdana od Slovanov, ki jej ne bodo odpustili njene velike predrznosti, da se je usodila nazvati slovansko društvo, ki z očitnim in javnim programom deluje le za svobodo in zedinjenje svojega nareda, anarhiško propagando, nevarno za red in mir na Balkanu. Vsi Rumuni bi odločno odbili tako obrekovanje, ko bi jim kdo očital, da so njihova društva, ki se zanimajo za zedinenje erdeljskih Rumunov z Rumuni v kraljevini, anarhiške propagande, nevarne za red in mir na Avstro Ogerskem. A da Rumuni delajo za to zedinenje in da rumunska vlada na to molči, ali morda delo celo pospešuje, tega ne more nobeden tajiti. Iz vsega pa se vidi, da so se tudi Rumuni pridružili sovražnikom slovanstva. Politični pregled. V Ljubljani, 25. avgusta. Mladočeški krogi o vladnem poskusu. V četrtek se je vršil na Dunaju zelo važen ministerski posvet. Razgovor je bil o korakih, s katerimi bo pričel ministerski predsednik v teku prihodnjega tedna. Govorilo se je pa tudi o tem, kaj naj stori vlada, ako se ji posreči ali ne posreči zadnji poskus za zboljšanje parlamentarnega položaja. „Nar. Listy" pišejo tem povodom, da vlada sama nima kaj upanja, da bi uspešno izvedla sedanjo akcijo. Mladočehi so prepričani, da ne dobe potrebnih garancij za opustitev obstrukcije, ker namreč vlada nima potrebnega poguma, da bi odločno nastopila proti Nemcem. Pl. Koerber bo v kratkem tam, kjer so bili njegovi predniki Badeni, Gautsch, Thun in Clarv. To se razvidi tudi iz tega, da so gotove že vse priprave ne samo za razpust zbornice, marveč tudi za razne naredbe s pomočjo § 14. — Glasilo Mladoče-hov je torej prepričano, da klub ne bo mogel opustiti obstrukcije in da torej ni misliti na mirno delo v parlamentu. Delegata Mla-dočehov posl. Pacak in Stransky bota Koer-berju pojasnila to zadevo. Morda pa vendarle ne bo tako hudo, kakor napovedujejo „Nar. Listy". Mogoče se posreči dobiti kak modus vivendi, kateremu z obstrukeijo ne bodo ugovarjali ne nemški levičarji in ne Mladočehi. Upanja seveda tudi za ta slučaj ni kdove koliko, ker se niti o dveh parlamentarnih strankah ne more trditi, da bota brezpogojno skupno postopali. Pro in contra dvoboju v armadi. Z ozirom na znano Tacoli-Ledochovvskijevo afero se časopisje vedno intenzivneje peča z raznimi pro- in contra-ugovori. Povedati moramo, da sicer ni nobenega mej avstrijskimi listi, ki bi naravnost zagovarjal dvoboj v armadi, in da se je v zadnjih dneh oglasilo že več častnikov, ki se strinjajo popolno z imenovanima nasprotnikoma vsakega dvoboja. Jedno takih izjav prinaša »Pester Lloyd«, kateremu pač nihče ne more očitati, da je v službi strastnih antisemitov. Ta list opozarja na službeni opravilnik za armado prvi del § 2, točka 18, kjer se nahaja stavek: »Vojak se ne sme nikdar pre grešiti proti spoštovanju, ki pristoja vsa- kemu verskemu prepričanju«. Ako torej vojak iz verskega prepričanja odkloni dvoboj, li ni tudi to spoštovanja vredno? V tej določbi ni izvzeto nobeno versko prepričanje; spoštovati treba vsako, torej tudi to, da je dvoboj smrtni greh. V navadnem življenju je sramotno, če kdo zataji svoje prepričanje, vojak je pa kaznovan, če ne zataji svojega verskega prepričanja o dvoboju. Ali ni to narobe svet? Častniki so torej, kakor kažejo izjave, uvideli, da sta prav postopala Tacoli in Ledochovvski, ne tako pa njih glasilo »Reichsvvehr«. V dolgem članku pod naslovom »katoliška politika« dokazuje izdajatelj lista, da je sicer vse res, kar se piše proti dvoboju, da pa ga zahteva stanovska dolžnost, kateri se mora ukloniti vsak častnik. Potem pa pisec na dolgo in ši roko opisuje, da Avstrija vkljub svojim devetim desetinam katolikov še nima tako katoliškega parlamenta, da bi kratkomalo prepovedal to razvado, in da potem pride še v poštev ogerski parlament, ki je še slabši v tem oziru. Dokler se pa to ne zgodi, se mora ukloniti vsak vojak - častnik razsodbi častnega soda, ki jo odobri najvišja vojaška oblast in vzame na znanje sam vladar. Vse rogoviljenje katoliških politikov je torej po Davisovem mnenju bob ob steno. Konečno se pa ta list grozno huduje, da se celo častniki protestujejo. V armado se skuša zanesti razpor. Častnik ne sme kritikovati, demonstrirati ali celo obstruirati, ker tega ne dovoljuje ugled in jedinost armade. Z jedno besedo: ostati mora vse pri starem, dokler monarhija ne postane toliko katoliška, da bode zavrgla sedanji vojaški zakon. — Tako se zagovarja dvoboj v armadi. Žalostno! Nižje - avstrijski deželni zbor se snide koncem septembra ali pa prve dni oktobra, da reši deželni proračun za tekoče leto, o katerem še ni dognal konečne razprave. Židovskim liberalcem to ni posebno všeč, ker so računali, da pusti vlada de-želnozborsko večino na cedilu. Občinske volitve v Mbdlingu so se vršile v četrtek za drugi razred, kjer je bila zmaga židovskim liberalcem, kakor so trdili, že a priori zagotovljena. Toda zopet so se opekli, kajti izvoljeni so sami antise-mitski kandidatje. Od 338 volivcev se je udeležilo 235 upravičencev. Liberalna glasila svojim bravcem niti ne povedo, koliko glasov so dobili njih kandidatje. Poraz je torej popoln in občinska uprava se jim je že izmuznila iz rok, tudi ko bi zmagali v prvem razredu z vsemi kandidati. Rumunski kralj na Dunaju. Kakor smo že sporočili, pride v prihodnjih dneh kralj Karol na Dunaj in se poda pozneje tudi v Išl. Obisk velja posebno sedanjim napetim razmeram mej Rumunijo in Bolgarijo. Kralj se bo neki obrnil naravnost na grofa Goluhovskega ter ga opozoril na nevarnost, ki preti baje Balkanu od strani makedonskega odbora, čegar delovanju pa bolgarska vlada ne posvečuje dovolj pozornosti. V tem smislu morajo nastopati tudi rumunski zastopniki pri ostalih kabinetih. Kdo bo Liebkneohtov naslednik? Socijalno-demokratsko vodstvo v Berolinu se že marljivo ozira po primernem kandidatu za državni zbor. Ponujajo se mu trije kandidatje: Liebknechtov starejši sin, Žid dr. Arons, „ki je donesel že mnogo denarnih žrtev za stranko", in odvetnik Friinkel, ki je bil še pred nedavnim dopisnik „Kreuzztg." in se je še le v zadnjem času »izpreobrnil." Največ upanja ima baje poslednji. Vztra jnost burskih bojevnikov pro-vzroča maršalu Robertsu vedno večje preglavice in že samo sramota, da s svojo desetkratno premočjo ne more ugnati Krii-gerjevc armade v kozji rog, mu provzroča dovolj bridkih ur. V zadnjih tednih je Evropa navezana sicer samo na malobesedna in nejasna angleška poročila, toda že iz teh se razvidi, da je položaj na celem bojišču skrajno neugoden za Angleže in da se Roberts izredno veseli, kadar more uteči kateri njegovih generalov preteči mu nevarnosti. Angleži v Južni Afriki se nahajajo sedaj v mnogo slabših razmerah, kakor so bili pred nekaj tedni. Temu je pa vzrok je-dino le brezmejna oblastnost in strogost vrhovnega poveljnika. S svojim tiranskim postopanjem proti onim farmovcem, ki so odložili orožje, ter proti ženam in otrokom, ki se nc morejo braniti, je vzbudil ošabni Roberts novo skrajno sovraštvo mej nesrečnim narodom, in v celih okrajih, o katerih je sodil, da so se mu že udali, se je znova pojavilo njemu nevarno gibanje. Burske vojne moči so se na ta način zopet izredno pomnožile in Angleži morajo priznati, da so v nevarnosti vse njih zveze. Burski generali Louis Botha, Luka Mayer, Schalk Burgher, posebno pa genijalni Dewet vodijo takorekoč za nos celo mogočno angleško armado. Pre-preženo imajo s svojimi četami celo bojno polje, skoro pri vsakem koraku imajo angleške čete Bure za hrbtom, Roberts se vzdržuje v Pretoriji le s pomočjo močne posadke in celo angleške posadke v Natalu je jel v poslednjih dneh vznemirjati Angležem le predobro znani „dolgi Tom." V poslednjem času skoro ni bilo dneva, da bi ne bilo zašlo večje ali manjše število angleških vojakov v burske roke in da bi ne bile neprijetno iznenadile njih hrbtov nepričakovano iz zatišja priletele burske kroglje. Seveda so Buri sedaj toliko pametni, da ne marajo več preživljati angleških ujetnikov, ker so sami navezani na bolj skromne porcije. Oropajo jih le vsega orožja, streljiva, živeža in drugih zalog ter se s tem sami preskrbe za nekaj tednov z vojnimi potrebščinami, moštvo pa izpuste, da ga redi angleška vojna uprava. Najvztrajneji mej vsemi pa je stari Kriiger, „der Unvervviistliche", ki z mladcniškim ognjem neprenehoma navdušuje svoje zveste, naj vztrajajo v boju za pravično stvar. Za dan 18. avgusta je bil svojedobno sicer res napovedan slavnostni vhod maršala Robertsa LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Št reke!j. (Dalje.) Kaj naj rečemo o človeku, kateri je svoje bravce vedoma tako ociganil, kakor gospod K. s tem citatom »Slovenko" ? Da je tako ravnanje naravnost nepošteno, mora priznati vsakdo, tudi najhujši zagovornik elanja. Grd6 je, prekaniti žensko v življenju, ne manj grdo in nepošteno pa je, nalagati se jj v slovstvu in javno tako, kakor je storil g. K. On si jc pač mislil stvar malo bolj nedolžno, češ, gospodične in gospe pri „Slovenki" so imele v roki k več.emu kako Janežičevo slovnico, v obliki „lepega članka" jim torej lehkri natvezem nekaj izrodkov svoje fantazije, s katerimi jih vtrdim v prepričanosti, da je samo elanje edino slovensko; ker je „Slovenka" „sovražnica preobilnim (!) philologom" in sprcjcmlje samo „lepe članke", ne pade tudi nikomur v glavo, da si spis natančneje ogleda, in ženstvo je — pridobljeno: „Vesčli zmage se junaške!" ') Dalje navaja gospod K. med priporočevavci elanja M. Cigaleta. V „Glasniku" 1863. 