Poštnina plačana v gotovini. M. Sobota 20. marca 1941 Cena 1 din. Veliko se najde Slo- vencev, ki se svojega materinega jezika sra- müjejo in ne pomislijo, da je pregrešno, se svo- jega jezika sramüvati, ga zatajiti in celo po- zabiti. (A. M. Slomšek.) Celoletna naročnina: pri širitelju 28 din, na lasten naslov 36 din, v inozemstvo 84 din, z „Mar. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare. Ček. rač. 17.974. Najmanjši ogl. 15 D. Izhajajo vsak četrtek. Leto XXVIII. Uredništvo in uprava: M. Sobota, Križova 4. Štev. 12. Proč z narodnimi odpadniki. Čudno zbegani smo. Pa ne vsi. Sa- mo lahkoverni ljudje. S strahom vam legajo spat in s tesnobo vstajajo ter se ozirajo po nebu, če ne pribrnijo od ne- kod kaki bombniki. Izmišljena, otipljivo lažnjive govorice so krožile med ljudmi: „Kaj še ne veš?ˮ hiti z najnovejše novico vaški politi- kant, ki žre vse politične časopise in ve bolj politiko, ko vodilni evropski dr- žavniki. „Teslo! Kdo te je pa zopet nape- ljal. Nimaš drugega dela, ko take laži raznašati,ˮ mu, je zabrusil miren kmet. Vsak nov dogodek jim je kakor kost, ki jo vržejo med ljudi, željne no- vic, a vse z dobro preračunanimi na- meni. Ne delajo tega zato, da bi ljudi res pravilno obveščali ter jim vlivali poguma za trezen mir in modro deto. Ne! Njihov namen je ribarjenje v kal- nem. S tem, da študijo pri ljüdeh pamet- no presojanje, jih ni več težko razburili to oslabiti njihovo narodno odpornost. Morda se to posreči nekoliko tudi za- radi tega, ker so ljudje dvojne vrste. Nekateri že po naravi gledajo vse s preplašenimi očmi bolj črno, kakor je v resnici, drugi pa raznašajo same Črne misli s čisto določenom cilji. Kdo pa so ti? Kar odgrnimo to ske- lečo rano na našem narodnem telesu: narodni odpadniki. Narodni odpadniki niso samo pri nas, ampak so pri vsakem narodu največji sovražniki naroda, ki sejajo samo raz- dor in jemljejo narodu samozavest. Le poglejmo v zgodovino našega na- roda to videli bomo, s kakim gnusom so gledali naši predniki na ono ljudi, ki so se predali tujcu za judeževe gro- še ter hlapčevali tujcu na račun svojega, lastnega naroda to če je bilo treba, se po kolenih plazili k tujčevi mizi po drob- tine, ki so jim bile več, kakor pa naš tečen domači, čeprav koruzen kruh... Tudi odpadniki so dvojni: eni so bolj skriti ter uživajo med nami celo za- upanje, drugi pa so že bolj glasili to svoje odpadništvo kar javno kažejo to s tem izzivajo naše ljudi. Oboji so naši sovražniki, oboji so vredni najhujšega obsojanja to kar najbolj se jih je treba izogibati. Kdor- koli sodeluje s takimi, ta nikakor ne služi svojemu narodu tako, kakor na- rod od njega želi. Čudno, da so se nekam potuhnili ti- sti, ki so ob našem narodnem osvo- bojenju postali največji nacijonalisti, a danes, ko bije za nas odločilno ura, se nič več bahavo to glasno ne trkajo na svoja junaška prsa... V teh časih je naša dolžnost velika la sveta. Gre za ohranitev naše državne to slovenske skupnosti to edinstva. Kar ne spada v to skupnost, je treba iztre- biti. Povdarjamo: največja nevarnost so naši odpadniki, ki so so odaljili od do- ma to domačega duha. Na take izda- jalce so naši predniki pljunili to z gnu- som imenovali njih imena. Treba bo na vsak način budno opazovati in si jih zapomniti. Danes naše ljudstvo morda samo opa- zuje, a enkrat bo le prišel čas, ko bo tudi ljudstvo spregovorite to javno obračunalo s tistimi, ki se sramujejo svojega slovenskega imena. Vsi vemo, da gre za velike reči. Ve- mo tudi, da narod, ki ima tako trdo- živo zgodovino kakor naš, nikakor ne bo napravil ničesar takega, kar bi bilo v nasprotju z njegovo častjo. Kajti naši predniki bi se v grobu obrnili to pro- kleli mlajši, rod, ker bi jim bilo po pra- vici žal, da so svoje življenje in kri dali za svobodo, ki jo njihovi otroci ne znajo ceniti. Torej proč z zbeganostjo in narod- nimi odpadniki! Politični obraz sveta Politično delovanje v minulem ted- nu je bilo osredotočeno predvsem okrog jugovzhodne Evrope in okrog ameri- škega prostora. Tema so tuji časopisi in radijske postaje posvečali največjo pozornost. Kakšna je podoba položaja v prvih dneh nastajajočega sprotoletja? Velika propaganda in pritisk s takozvano „živ- čno vojnoˮ. To je menda res hujše o- rožje, kakor tanki in letala, seveda sa- mo za narode, ki se dajo zapeljati od razburljivih govoric .... POGLEJMO NAJPREJ V AMERIKO. V Ameriki