1. na str. 90 in 91. je govoril namreč ta o takrat vpeljanih novih oblikah bralec, ') Iz pesmi »Žensko orožje" v Stritarjevem „Zvonu" I. 87, ki je, kakor druga na isti strani (»SoJze") pač Levstikova („Kosan'); vzprejeti pa nista v Levstikove spise. volilec, ter zahteva dokončno vstanovitev pisave bralec ali bravec. Gospod K. ga citira tako-le: ,.Kaka zmešnjava utegne nastati, če se nc ustanovi gotovo pravilo za pisavo besed s črko l. Pisati in govoriti zdaj l zdaj p nikakor ne kaže." V resnici pa je Cigalc pisal tako: »Kaka zmešnjava utegne nastati, ee se ne ustanovi gotovo pravilo za pisavo tac i h besedi! Pisati zdaj Z zdaj p, to nikamor prav ne kaže. Ostanimo torej raji pri starem!" Cigale seje torej leta 1863. „krepko oglasil" zoper nauk gospoda K. in dal svoji prepričanosti duška z besedami ..Ostanimo torej raji pri starem", katere je g. K. „Slovenki" previdno zamolčal. V ostalem se vse tam sproženo vprašanje ne tiče izrekanja /-*, ampak vprašanja „bravec — bralec". Kako more g. K. iz Janežičcvih besed, izrečenih v opazki v Slov. slovnice 3. natisku (1864) na str. 118. pri končnici elj, „ta lepoglasna končnica, ki je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala, vendar v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva", sklepati, da Janežič priporoča s tem elanje, je meni nerazumno. Storil je pač to zato, ker Janežič z nekimi izjemami izrecno prepoveduje elanje na str. 13., kar se seveda slabo strinja z naukom gospoda K. Tudi citat iz pete izdaje Janežičcve slovnice, katere nimam pri roki, se mi zdi polomljen. Iz Janeži-čevih besed ,.Prosto ljudstvo l v brezndglasnih in pred-tegnjenih zlogih s predstoječim samoglasnikom vred sploh kakor ov ali u izrekuje, česar pa pravilni izrek ne kaže posnemati, n. pr. delal = delov, terpčl = terpov, terpu.\ ljubil = ljubov, ljubu" (3. izd. str. 13.) se nc da sklepati, da je Janežič priporočal izrekanje čistega /-», ampak zahteval je samo čisto izrekanje pred njim stoječega samoglasnika, kar je razvidno iz točke b) istega paragrafa, kjer pravi, da je igral = igrav, delal = dčlav, jel = jčv, terpčl = terpev, mil = miv, ljubil = Ijubiv. Drugi citat gospoda K. iz pete izdaje se mi zdi zverižen iz 2. odstavka točke a) v paragrafu 20. in iz zgoraj podane oporanje pri točki b) („Prosto ljudstvo", itd.). Da bi bili novi izdajavci Janežičeve slovnice tako pleteničili, kakor veriži v svojem citatu gospod A"., pač ni verojetno. Da je „nemilo slišati napačno izrekanje", kakor pravi S tarč v „Priročni knjigi za glediške diletante", tu verujem tudi jaz, g. K., samo da jc napačno izrekanje meni elanje! Naposled je navčl gospod K. za svoj nauk še nekaj modernejših filologov. Od teh odpade Šuman, ker ni on v nobeni svojih slovnic postavil nauka, da je končni in predsoglasniški l izgovarjati kakor srednji /; on je samo konstatiral, kako Slovenci izgovarjajo /, in ni priporočal ne tc ne druge izreke. Kajpada je gospod K. tudi citate iz njega „priredil", kakor se mu je zdelo potrebno. Ostaneta pa gospodu IC. — dva, Marn in Sket. Prvi seje izrekel za „čisto" izrekanje soglasnikov v kritiki Levstikove slovnice v Jezičnika IV. letniku, str. 22., toda tako, da se ne vč, ali splošno tudi glede končnega ali predsoglasniškega /-», ali pa samo pred obrazili ec, en, nik, niča, drugi pa v šesti izdaji slovnice Janežičeve (§. 12 b), sprva še nedoločno, določno pa v odgovoru na Lendovškovo kritiko v Ljublj. Zvonu leta 1890. str. 59. (Dalje sledi) v londonsko mesto, toda ako pojde tako dalje, bo Chamberlain lahko vesel, ako bo prihodnje leto o tem času mogel trditi, da je ukrotil zadnjega Bura. Jedno leto bo kmalu trajala vojska, a poleg mnogih tisočev izgub ne morejo pokazati Angleži nobenih trajnih pridobitev. Kralj Oskar razsojevalev. Povodom zadnjih nemirov na otoku Samoa, v katerih so se domačini skušali otresti tujega vpliva in katerim se je storil konec s tem, da so Nemčija, Anglija in Amerika ustanovile za časno skupno vlado, so tujci imeli mnogo škode. Vsaka velesila zahteva odškodnino za svoje podanike, a ne morejo se dogovoriti brez posredovanja. Vsled tega so naprosile kralja Oskarja, da razsodi zamotan prepir. Kralj se je povabilu odzval. Knjige lit časopisi. Romische Strassen und Befestigungen in Krain. Im Auftrage der k. k. Central Com-mission zur Erlorschung und Erhaltung der Kunst und historisehen Denkmale unter-sucht von Anton von Premerstein und Sim. Rutar. Wien. 7 K. Preiskovavca sta leta 1898 skupno z Jernejem Pečnikom prepotovala precejšen del kranjske dežele, da bi točno dognala, kje se še poznajo sledovi rimskih cest in utrdb. Svoje opazke sta obogatila s prejšnjimi preiskavami in poročili ter obelodanila v pričujočem 48 strani v veliki 4° obsegajočem zvezku. Spis je razdeljen v tri poglavja. V 1. poglavju govorita o cestah in utrdbah na italijansko panonski meji, v 2. o kranjskem delu ceste od Emone proti Sisciji, v 3. pri-občujeta nove in nekatere popravljene rimske napise s Kranjskega. Kot dodatek je pridejan zemljevid, ki kaže prav pregledno rimske ceste in miljnike na južni savski strani, in drugi, ki kaže rimski zid pri Vrhniki. Zanimiv za krščanstvo na Kranjskem je citat iz Theodoreta, da je cesar Teodorij prečul v molitvi noč pred bitko s svojim nasprotnikom Evgenijem v kapeli vrh Hru-žice, in krščanski napis (str. 41.), ki so ga izkopali 1. 1892. na Marije Terezije cesti pri Knezovi hiši. Premerstein ga je iz 16 drobcev sestavil in čital. Oziraje se na Emono sta pisatelja popolnoma prepričana, da je stala na znanem kraju v Gradišču, kar bi že dokazal miljnik, ki se nahaja v Logu, ko bi bilo še kakega dokaza treba. (str. 42.) Spis je pisan trezno, previdno in res učenjaški. Veliko vrednost imajo natačni snimki rimskih napisov. Povjest župa i crkava zagrebačkih. Na-pisao Janko Barle. 11. Zupa sv. Ivana u No-voj vesi. To je naslov lični knjigi, ki je te dni izšla pri Antonu Scholzu v Zagrebu. „Kula Od uzdaha". Historički dogodjaj iz prve polovice XVII. vieka. Napisao prof. Josip Vergilij Peric. Zagreb, tisak »Dioničke tiskare«. Glasba. Nove orgije v Biljah. Izraz orgelj v raznih barvah, koji se po sklopljenji raznih kombinacij razvije v krasne skupine, in da nežni spremeni po umetniško razviti intona-ciji delujejo posamno ali združeno, čarovito in precizno, to je prvi znak teh mojsterskih orgelj. Ta moderni instrument govori sam in je zmožen, ako se pravilno rabi, podati poslušalcu čudovite lepote v raznih skupinah; v „plenumu" pa mogočno in gromovito pretresa čutnice z izrazom, da pač nikjer nič ne manjka in da več na tolikem številu spremenov svetovno znani mojstri doseči ne morejo. Orgelj pač ne sodim sam; sodijo jih tudi drugi. Splošen pa je glas, da je ta moderni stroj napravil mogočen utis na poslušalce. Miloba flavt in finost goslarjev pa je kar mamljiva in je težko dajati prednost enemu pred drugim, ker preveč je za občutno uho različnih barv, koje se dajo vstvarjati po vešči roki na teh dvo-manual-nih orgijah. To delo je 77-to iz rok tvrdke bratov Zupan iz Kamnegorice. Žal, da je prav pri teh orgijah nemila usoda vrgla v prerani grob družnika, brata Ivana, moža prave krščanske slovenske korenine, koji ni bil samo vrl umetnik in skladatelj, marveč je imel kot spreten igralcc orgije in osobito pedal v čudoviti oblasti. Kot pevec tenorist in mil značaj pa si je pridobil srca vseh, koji so ga poznali. Ni torej čuda, da celo inozemski časopisi častno pišejo in nosijo v svet ime blagega pokojnika. Pokojnik teh orgelj ni rabil in nc into-niral. Te so torej produkt Ign. Zupana, koji je že med dveletno trajno boleznijo bratovo dovršil mnogo krasnih orgelj in hoče obrt pod staro lirmo nadaljevati. Opozarjam na dispozicijo in na nekatere posamne spremene: Fernfl0te8', ljubka, mehka, nekega posebnega svojstva v tonu in značaju, je pri nas še tujka; nismo je še videli v dispozicijah, še manj pa slišali. Konštru-irana je povsem drugače nego druge labi-jalke — pa krasno poje, bodisi sama ali v zvezi s kakim drugim spremenom. Borduna 16' še nisem slišal tako gladko in široko-temno-bobneče peti kot tu. Posebno krasno se sliši v zvezi z moderno močno režočo Gambo 8'. Ako se pomakneš z levo roko na gornjo klavijaturo in te pravcate harfne zvoke spremljaš z Geigenprincipalom, je to nekaj posebnega. Vox celeste 8', poje nebeško, vtriplje zmerno, nekako jokajoče, da se človek radovedno ozira, odhod prihaja glas!" Viola d' amore 8', jako ozko menzuriran spremen, a po moderni upravi tako fino intoniran, da se dajo izvrševati najhitrejše pasaže pri igranji. Glas tega prelepega spremena je jako fino in tanj ko režoč in poje kakor (Streich-Zither.) S Flute douce 4', koja ima kristalno čist ton, delata ta spremena neko posebnost v prijetnosti. Principali so mar-kantni in mogočno pojejo z neko odločnostjo, koje na drugih orgijah ne najdeš. Basi odprti, 16' in 8', so zmagovito bobneči in stresajo cerkveno zidovje. Kadar pa deluje še Bordun 16' in suboktavna kopula, tedaj hočeta peternato Mixturo kakor grom zadušiti, a ta se brani sili in daje blišč, ki povzdiguje celo skupino. Materijah so zbrani in fini, delo solidno in trpežno. Igranje na manualih je čudovito lahko, funkcija precizna; meh — „francozki magazin" deluje izborno. Tehniških izvršitev ni potrebno posebno omenjati, ker znana tvrdka Zupanov je že mnogokrat pokazala, da napreduje z vso silo in na vsakih novih orgijah pokaže nov napredek, bodisi v konstrukcijah, na vglasbi ali intonaciji. Na vseh lesenih piščalih smo opazili roletne labije, na cinastih pa vse mogoče moderne pripomočke za čist in jasen glas. Omara in igralnik, spredaj postavljen, imata jako okusni podobi, čist slog; vnanjost je prikupljiva in imponira lepi cerkvi. Cena orgijam je nizka, ker je firma za relativno mali denar podala lep spominek svojemu narodu, saj od tujca bi bile take orgije gotovo 600—700 gld. dražje. Da pa je lepa cerkva v Biljah dobila tak kinč, s kakoršnim se ne more ponašati nobena cerkev v Gorici in okolici, to je edino zasluga za čast in slavo božjo vnetega dušnega pastirja, g. I. Rojca, ki je bil duša vsega započetja. Cinastih piščalk je v orgijah 609, lesenih pa 117, in pocinjenih 36. Skupaj torej 762 piščalk. D. F. Dopisi. S Krke, 22. avgusta. Kdor hoče zvedeti resnico o zlati maši, naj bere »Slovenca« št. 187; kdor se pa zadovolji z lažmi, naj bere »Slov. Narod« št. 188. Da se vam ne bo čudno zdelo, zakaj do sedaj nismo odgovarjali »Narodu«, vam povemo, da se nam ni zdelo vredno, prepirati se z »Narodovimi« dopisuni. Zdaj pa moramo vendar povedati, kdo so in kakšni so ti »Narodovi« pisači. Eden je 21 letni mladič, o katerem pravijo, da je še moker — za ušesi. Ker mu je oče zapustil nekaj tisočakov, zdaj brez dela živi in od dolgega časa ne ve, kaj bi počel. Zato dopisuje s svojimi tovariši »Narodu«. Splošno je znano, da je gluh, a zdaj se je pokazalo, da je tudi slep, ker je videl komaj tri kresove. Drugi je vreden nodrug prvega. Kakor je sam rekel ob neki priliki, je tako učen, da se dr. Tavčar skrije pred njim. Tretji pa je prav dobrega spomina, ker popoludne več ne ve, kaj je zjutraj obljubil. Okoli te družbe se zbira nekaj mlečno- zobih mladičev, ki se štejejo za liberalce, a imajo toliko pojma o liberalstvu, kakor slepi o barvah. Ti mladiči župnikovih dobrot ne poznajo, ker so komaj luč sveta zagledali, ko jo župnik že v fari bil. Gotovo so se jim morale zelo sline cediti po farovških puranih, ker so še na predvečer zlate maše sti kali po farovškem vrtu, če so še živi, dočim so jih že več tednov poprej, kakor sami povedo, izvohali na farovškem vrtu kakor dihurji. Če pa tako zelo žele okusiti pura-nje meso, jim svetujem, da naj se obrnejo na uredništvo »Slovenskega Naroda«. Tam se gotovo tudi kedaj obira puranje meso, in morebiti se jih usmilijo in jim vržejo kakšen kljun ali kako kost. Tisti pa, ki oken niso razsvetlili, imajo nelepo preteklost. Kako mirni fantje so to, se lahko izprevidi iz tega, da so najeli v gostilni pri svojem kolovodji škripača, in koj, ko je slavnost minila, začeli peti nesramne pesmi. Na to pa so šli pred gostilno, in da bi zasramovali fante, ki so postavljali mlaje, so zapeli nekaj Marijinih pesmij. Tako nesramnega človeka pa menda ni na svetu, da bi verjel, da so fantje, ki so mirno prenesli prejšnje zasramovanje, zato stekli za njimi, ker je nekdo rekel, da mlaja ne bodo postavili. Kar sledi potem, je vse laž, in ni me volja odgovarjati na take neumnosti. Odločno pa oporekam, da bi bil jaz ali moji odborniki ali fantje iz Marijine družbe vinjeni. Pač pa so bili menda oni, ker so ga ravno prej srkali v zgoraj imenovani gostilni, in so potem krivdo zavrnili na nas, kakor Putifarjeva žena na Jožefa. Jaz pa in pet mojih odbornikov smo bili zato tam, da bi bil mir, ker mi c. kr. okr. glavarstvo ni izpolnilo želje, da bi mi bilo poslalo orožnike za ta večer. Laž je tudi, da bi bil jaz sam streljal; streljali so pač trije, katere sem jaz najel v imenu občanov. Da so videli samo tri kresove, so slepi, ker jih je bilo v eni sami vasi okoli petdeset. Zdaj pa vas vprašam, dopisuni »Slov. Naroda«, čemu se pa skrivate? Z imenom na dan! Če ne, povem jaz imena cele vaše garde, da bo občinstvo zvedelo, kdo ste in kakšni ptiči ste! Kar sem pisal, je vse tako pribito, da tega ne odtrgajo nobene liberalne klešče, in nihče me ne more prisiliti, da bi kakšno tudi najmanjšo stvarico preklical. Doklej bodete še zlorabili našo potrpežljivost ? Če se bo to še nadalje godilo, potem se zopet vidimo pri Filipih. Janez Zupane, župan. Iz vipavske doline, 22. avgusta. Vsi smo dobro vedeli, da take propovedi, kakoršna je bila 15. t. mes. pri Materi Božji v Logu, »Slovenski Narod" ne more prezreti. Če se mački na rep stopi, kriči. Vipavskim liberalcem se je v Logu precej krepko na rep stopilo, zato toliko krika in vika. Posebno velikansk vtis je morala propoved napraviti na znanega, takrat v cerkvi navzočega gospoda iz Podrage, kateri gotovo par noči še spati ni mogel, vsaj njegov dopis v „Slov. Narodu" kaie, da je revež silno razburjen, in ravno ta razburjenost dokazuje — vsaj hudobni jeziki pravijo tako — da se je v Logu njemu najbolj na rep stopilo. Njegov dopis iz Podrage je po receptu „slov. Nar." res klasičen. Vse bi še bilo — jezik Be še precej ujema s kmečko slovnico in drvar-skimi izrazi — kateri so brez dvombe najboljši in najfinejši — se ve, če tak gospod tako pišejo, pred katerim se cela vipavska dolina — ne trese. Tudi v surovosti in nesmislu ne dela prav nobene sramote drugim veleumom, delujočim pri »Slov. Nar." Čast komur čast! Vse tedaj bi še bilo, ko bi le vse tudi tako resnično bilo. Ce ljubo, gospod Podra-žan, vam prihodnjič lahko vaše neresnice naštejemo. Pa kdo se bo zmenil za resnico v naših časih — časih naprednjaštva — da le po 1.....udrihamo, pa je dobro, to je naše geslo, to načelo poznamo mi, drugega ne. Kaj ne, gospod Podražan, to govorim prav iz vašega resnicoljubnega srca? Tudi ukus ima gospod Podražan prav izvrsten; razvil se mu je menda tako dobro in se spopolnil zato, ker je pri nas mnogo volitev in vselej je on poleg, ko se pri pojedinah omamlja slabotno prepričanje ubogih Vipavcev. To ti je izkušen prak tikus v takih rečeh, vse ve, kaj bi utegnilo škodovati njegovemu liberalnemu želodcu. Gosp. Podražan se posebno jezi, ker je propovednik označil liberalce. Ali morda niso taki ? Ako pišejo liberalci tam v Ljubljani, ki nosijo zvonec, po svojih časopisih: to je črno, tedaj vsi liberalci na deželi prikimavajo. Ako trdijo v Ljubljani: ne, to je belo, zopet odmeva v srcu vsakega pravcatega liberalca ista pesem. So to možje? Svoj razum in svojo pamet spravili so popolnoma v sužnjost zmešano pameti nekaternikov. Res je, da so se ljudje v cerkvi nekoliko smejali, a ta smeh gospod Podražan, veljal je vam in vašim zvestim kimavcem. Menda se občutljivi Podražan tudi radi tega jezi, ker se mu tla pod nogami že precej majajo — tako pravijo. Ljudstvo ga je spoznalo kot sovražnika svete vere in zato tudi kot svojega sovražnika. Skoda, da ga ni spoznalo že poprej ! Jezilo ga je tudi to, ker je propovednik vabil in prosil navzoče može in mladeniče, naj se združujejo v katoliških društvih. „Če se bodete združeni vojskovali, bodete v strah in grozo liberalizmu, brezverstvu, ki se je začelo širiti i po naši lepi vipavski dolini." Povabil je vse vipavske može in mladeniče, da naj se pridružijo kolikor mogoče goškim možem in mladeničem, ki bodo v jeseni šli skupno na sveto Goro pri Gorici, kjer bode slovesna sveta maša in pridiga za može in mladeniče. Hvala Bogu, pravijo, da se je že veliko število mož in mladentčev oglasilo za to božjo pot. Oglašajo se v župnišču na Gočah. Hvala Bogu, mnogo nas je še, ki se ne damo terorizirati od par oholih glav. Res je, da je naša stranka pri vseh volitvah zopet propala, a zapomnite si dobro, ljudstva nimate na svoji strani, ljudstvo je vedno bilo in je še verno — katoliško. Vipavec. Iz Zagreba, 18. avgusta. Znano je, kako so Mažari potisnili Hrvatsko na pariškej raz-Btavi v kot, samo da se nikjer ne prikaže njena politična samostalnost. Pravijo, da Hrvatska že zdavnej ni bila tako ponižna, kakor ravno na tej razstavi v Parizu. To pa menda nekim ljudem še ni zadosti, nego 6e trudijo pred svetom s svojimi izjavami dokazati, da je tako prav, da Hrvatske sploh ni in da se mora popolnoma potopiti v ma-žarskem morju. In to nalogo zaBramovanja je prevzel Srb Polovic Vasin prigodom banketa, ki ga je priredila ogerska skupščina mednarodne parlamentarne konferenčne grofu Apponyu. Na tem banketu je nazdravil Paz-mandy ogerski m narodnostim. Toda kaj Be zgodi. Najprej se je vzprotivil staroverski srbski škof Bogdanovič tej napitnici, češ, da bo na Ogerskem vsi prebivalci le Mažari in da ni potrebno govoriti o narodnostih. Kaj poreko na to Slovaki, Rumuni in Nemci, ki bc vendar še do zdaj niso odrekli svoji narodnosti. Taka izjava je pa tudi nekaj nečuvenega med izobraženim svetom, ter jo je mogel izgovoriti le ogerski Srb. Kdor ve, kako bo ogerski Srbi v narodnostnem pogledu demo-ralizirani, se takej izjavi tudi ne bode čudil, nego mora le obžalovati narod, ker propada od dne do dne in ae gubi v ma-žarstvu. Za Bogdanovičem se je oglasil v ime Hrvatske Popovič, ki je poslanec na hrvatskem saboru pa zato misli, da ima pravico govoriti v ime hrvatskega naroda, katerega samostalnost pa zametuje očitno v vseh svojih govorih. Tako je storil tudi na tem banketu. Tukaj je zanikal Hrvatsko, katere po njegovem mnenju ni, nego Ogerska in Hrvatska sta jedinstvena država. On je istih nazorov kakor Bogdanovič, da mora biti vsak državljan te države najprej dober Mažar in potem še le kaj drugega, če hoče. In ljudje s takimi nazori se smatrajo za merodavne zastopnike hrvatskega naroda in njihove izjave se hvalijo in odobrujejo v mažaronskih krogih! Ce tako govori poBlanec hrvatskega sabora, kateremu bi vendar morala biti poznata nagodba med Ogersko in Hrvatsko, potem se vidi, da je zaslepljen od strasti proti Hrvatstvu, kar se žalibog opaža le prepogostoma med Srbi. Nesposobni zbog nesloge, da se vzdrže na Ogerskem, kjer jih Mažari silno tlačijo, so prenesli svoj tabor na Hrvatsko, pa tukaj spletkarijo, da bi si na račun Hrvatske razširili svojo vlast. Kaj vse v tem pogledu počno, se je moglo videti prigodom proslave Zmajeve petdesetletnice v Zagrebu. Toda tej vrsti ljudij ni dosta, da delajo zdražbe samo doma, nego jo prenašajo tudi iz domovine ter pri svečanostnih priložnostih grdijo narod in zemljo, katera jim je dala varno pribežališče. To je odurno in izdajavako delo. To, kar je Popovič govoril, seveda godi mažar-skim hegemonom, a žali htvatski narod, ki pa radi tega ne zgubi nič na svojej časti, saj ga ni ponižal njegov sin, nego njtgov zavidni brat Sib, kateremu pa bržkone tudi ni mnogo do Ogerske, nego za vse kaj drugega. Veselo je znamenje, da se ravno zdaj, ko napadajo hrvatski in slovenski narod od vseli strani, narodna zavednost vedno bolj širi in učvrščuje. Ravno zdaj se goji tudi sloga in ljubezen med Hrvati in Slovenci, kakor že zdavnej ne. Vse to teši hrvatske in slovenske domoljube, da morajo ostati vsi ti sovražni napadi brezuspešni in da se mora izpolniti goreča želja za jedinstvom hrvatskega in slovenskega naroda. ot. Vid nad Ljubi ano, 22 avgusta. Znani tukajšnji dopisnik •Narodov«, ki je gospodu Žirovniku podoben, kakor vinar vinarju, se je na najgrsi način znesel nad našim gospodom županom, ker so pevci povodom cesarjeve slavnosti pred njegovo hišo zapeli tri pesmi Ali gospod dopisnik ni še nikdar slišal ali čita!, da se ob takih in enakih prilikah izražajo čestitke po onih, ki zastopajo kot javni funkcijonarji občine ? Kdo se je torej delal norca ob cesarjevi 701etnici iz poštenih Šentvidccv? Ali gosjiod župnik in gospod župan, ki sta ljudstvo navduševala za prevzviseno cesarjevo osebo, ali gospod nadučitelj Žirovnik, ki je isti večer sedel v temni svoji sobi in kuhal jezo, ker pevci njemu niso priredili podoknice. Ker gospod dopisnik le ne da miru, povemo mu še to, da je gospod nadučitelj tudi cerkovniku pri govarjal, na| bi ne razsvetlil svojega stanovanja. Ali je to vzgled za občino? Gospod dopi-nik je sam kriv, ako se moramo pečati s takimi osebnostmi. On naj molči, i mi bomo o njem molčali. Kdor pa sam v vodo sili, temu ni pomoči. Črnomelj, dne 24. avgusta. V proslavo cesarjeve sedemdesetletnice je bil zadnjo so boto. dne 18. avg. v tukajšnjem hotelu pri Laknerju banket. Nanj pa ni bil povabljen učitelj Šetina, ki hoče \ tikati povsod svoj nos, kakor je nedavno pokazal na Šuklje jevem shodu. To ga je silno peklo, da se je prezirala tako zelo njegova oseba. In čuj te! Ta mož se je hotel radi tega maščevati potem nad gospodi uradniki. Proti koncu je prišel namreč g. Šetina tudi v dotične prostore hotela in — kar kaže še najbolj njegovo vsiljivost — hotel je govoriti v imenu belokranjskega ljudstva. Od kodi si on prilaštuje to pravico, naj nam on blagovoli pojasniti! Ali mari od tod, ker štuli povsod svoj liberalizem mej verno belokranjsko ljud stvo? Toda, g. Šetini ni bilo to še dovolj; v svoji liberalni omiki je šel tako daleč, da je zaklical gospodom uradnikom izraz, kateri je zanje skrajno žaljiv, katerega mi pač tu ne moremo iu ne smemo zapisati. Mi upamo od g. učitelja Šetine samega, da bode stvar sam še bolj pojasnil v kakem liberalnem časopisu, katere on tako rad podpira s svojim dopisovanjem. Do takrat pa kličemo g. učitelju Šetini: »Slava, slava, slava!« Učitelj Šetina, kje ste neki že brali ta trikratni klic pred nekaj tedni? žil dr. Iv. Benz, graduale A. Foerster, ofc;r-orium Utto Kornmtlller.— V mestni crkvi sv. Jakoba v<-lika maša ob 9. uri: Cecihjino mašo v G dur zl. Ad. Kaitn, graduale »Ju stus ut palma« Ant. Foerster, ofertorij »Ve-ritas mea« zl M. Brosig. Dnevne novice. V L j u i) 1 j a n i, 25 avgusta. Presvetli cesar se dne 3. septembra povrne na Dunaj in nato odpotuje k vojaškim \a|am v Galicijo. Cesar na Goriškem. Nj. Km. goriški kardinal jo izdat-za slučaj cesarjevega pri Tedenski koledar. Nedelja, 26. avgusta: 12. pobink. Ce-ferin pap.; evang.: O usmiljenem bamari-janu. Luk. 10. — Ponedeljek, 27. avg.: Jožef Kalas. — Torek, 28. avg.: Avguštin šk. — Sreda, 29. avg.: Obglavljenje Jan. Krst. — Četrtek, 30. avg.: Roza Linan d, — Petek, 31. avg.: Rajmund Nonat sp.— Sobota, 1. sept.: Tilen opat. — Solnce izide 30. avg. ob 5. uri 24 min., zaide pa ob 6. uri 37 min. — Dan se skrči v septembru za i uro 38 minut. - - M u s i c a a a e r a v nedeljo 2G. avg.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Mašo Cecilijino zlo- hudrt na Goriško na duhovščino sledeči oglas: a) V nedel|o po prihodu na| s« obhaja v vseli kuratnih cerkvah slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo. Pridiga bodi slavnosti primerna. b) V stolni cerkvi v Gorici bo slovesna sv. m;.ša z zahvalno pesmijo na dan prihoda N|. Veličanstva (v Njegovi navzočnosti). c) Ob prihodu in odhodu zvonenje po vseh cerkvah. To vel|a tudi za duhov-nije, ki so blizu železniških postaj. Osebne vesti. V G irici so je baron Henrik Coilelii zaročil z grofico Alojzijo Attems. — Č. g. I. D o s t a l iz T. J., rodom Ljubljančan, pride za prdekta iu profesorja v Travnik. Nameščen je č. g. J .s>p F e r j a n č i č za kurata na Gočah, premeščen pa č. g. P. Rajmund K u b i n e k , pn-fekt dijaškega zavoda nemškorednikov v Ljubljani, za kape-lana v Podzemelj, na njegovo mesto pride č. g. P. Hugo Lengsfold iz Opave. Č. g. Josip Perz, kapelan v Podzemlju, je premeščen v Veliko Dolino. Iz kamniške okolice. Že nas zapuščajo polagoma tujci in Ietovičarji, le malo število še pohaja Kneippove kopeli med temi neki Abrahamov potomec, ki ne more videti katoliškega duhovnika, da ne bi bruhal sirovih opazk. Nihče ga ni klical; ako ga naši duhovniki tako bodejo v oči, naj se ta Abrahamovič odpelje v obljubljeno deželo, kjer bode videl same krive nosove. Ne dosti boljši od njega je neki protestant, ki tudi kaj rad pozabavlja čez našo vero. Ako se nas boste taki tujci bolj ogibali, bolj bomo veseli. Mi hočemo imeti v domači deželi dostojno vedenje in ne pustimo, da bi tujci žalili naš verski čut. Potrebno bi pa bilo, da bi se tudi vedno nemškutarenje, sosebno v toplicah omejilo ter tudi slovenskemu jeziku dalo mesto, ki mu grč, sicer se bodo toplic vedno bolj ogibali Slovenci in zavedni Hrvatje, katerih prav obilno število semkaj pohaja. Sicer pa tudi sami glejmo, da ohranimo kraju slovensko lice. Kaj pomeni n. p. napis v Mekinjah: ,.Zur einsamen Muhle", kaj od spodaj: „Slov. planinsko društvo." Tudi priprosto ljudstvo je vznevoljeno nad tako nesamozavestjo. „Kedor zaničuje se sam..." Cesarjev rojstveni dan na Vranskem ob štajerski meji. »Slov. Nar." se je zgražal nad tem, ker so Šentvidčani nad Ljubljano pred večerom rojstnega dne cesarjevega naredili podoknico svojemu županu — se ve klerikalcu — radi tega, ker ondi ni cesarskih uradov. Kaj pa se je na Vranskem zgodilo? Tu je „Vranska vila" pod vodstvom „Narodovega kalibra" zapela podoknico nemškemu županu Ottenscblagerju, čeprav so na Vranskem c. kr. uradi. Kaj ne, kak6 se najdejo prijatelji ? Kavno »predsedništvo" »Vranske vile" je največ pripomoglo, da je izvoljen Nemec — župan. Vendar, kaj bo rekel na tč »Slov. Nar."? Ali se bo umival? Ali ima drugačne pravice Nemec, ki je Slovencem povsod nasproten, kot »klerikalec", ki pa povsod deluje za slovensko ljudstvo? »Narod- za socijalne demokrate. Koliko se je „Naroda" prijelo »Slomšeko-vega duha", pokazalo se je zopet včeraj. Odškodninska pravda društva »Bodočnost" proti Janezu Boj t v Vevčah silno bode „Na-rod" in zastopnika »jugoslovanske" socijalne demokracijo dr. Tekavčiča, ker smo v svojem poročilu povdarjali to, kar jc za nas važno. Nam ni zato, ali je Janez Bojt obsojen v povračilo 13 K namestu zahtevanih 44 K 76 h ali ne, važno pa je, da se je pri obravnavi razkrinkalo, kako dela socijalna demokracija za delavstvo. Tako je za naše delavstvo lep poduk, da si je zara-čunil Etbin Kristan za vožnjo in pot v Vevče več, nego bi to storil kak doktor iuris, da hoče torej Etbin Kristan imeti več dohodkov, kakor jih pa jemlje tolikokrat opsovana „buržoazija." Značilno je dejstvo, katero so socijalni demokratje pred sodiščem sami potrdili, da si svoje agitatorje plačajo po 3 K na dan! To je dokazala pravda na brez-dvomen način, in naj se „Narod" in dr. Te-kavčič v svoji ljubezni do internacijonale še tako zvijata, socijalna demokracija v Vevčah je in ostane blamirana. Iz Mekinj se nam poroča : Dnu 21. t. m. se je v Ti luški kapeli pri Mekinjah poročil g. vladni svetnik Ferdinand marki G o z a n i z g. apico Rozo pl. R i e d 1. Priči sta bila g. dež. predsednik eksc. baron Hein in g. okr. glavar pl. C r o n. Poročal je domači g. župnik; poroka se je vršila s sveto mašo. Posnemanja vn dno ! Daničarji — Triglavani. Vč« raj so priredili izl^-t na Triglav člani katol. akad. društva »Danica«. Izleta se je udeležilo 15 članov, poleg tega lepo število drugih somišljenikov. Na Kredarici, kamor je prišlo tudi 20 Bohinicjv, so se izletniki, katerih skupilo Število je bilo 50. udeležili svete maše. Slovensko del. stavbinsko društvo v Ljubljani. V sinočnji seji društvenega odbora je bil predsednikom »Slov. del. stav-binskega društva« v Ljubljani izvoljen g. dr. Ivan Janežič. Proti Slomšekovi slavnosti v Ljutomeru, ki bode 8. septembra, so prijeli nemški listi najsrd tejše hujskanje. Nemci bi radi imeli, da bi se slavnost prepovedala. Sla vnost se bode vršila v krasnem Seršo novem logu prav tik trga pod veličastnimi hrasti, ki so gledali dne 29. avgusta 1869. prvi slovenski tabor. Na slavnost prišla bodo tudi vsa po celem Južnem Šta|erju znana slovenska gasilna društva z „Zvezino" zastavo. Katol. shodi v Zagrebu in Ljubljani. Včerajšnja „Edinost" poroča: „Dant's so je v prostorih „Del. podp. društva" sešlo več poslancev in drugih rodoljubov, hrvatskih in slovenskih, iz duhovniških in posvetnih krogov iz Istre in Trsta, da se posvetujejo o udeležbi na kat. shodih v Zagrebu in Ljubljani. Bili so mnenja, da se udeležba na teh shodih prepušča Hrvatom in Slovenci m ti h oinenienih dežel, z ozirom na to, da stojijo tudi oni na kršč. kat. načelih in da so del hrv. in slov. naroda, za katerega se ona dva shoda obdržujeta". Zadruga kranjskih klobučarjev. Poroča se nain, da je na pritožbo i.snoval-nega odbora c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo ustanovitev dež. strokovne zadruge kraniskih klobučarjev s sedežem v Liubljani. Ljubljanske novice Ponesrečen b i c i k M s t. Danes popoludne je priletel pred Kirbišem Bonačev vajenec Babka z bi cikljem v voz izvoščka Grablovica ter se nevarno poškodoval. Priletel je fant na bi-ciklju s Kongresnega trga. Rešilnega voza je morai močno ranjeni vajenec čakati skoro pol ure ! Zakaj imamo pač tak rešilni voz ? — Beračica-tatica. Jera Johann je včeraj popoludne prišla v hišo št 3. v Rožnih ulicah. Ta Jerica mej pripovedovanjem, da je vdova in da ima veliko otrok, rada tudi kaj ukrade in tako se ji je včeraj posrečilo ukrasti Ivani Kleinmayerjevi pet prav lepih servit.-tov. Mimogrede je potem ukradla Jerica pri Abramoviču perilnik vreden 5 kron ter ga hitro prodala Ker se je pa bala, da so njeni tatvini za petami, je vzela izvoščeka, da bi se peljala v Kurjo vas, a skoro je morala na povelje policajevo iz voza in oditi peš na ro-tovž in od tod v čestite Križanke. Imela je pri sebi tri leta starega sina. — Izpred sodišča. Ivan G o r i č a n je bil danes pri vsklicni razpravi od obtožbe radi prestopka po § 468 k. z. oproščen. — Kuharica prijela tatu. Neža Žlemberger, kuharica pri dr. Derču, opazila je že pred dalje časa, da ji nekdo večkrat v jutro ukrade iz njenega predala v kuhinji po jedno kronioo. Zvita ženska sumila je, da ji krade hlapec Gabrovšček, ki preskrbuje dr. Drču premog. Danes je zopet videla Gabrovška iti po stop-njieah in je naročila neki ženski, ki je čakala ordinacije, naj reče hlapcu, če bo pra-šal po kuharici, da jo ni doma. Kuharica se jo nato zaprla v nasprotno sobo in opazovala hlapca, ki je res prišel v kuhinjo, vzel < bligutno kronico in šel. Nežika je šla za njim ter ga je pričela grozovito zmerjati. Pridrlo ie vse polno ljudi. Prišel je tudi policaj, ki je Gabrovška odtegnil kuharičini j< zi in ga spr- iml v zapor. — Vojaki. Danes je pr;š< I iz Celovca cel domobranski polk. — — Nesreča. Tratnikov vajeni c Josip Pri-jatd poškodoval se je danes precej na roki. — Natakar za nekaj ur bil je včeraj znani bivši krojaški vajenec Jože Žagar. Šel je k Fiolichu za natakarja ter je dobil od Frolitha čedno obleko na posodo. Žagar pa je bil pri Fiolichu samo par ur ter jo je pobrisal z obleko, pozneje pa je pisal Fiolichu giuljivo nemško pismo, v katerem pravi, da ne more obstati pri n,em, ker je »ganz ta-miš.« Da je moral b ti res precej »tainiš« je dokaz to, ker v pismu ni nič omenil obleke. Sitna policija se je brigala za njegovo ta-mišnost in ga je zaprla v. novo obleko vred. Žagar pravi, da ga je zmešala ciganska godba, ki je igrala včeraj pn Fro.ichu. — Nočna čuvaja v predilnici sta sj danes stepla. Čuvaj Aubel je dobil krepko po glavi. — Z e v n i k o v motor poskušali so danes ponoči trije prijatelji. Jeden je obljubil da motor kupi, ako ae lahko vstavi vsak tre-notek. Pridirjali so po klancu mimo Frančiškanske cerkve, a motor se ni hotel ustaviti, ker njegov voditelj ni mogel v noči dobiti v roke zavore. Motor je s prijatelji hotel v Ljubljanico, a se je k sreči zadel ob leseno steno pri kavarni Valvazor. Vsi trije prijatelji so zictcli z motorja ter se poško dovali. Protestantska agitacija na Štajerskem. V Marenbergu bode jutri javna protestantska služba božja. Birmovanje na Goriškem. Nj. Km. kardinal bo delil zakrament sv. birme: 1. sept v Fari, 2. sept. v Gradiški, 3. sept. v Bruini, 4 sept. v Zagradu, 5. sept. v Vi-lesu, 6. sept v R.jmansu, 7. sept. v Versi in Ti poljanu, 8. sept. v Campolongu, 9. sept. v Ajelu, 10. sept. v Kravlju in Sv. Vidu, 11. sept. v Višku, 12. sept. v Jo-anicu, 13. sept. v Strasoldu in 14 sept. v Perteolu. Štajerske novice »Domovina« je bila včeraj zopet zaplenjena. — V Celju so zopet pričeii s pobijanjem oken Slovencem. — Na trirazredni ljudski šoli v Teharju je do 20. septembra t. 1. razpisana učiteljska služba. — Dne 2. septembra t. 1, ob 3. uri popoludne bode v Skalah pri Velenju slavnostno odkritje spominske plošče dr. Jos. Kranjcu pravniku, pisatelju in vseučiliškemu pisatelju o priliki 25!etnice njegove smrti. Spominska plošča bode vzidana v zvonik ška ske cerkve. Slavnostni govornik bode g. dr. J Kar-lovšek iz Celja. — V kanalu podsulo je v Mariboru delavci Janeza Medovmka. Delavca so rešili še živega in ga prenesli v bolnico, ker si je zlomil nogo. Duhovske vesti z Goriškega. Č. gosp. župnik v Št. Petru ob Soči Jožet Pe-teani pride v Kormin za dekana. Na njegovo mesto pride kot upravitelj č g. Jožef Parmeggiani, kapian v Flumičelu. V Flu-mičel pride za kaplana č. g. Jan. Gratton, do sedaj kapian v Ogleju. V Oglej prida za kaplana novomašnik Gvido Russian. — Razpisani sta župniji sv. Ignacija v Gorici iu v St. Petru ob Sx*-i. Prošnje treba vložiti do ' 15. sept. Nova poštna zveza po Soški dolini se prične dne 1. septembra. Iz Gorice bode odhajala pošta ob 3. uri popoludne. Domača knjigoveška umetnost. Omenili su te dni vsi tukajšnji časniki izbornih do načih knjigovezih del. Ta dela se odslej izvršujejo v delavnici knjigo veškega mojstra g. Fr. Breakvarja ter 8a ondi izvršujejo tudi krasna galanterijska dela. Opozarjamo tudi na res umetniško ii vrševanje diplomnih map. Svoji k svojim! Vodena troba. Blizu Pirana ob istrski obali se je v sredo zjutraj vzdignila vodena troba (tromba marina), ravno ob času, ko je ondi vozil italijanski trabakelj „Nettuno". Vodena troba je prelomila jambor na ladij i. Nesreča Dne 20 t. m. se je zadušil pet mesecev stari otrok Marije Janežič iz Karletjevi-ga, ko so domači bili z doma Obiranje hmelja v Savinjski dolini se je že začelo. Zgodnji je večinoma obran in ima lepo ceno po 2 K 40 h — 2 K 80 h kilo. Glavno obiranje pa se začne prihodnji teden. In tu bo od Celja pa gori do Vran- skega in do Mozirja po njivah vse polno veselih obiravcev. Bog daj, da bi le cena ostala dobra! Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov mestne blagajnice in mestne davkarije se dne 27., 28 in 29. avgusta t. I. za stranke n« bode uradovalo. Vesten služabnik. Ljubljančani menijo, da su ljubljanski policijski stražniki najvestnejši ljudje na svetu To je s>eer tudi naše mnenje, a neka občina na Češkem ima vsekakor hudi ga konkurenta ljub ljanskim policajem. Ta občina ima lepo ime Smrkovice. Zadnjič je ondotni občinski sluga, ko je opravljal službo poljskega čuvaja, zi-sačil svojo ženo pri tatvini poljskih sadežev. »Kaj delate tu, ženska,« zadri se je nad ženko stražnik z uradno modrim obrazom. oNe bodi neumen, starec, in glej, da se po bereš!« bil |e ljubeznjiv odgovor zakonske polovice. To je pa občinskemu policaju — Jožef Zavorka je njegovo ime — bilo preveč. Zagrabil jo polno košaro svojo žene ter jo preobrnil. Ž na je nekaj časa gledala to predrzno in nenavadno junaško dejanje svojega moža. potem se je pa zakadila vanj ter ga pričela klofutati in lasati, meneč, da ima opraviti samo z Jožefom Zavorko, ne pa tudi z občinski m policajem. Jožetu Zavorki se je konečno posrečilo uiti. Smrkoviški Brutus, ki se drži vtdno prislovice „Fiat iusticia, pe-reat mundus«, letel je takoj k žujjanu in naznanil svojo ženo radi napada na stražo. Vsi Smrkovčani seda| z veliko radovednostjo pričakujejo izida obravnave. Čudne sanje je imel kmečki delavec Anton Štokelj v Velikih Žabljah. Mož je imel posteljo poleg okna. Sanje so bile tako burne, da se je Stokelj prevrnil s postelje skozi okno 6 metrov globoko in si zlomil nogo, roko in hrbet. Ni upati, da okreva. Revež ima 7 nedoraslih otrok. Zdravje v Ljubljani Od 12. do 18. avg. je bilo 9 novorojenih, 1 mrtvorojen. 31 jih je umrlo, med njimi 7 za jetiko, 2 ?a vnetjem sopilnih organov, 1 vsled nezgode, 1 vsled samomora, 20 za različnimi boleznimi; med njimi je 16 tujcev, 15 iz zavodov; za infekc joznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 3 za škarlatico in 1 za ti-luzom. Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 4. januvarija do 24. avgusta je došlo 2130 prošenj za delo in 1970 delo-ponudeb. 3358 delavcem je bilo 2153 odprtih mest nakazanih m v 1274 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali služb« dobe takoj 1 kovač, 1 graščinski sluga, 2 trgovska hlapca, 11 konjskih hlapcev, 1 hišnik, 1 od-gojiteljica. 1 trafikantinia, 2 trgovski pro dajalki, 1 trgovska vajenka, 3 natakarice na račun. 3 navadne natakarice, 2 lini sobarici, 3 gost.lniške kuharice, 4 navadne kuharice, 14 dekl.c za vsako delo, 1 žena k otrokom, 12 deklic k otrokom, 2 deklici za tiskarno. 3 deklico za tovarno, 3 postrež-kinje. Vajenci za trgovine in obrte. Razpisane ustanove Tržaško na-mestništvo je razpisalo dve ustanovi po 210 kron za gimnazijce prvih 6 razredov, ki imajo domovinsko pravico v Trstu ali kaki isterski občini. Prošnje do 15. s-pt. tržaškemu magistratu. Razpisane so tudi tri ustanove po 200 kron iz zaklada Jos. pl. Marenzija za učence c. kr. drž. obrtne šole v Trstu, ki so rojeni in bivajo v Trstu. * * * 2000 otrok brez šole. »Ellenzek« poroča, da je v Kološu 2000 otrok, ki radi pomanjkanja šolskih prostjrov ne morejo hoditi v šolo. Največje pomanjkanje šolskih prostorov ima protestanška cerkev helv. izp. torej »cerkev mažarska«, kakor se njeni pristaši s ponosom imenujejo, in Kološ je vendar sedež mažarskega kulturnega društva, katerega namen je razširjevati mažarsko kulturo na Sedmograškern. V resnici pa jo razširja tako, da mažarske otroke pušča brez šole, namestu tega pa »deluje« med Rumuni in Nemci. Mažare pušča brez šole in nema-žarske otroke (/trapa. To je mažarska kultura Emek, Pemelt & comp. 200 hiš pogorelo je na Ruskem v Makarjevu blizu Nižnega Nowgoroda. Tudi &iri cerkve je uničil požar. Osem oseb je pogorelb. Beda je nepopisna. Perzijski šah bode na svojem poto-'••mju po Evropi porabil ogromno denarja. Samo hotelirjem da|e 5000 Ir. na dan. Sooijalno demokraška svoboda Iz Lyona se brzojavlja: V občinskem svetu so stavili socijalnodemokraški zastopniki naslednji predlog: „Ker je nošnja duhovske obleke za prostomisleca demonstracija, izzivanje, naj se nošnja takih oblek po mestnih ulicah prepove!" Lepa je ta! Prevelika uljudnost Te dni je prišel kralj Aleksander na svojem potovanju po Srbiji v neko malo mesto, ki je bilo slo-vrsno okrašeno. Na ni ki veliki, stari hiši visel je velik transparent z napisom : »Dobro došlo mej nami Vaše veličanstvo!« »Kaka hiša je to V«, vprašal je kralj. »Zapori okrajnega sodišča«, bil je odgovor. »Hvala lepa«, odvrnil te kralj, »preveč i-te uljudni.« Za koliko je laški kralj zavaroval svoje življenje S smrtjo laškega kralja so hudo zadete mnoge zavarovalnice. Laški kralj Umberto je visoko cenil svoje življenje ter se pri evropskih zavarovalnicah zavaroval za 10 milijonov, pri ameriških za 26 milijonov lir, torej znaša svota, katero dobi kraljica Margerita od zavarovalnic, 36 milijonov lir. S kolesom v Kitaj sta se te dni podala dva rokodelca iz Berolina, in sicer 25-letni kipar Siegbert Mtiller in 19-letni mizar Gustav Christoph. Ker ju niso hoteli sprejeti v voj dobrovoljcev, namenjen v vzhodno Azijo, hočeta sedaj s kolesom sama preko Budimpešte skozi Turško, Malo Azijo in Perzijo — dospeti v Kitaj. Ondi upata, da ju sprejmejo v ekspedicijski voj, potem ko sta s tako dolgim potovanjem dokazala svojo moč in vztrajnost. v Žalujejo v beli obleki. Znano je, da prebivalci na Kitajskem in Japonskem ne žalujejo v črni obleki. amjiHk v beli. To navado hočejo s< daj vpeljati v Ameriki neke mlade gospe novojorških milijonarjev. Ze več nedelj žalujejo za svojimi sorodniki v beli obleki. Celo njih klobuk, čevlji in soinč-niki — vse je belo. Kitajski cesarski zaklad. Kitijska cesarica-vdova je na begu iz Pekina v Hu-ansu vzela seboj tudi kitajski cesarski zaklad, ki je vreden, kakor poročajo listi, 305 milijonov kron našega denarja. Teža te svote v srebru bi znašala 1 870 000 kilogr. Za transport te »Vi te bi bilo trsba lb7 vagonov, ki bi vsak nesel 10 000 kg. Za tako prevažanje bi bilo treba šest tovornih vlakov po 30 vagonov. Ker pa mej Pekinom in Huansu ni železnice, morali so cesarski zaklad prepeljati z navadnimi vozmi. Pri nas dober voz i:a dobri cesti nese s krepkimi konji povprečno 10 meterskih stotov. Ob istih razmerah bilo bi torej treba za pre-peljavo zaklada 18.700 voz in najmanj 34.4( 0 konj. Od prvega do zadnjega voza bi bila daljava 5l00 km, ali več nego je dolga pot iz Pekina v Huansu. Ako bi bil zaklad iz zlata in ako računamo kilo zlata na 32b0 kron, bilo bi treba za prevažanje najmanj 10 železniških vagonov ali 100 tovornih voz. Sejmi po Slovenskem od 27. avg. do 1. sept Na Kranjskem: 27. v Št. Vidu na Blokah; 28. v Novem mestu, Moravčah in .Strugah pri Cirkvi; 29. na Do brovi; 1. sept. v Radečah, na skaručini, Višnji gori, v Krškem in na Veseli gori pri Rakovniku. — Na slov. Štajerskem: 27. v St. Jerneju in na Ljubnem; 28. v Celju in pri Sv. Trojici; 29. na Muti, v Pohčanah in Žalcu; 30. na Hajdini, Šr. Ilju in pri Sv. Rozaliji; 1. sept. v Pianini. — Na Koroškem: 28 v St. Jerneju. — Na Primorskem: 27. v Divači, St. Lenartu pod Altano in v Reziji; 28. v Štanjelu ; 30. v Gorici; 31. v Glemoni; I. sept. v Boljuncu, Gradiški in Suti. Ofai&tVŽl,. (Zveza slovenskih kolesarjev) priredi na dan prihodnje dirke kluba slovenskih bicikiistov »Ljubljana« dopoludne občni zbor v Nar. domu v Ljubljani, na kar že danes zvezne člane opozarjamo. (Klub slovenskih bicikiistov »Ljubljana") priredi dne 16. septembra i 900 na tukajšnjem dirkališču VI. narodno dirko, s katero bodo spojene tudi dirke posameznih klubov za prvenstvo na dirkališču za dobo i 900/1901. Natahčneji *|>or- d dirk« objavimo pozneje. (Gasilno društvo v Stopanji vasi) priredi v nedeljo dne 2. septembra v gostilni pri Povšetu zabavo t domačo godbo in loterijo. Začttek ob 3. uri popoludne. vstopnina 20 kr. Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe Ob neugodnem vremenu se zabava preloži na 8. dan sept. K obilni udeležbi vabi odbor. Darovi Za Katoliški dom: Gospod Ivan Brence, župnik, 2 K. — Neimenovan po gospodu stolnem vikarju Fr. B rku 100 K. — B .g plati ! Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod J. Dežman v Zagorju ob Savi 12 K 46 h, nabral pri odhodniei g. kapelana V. Hybašeka. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. avgustu. V političnih krogih se sodi. da je vladi samo na tem. dokumentirati nezmožnost saniranja razmer, in to tembolj, ker so gotove vse priprave za razpust zbornice in za razne oktroacije. Češki e.es. namestnik grof Couclenhuve se je izrazil, da Cehi za od vlade ponujeno malenkostno odškodnino ne bodo opustili obstrukcije. Dunaj, 25. avgusta. Davčni inšpektor Valentin JJarušič je imenovan davčnim nadinspektorjein pri deželni finančni direkciji v Trstu. Dunaj, 25. avg. V včerajšnji seji obč. zastopa je prečital dr. Lueger cesarjevo zahvalo. Obč. svetniki so navdušeno zaklicali cesarju „Hoch!" soc. dem. zastopnik Schuhmeier pa je za-upil sredi navdušenja „Dober tek!" — Kršč. soci|alci so priredili veliko demonstracijo proti Sciiulnueierju in socijalni demokraciji. Dunaj, 25. avgusta. Profesor na koperski gimnaziji Sieffani je postal ravnatelj istega zavoda. Rim, 25. avg. Kralj Viktor Ema-nuel je pri dunajskem dvoru po generalu Del Maino oficijelno naznanil nastop vlade. Neapelj, 25. avgusta. Drž. pravd-nik Pri.sco ni nastopil svojih počitnic, ker je policija dobila nova odkritja o umoru kraja Umberta. Carigrad, 25. avg. Poslanik Oa-lice bo v ime cesarja čestital sultanu povodom njegovega vladarskega jubileja. London, 25. avg. Roberts poroča iz Pretorije 23. t, ni.: Buden Povvel je osvobodil 100 Burov. ujel pa 25 drugih. mej njimi stotnika van der Merwe. Patrulje so zasledile, da imajo Buri pri Brandwederju 140.000 Mauserjevih pušk in veliko zalogo strel ji vn. — Roberts je potrdil smrtno obsodbo nad poročnikom Kortua, ker je baje osnoval zaroto proti njemu. London, 25. avgusta. „Stamiardu" poročajo iz Pretorije 22. t. ni.: Število oboroženih Burov se ceni na 20.0O0 mož. Predsednik Kruger se nahaja v Dnickvvaterju, južno od Roseiigranla. V jugozahodnem delu Trunsvala so Buri sedaj bolj navduš- ni za vojsko nego ob osvoboditvi JVlafekinga. Pogum jim dajeta Dewet in Delarey. '4'ojs'ja na Kitiij.skeui. S kitajskega bojišča današn|! listi ne objavljajo inkakih novih poročil. Dipl< matje posamnih držav pošiljajo podrobna poročila o osvojitvi Pekina in cesarskega mesta, ki se pa večinoma vsa ujemajo v glavnih po tezah, razloček je le ta, da vsak general hvali le svoje ljudi in pravi, ria so prvi prodrli v mesto. Sme se p,, trditi, da imajo večinoma vse udeležene narodnosti primeroma jednake zasluge, trpeli so pri napadu naj: več Rusi in Japonci Rusov je padlo 21, mej temi polkovnik Antinkov, ranjenih pa je nad 100 mož in častnikov, mej temi general Wasilewski in polkovnik Mo U. Takozvane cesarske palače mejnarodne čete ne nameravajo porušiti, marveč jo bodo preti volji ruskega zastopnika stražile pred napadi bokserjev. Tudi cesar Kvvang sii se nahaja v njih varstvu, le cesarica je pobegnila, da jej ne bo treba pogajati su z vele silami, ki sc bodo menda morale obrniti na Li llung Caliga. Mej vladami se vrše sedaj že dogovori glede mirovnih pogajanj s Kino. Večina hoče ohraniti status quo pod pogojem, da pla čajo Kitajci gotovo odškodnino. S tem nasvetom so v prvi vriti nezadovoljni Rusi, ki so baje že napovedali vojsko kitajski vladi. Tako je izjavil ruski general v Pekinu ter dal razumeti, da vojska še ni končana. Dunaj, 25. avgusta. Z ladije Cesarica Marija Terezija" brzojavljajo: Dne 19. t. mes. je bil boj pri Tientsinu. v katerem je japonska in ameriška konjenica štirinajstkrat razpodila sovražnika. Zveza s Pekinom ni dovolj varna. Petrograd, 25. avgusta. Podad-rnirai Aleksejev brzojavlja iz Či-Fu 22. t. m.: V našem poslaništvu v Pekinu je sedaj vse v redu. — Od došlih mož jih je pet padlo. 20 je ranjenih; častniki so zdravi. Skupno je padlo v Pekinu 75 mož, mej temi osem Rusov. Ranjenih je 120 mož; Rusov 115. London, 25. avg. Iz Washingtona poročajo: General Chalfee je izjavil, da bodo morale ameriške čete celo zimo ostati v Kini. London, 25. avg. Iz Šangaja se javlja, da je guverner v Hunanu izdal oklic, za preganjanje tujcev. London, 25. avgusta. Iz Londona se poroča, da so japonske čete ujele kitajsko cesarico in princa Tuana. Berolin, 25. avgusta. \Vo1ffov urad poroča iz Tientsina: Cesarska rodbina je 21. t. ni. z ministri pobegnila iz Pekina. Spremlja jo general Tung s 7000 možmi. Po sklepu poročila. Dunaj, 25. avgusta. (C. B.) Iz Tientsina poročajo 20. t. mes.: 10 7 5 ni o ž mejnarodne armade je premagalo b o k s e r j e pri neki vasi jugozahodno o d T i e n t s i n a. 3 00 bokserjev je ubitih. 64 ujetih, vas upepeljena. London, 25. avg. (0. B.) „Times" poročajo iz Shanghaja 23. t. in.: Angleški konzul Hankau brzojavlja. da so zasledili kitajsko zaroto, ki je nameravala zažgati angleško naselbino. — Dne 18. t. m. poročajo iz istega, vira. tla je v Pekinu veliko ropanje in požig. Umrl i m»: 23. avgusta. Jožef Sandner narednikov sin, 1 dan Metelkove ulice 2 življenska slabost. 24. avgusta. Leopold Mahe, hišnikov sin, 1 mes. Kongresni trg 9. akutni Črevesni katar. — Antonija Hribar zasebnica 80 let. Grubarjeva cesta 3. ostare-lost. V otroški bolnišnici: 23. avgusta Peter Ustan, dninarjev sin 1', leta jetika. V bolnišnici: 20. avgusta, Igiacij Jaklič, kurjač, 39 let Perito-nitis chronica. — Marija Jaukovič, dninarica. 77 let. ostarelost. 21 avg. Marija Mam, mešetarjeva hči, 2' a leta, Scarlutiva septica. Cena žitu na dunajski borzi dne 23 avgusta 1900. Za nO kilogramov Pšenica za jesen . K 7 91 do K 7 » » pomlad . » 8*34 » » 8 Rž za jesen ...» 7 39 » » 7 » o pomlad. » 7'73 » » 7 Turšica za avgust . » 6'40 » » 6 » sept.-okt. » 640 » » 6 » » jum-juli /01 » 5-18 » » 5 Oves za jesen . . » 5 62 » » 5 „ potni. . . • 5-9) "734-T7 25] •■ Mul'- , - , -- - . --------- ' |2. popol. I 734'6 | 26 6 | si. j/.ab. Prednja včerajšnja l<>rnr>"rMt.uoi 22 0 »Ormale: 17 9r jasno i 0-0 oblač. I 749 l-l Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretutno vest, da je naš ljubljeni f)če Jak b Hartman po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, star 67 let, daues mirno v Gospodu zaspal. Priporočamo ga v pobožno .molitev, Svete maše se bodo brale v župni cerkvi škofjeloški m šmihclski. Š k o f j a Loka. dn$ 24. avgusta 1900. Žalujoči ostali. F. M. SCHMITT Ljubljana, Pred škofijo št. 2 priporoča visokočastiti duhovščini svojo veliko zalogo podobic za kolekturo kakor tudi drugih devocijon&lij po najnižjih cenah. 709 6-4 Soba z opravo je takoj oddati kakemu gospodu. Prav tam se sprejme tudi na hrano več gospodov. V Ljubljani, Stari trg št 34, I. nadstropje na desno. 748 l-i Spretna kuharica, tudi v drugih delih gospodinjstva dobro iz-urjera, želi v službo stopiti h kakemu duhovnemu gospodu. Več je izvedeti pri gospej Mariji Kune v Ljubijani, Tržaška c sta 47. 750 3-1 naravna alkalična kislina je najboljša mizna in osvežu-v. joča pijača, 10 34 katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih piodajalniuah in trgovinah z jestvinauii in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani fili^into h/lWO v kositarnih Skatljicah : UUjI K: UtC/ VV razprodajalce in lasti 1 za lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBEBIi v ljubijani, Frančiškanske ulice 228 5 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. Duhovski poslovnik, ali navod za razno nradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje oer kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poe. — Drugi, popravljeni natis. Brojiran izvod knjig« stane v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. Kovačnica g. Lenče-ta na Laverci pri Ljubljani daje se takoj v Izvrševanje kovaškega obrta treznemu, spretnemu in samostojnemu kovaču z orodjem, ne da bi se kaka najemnina plačala. Primerna najemnina plačati bode še-le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker občinstvo komaj pričakuje delavnega in razumnega kovača, je zagotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. 744 2 Nikaka skrivnost si ni L napraviti si vsakdo doma sam brez P vsake priprave in težave najfineje li-P kerje po francoskem zistemu s po-k močjo ekstraktov,ki stanejo za napravo b po 5litrov likerjev: tropinovec, absinc, L vermut, ruski pelinovec, češki liker. [ klmel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-P njevec, alaš, alpski liker po 85 kr. P in kenjak, benediktinec, chartreuse, i plzntki liker po 95 kr Razpošiljam | proti predplačilu v znamkah ali poštni I nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. . več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Prepro-' dajalcem, če naročijo več blaga, mnogo I ceneje. 1 Anton Rnkavina, 1 612 60—21 Via Belvedere it. 23. »4 ,.tX iS* .tit tU '»i :MŽ {tiitl Sl tt*/.i^istj ftNT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Pet i-1« oostu sit.« J se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega in solidnega blaga po nizkih centih. Opezaria na veliko svejo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 52 Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena jf ja is lih ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti iu prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali pioti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III.. Stelngausts 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več, 1000 27 Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uma-zanje) za krepfanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa Kwizdov fluid. Znamka: Kača (^tekočina za turiste). Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje in poživljanje po daljnih turali. Cena: Cela steklenica 2 K. pol stt-Vlenlce I K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-2 Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Krepak deček, sin poštenih starišev, se takoj sprejme kot učenec v specerijsko trgovino, ništvo »Slovenca«. Kje, pove uprav-736 3-2 Dve deklici ali dva dečka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Sobe prostorne, g.asovir in citre na razpolago. Ravnotam se daje na zahtevanje pouk v vseh šolskih predmetih in glasovirju. Več se izve pri g. A Slatner, izprašani učiteljici, Ljubljana, Stari trg stev 13, I. nadstropje. 697 4—3 V najem se odda takoj prodajalna, pripravna za vsako trgovino, na dobro ob-iskovanem kraju ob državni ce6ti v Idriji, s stanovanjem ali brez stanovanja. Več se izve pri lastniku Franc Didič-u v Idriii. 746 3-2 sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kje pove iz prijaznosti g. Jos. Petrič, trgovec s papirjem v Liubljani. 738 3-3 ■ir ■#* lir "fr 41 "trmir'tr •Ir4r*4r,lr Najnovejši brevir! Pustetova izdaja i. 1900. (4 zvezki, 15*5 cm X 10 cm.) Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma b popolnim berilom. Cene: V usnji z gibčnim hrbtom in rudečo obrezo.........K 31 20 Isti vez z zlato obrezo . . . K 33 60 V finem šagrinu z rudečo obrezo K 36 — Isti vez z zlato obrezo . . . . K 38 40 Propriji za ljubljansko, krško, lavan-tinsko ali za hrvatske škofije so računajo posebej (3 K). Katoliška Bukvama v Ljubljani. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoli v ujubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža kot želodec k rep kujoče m tek vzbujajoče, dalje kol prebav l.jenje in telesno odprtje pospešujoče sreds'vo, posebno onim, ki tipe na navad iem telesnem za-ortju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III. več stekleničic. 591 »O —8 Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opeka 1*110 uvel delovanje s parno silo in da izdelujem vsakovrstno H opeko za stavbe, * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dacli-* * pressziegel) itd. itd. * * * Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno jamstvo. Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke cene. 676 6 Ludovik Herzmann, opekarna s parno silo, V Ljubljani, Tržaška cesta. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V8EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hi§i g«api We88ne*-jeve 60 5*2-33 te priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnifitvom ▼ naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega materijah. Priznano umetniško dovrvena dela ! Prienatna pisma no na razpolago. ZZZDomačaZZZ tvrdka ! W30£~Redka priložnost za nakup pohištva. Jan. Dogan-a l i mizarski pohištveni obrt 530 11 V IijllbljMlli na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politirancga poliiwtva gld. 51-, 7 50, I0 -, 12—, 14'-. Garniture, di/ane madrace 7, 14 do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gid. pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10--, 15 —, 17--. Naročila se točno izvršujejo. Cenllnik s podobami zastonj in franko i Redka priložnost za nakup pohištva. o. 9£ m \t • nt 5'Binai mw\ zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera 90 12 zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne opeko vseh vrst. J. SOKIiIG v lijubljani, Pod Trančo 1 priporoča osobito preč. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Št. 26.849. Razglas. 752 3-1 V smislu § 6 zakona z dnč 23 maja 1873 (St. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za leto 1901 od dne 27. avgusta do dne 4. septembra t. L v maglatratnem ekipedltu na ogled ter da ga v tem čacu vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. PorotniSkega posla so po § 4. omenjenega zakona oproščeni: 1. tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe t službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 6. vsak, kdor je prejetemu poklicu t enem porotoiškera razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dn6 24. avgusta 1900. Slovenci! 6"! ***** htm * zahtevajte 6arv&ite razglednice fo šf domačega izdelka: 0 *%ožni/t, $marna gora, 7ujine, Jtfedvode, Jfamnt^, /(arodna noja itd., dalje ja božično, novoletno in velikonočno dčbo, koje je jalojila tvrdka 7url^, v Ljubljani, na Dunajski cesti. odstotka brez odbitka rent neg a davka, katerega posojilnica sama, za vložnike pladnje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranil ničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. V* Syq) i w ** ©"S ! 11 *» <5^ II ** Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. /7 !E f.^J.-:: Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd. • '. j -/J'—Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzcn) iz galvani- zirane jeklene žice. 684 10-0 Karol Zupančič, Jurjeviea pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom, priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pleteiatne 1k AS««*, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — JRr Ceniki na zahtevanje brezplačno. « v v * * <0^ ; "e) w * * ©""o) 1 ^ DOBRA VARČNA KUHINJA. pl^ Jnhlna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho iu slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekf-Hso kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatšz, dišav, kolouijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenloe se po ceni r. polnojejo z novo Juhino zabelo Maggl-jevo. 168 12-7 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se biagovole pri naročilih | ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujijjo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-1 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Wolfove ulioe 4. Zobozdravniški in zobotehnični atelje _Spita Is kc ulice št. 7, l »a d str._ Zobozdravnik med. univ. i8. špecijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu, DorotheenBtrasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse prtprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobo-tehnična dela 751 3—3 Zavod za slikanje na steklu izdeluje slikana okna za cerkve in hiše v raznih slogih. Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4'5 m visoka in 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard, Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučine na Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899. Anton Dolinar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam 471 20-1 Ed. Stuhl. Na drobno. Na debelo. Majdič trgovina z zeleznino „MERKIJB" Celje, Graška cesta štev. 12. priporoča različne poljedelske stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito ve-jati, stiskalnice za sadje in grozdje itd. Vedno velika zaloga cementa, najboljega gorenještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, pečij in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. 743 3-2 Cene nizke. -a*. Postrežba točna. -«r Slavno občinstvo vabimo najuljudneje, si pri priliki ogledati našo trgovino in zalogo. I VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster | * * * * tt tt * v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne). Izborna zaloga grobnih spomenikov iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. Stavbena dela. = Priznana solidna dela, točna postrežba. K * * K K K K K 465 25-16 ^ K * Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem zopet prevzel restavracijo pri „Zlati ribi" Spitalske uliGe št. 7 — Ribje ulice št. 6 kjer se bom posebno potrudil svoje cenjene goste s pristnim vinom, vedno svežim Koslerjevim carskim pivom, z gorkimi in mrzlimi jedili najceneje zadovoljiti. Priporočujoč se v obilen obisk biležim velespoštovanjem Franc Rozman, 742 4—2 restavrater. T> unaj ska f ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 103 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. D u 11 a j s k a t> o r z a. X>n6 24, avgusta. Skupni državni dolg v notah . , , 97-70 Skupni državni dolg v srebru..........97-25 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116-85 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 iroc . . 97-75 Ogerska zlata renta 4°/„..............115-20 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... . 90-60 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1705"— kreditne delnice, 160 gld. . ..........658 60 London vista ........ • 242-27 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vel j 118-35 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 24. avgusta. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . b°l0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krou Tišine srečke 40/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-66 19-30 90-30 11-40 171 — 160--193--94-45 139-25 250-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ay. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice > » južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... • • 4% srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 g!d. Ogerskega > „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 106-— 94-20 419'— 321 50 119-75 99-50 384'-350"— 4250 20-70 12-70 63-- Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen<5is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke, 200 gld.. . Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 170'-188'— 46 00 276-50 6110-50 797 — 109 25 153.-451 25 454 -255-50 S^T Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba M E i« C1 f I ile 10 in 13, Dunaj, I., 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarci1., potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vredtiostRlfe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih tr f; a vni e. "I^K