so, kakor smo že poro- čali, padle velike odločitve. Ameriški parlament je 11. marca sprejel in pred- sednik Roosevelt podpisal zakon o ne- omejeni ameriški pomoči napadenim de- mokratičnim državam. To je brez dvo- ma „bil zelo važen dogodek in tudi velik mejnik v zgodovini sedanje vojne. Ta koj naslednji dan je Roosevelt zahteval 7 milijard dolarjev (550 milijard din) za proizvajanja orožja in municije vseh vrst za Anglijo to njene zaveznike. S tem je postala Amerika največja oro- žarna na svetu. Seveda pravijo v Nemčiji, da je ta pomoč prepozna, do- čim pravijo zavezniki, da je ravno prav. Kako pa bodo vse to spravljali v Evropo ? Amerika računa na to, da bodo tudi Nemci pospešili podmorniško voj- no. Zato bo vsako trgovska ladjo odslej spremljale bojne ladje. Zaenkrat dela ameriška oboroževalna industrija samo s polovično silo in tudi v Anglijo prite- kajo vojne dobave v manjši meri ka- kor Anglija dejansko potrebuje. Vsi pa priznavajo, da je ameriška industrija ena najmočnejših na svetu in se bo se- daj pospešila. Gotovo je, da bo čez leto dni Amerika največja gospodarska sila na svetu. Jasno je, da bo sedaj tudi trozveza Nemčija — Italija — Japonska nape- la vse sile, da bi Anglijo Premagala prej, kakor bi, ameriška pomoč prišla do pravega učinka. V tej zvezi, je tudi potovanje Japonskoga zunanjega mi- nistra Macouke v Evropo. „ , Trozveza bo na vsak način skušala tu- di Japonsko vreči v skupno fronto. Na ta način bi Ameriko prisilili, da se bo morala boriti, tudi na Tihem oceanu in v tem primeru bi morala Amerika polovico svojih vojnih sil vreči na azij- ski prostor. To pa bo veliko odvisno od tega, ali bo Sovjetska zveza privolila v to. V tem primeru bi to Japonska drago plačala, ker bi morala dati Sov- jetski zvezi proste roke na Kitajskem to Mongoliji. Iz vsega je torej razvidno, da se pri- prave za odločilni napad bližajo h kon- cu. Vendar pa se na političnem obzorju javljajo nove neznanke, ki čakajo tudi na svojo rešitev. Vidimo tudi, da je mesec marc na široko razširil bojne fronte... Na jugovzhodni Evropi pa se je vršilo razčiščevanje meglene- ga ozračja. Odkar so namreč nemške čete zasedle Bolgarijo, so se fronte dveh sovražnih taborov zelo približale. Nem- ci bi radi odpravili grško-italijansko fronto, da bi imeli varnost na jugovzho- du. Toda vmes so tudi druge države, ki se držijo stroge nevtralnosti. Zato so se vrgli kakor Nemci tako Angleži na di- plomatični lov za te države. TURČIJI je Hitler poslal pismo, naj pojasni svo- je stališče od novih dogodkov na Balka- na Turški predsednik je že poslal od- poslanca z odgovorom v Berlin, ki je že na potu. Kakšen je: ta odgovor, ni zna- no. Toda turški tisk odločno povdarja, da je Turčija pripravljena braniti svoj prostor z orožjem. BOLGARIJA je že tak v območju trozveze. Sedaj je javnost zvedela, da je šte lansko leto kralj Boris podpisal pri- stop Bolgarije k trozvezi. Angleški po- slanik Rendell je odpotoval iz Sofije. S tem je Anglija prekinila diplomatske slike z Bolgarijo. Na poti je bil izvršen atentat na Rendella. Komaj je ušel smrti v nekem carigrajskem hotelu, kjer se je hotel nastanili. Vprašanje je sedaj tudi, ali bo bolgarske vojska sa- ma šla na Grke in morda Turke, ali pa bo Bolgarija samo zbirališče nemškega vojaštva. Na GRČIJO se vrši še vedno velik diplomatični pritisk. Grčija je odločena, da se bo branila vse do kraja, teda sa- ma nima dovolj letal. Borba bo uspešna le, če ji Anglija pride z vso silo na po- moč, potem je tudi Solun varen. POLITIKA NAŠE DRŽAVE PA JE VSESTRANSKO JASNA. S tem, da so prišle nemške, čete na Balkan, je nastal novi položaj za države na jugovzhodu. Naša država je od vse- ga početka stala na stališča, ki je bilo podano v že objavleni službeni izjavi naše vlade. Vse preveva trda odločnost: Tujega si ne želimo, a svojega ne od- stopimo nikomur za nobeno ceno! Ni- česar drugega nočemo, kakor samo mir ter svojo državno samostojnost to ne- odvisnost. Samo v tem okviru je Jugo- slavija pripravljena prijateljsko sodelo- vati z drugimi državami za ohranitev miru. Kdor misli, da bi Jugoslavija hotela odstopiti od teh svojih sklepov, ta ne pozna jugoslovanskega ljudstva in nje- nega vojaštva. Naši ljudje, ki znajo pravilno pre- sojati položaj, so hladno gledali v oči veliki poplavi najrazličnejših govoric. Le slabiči, ki se le ob lepem vremenu znajo zelo napihovati, so se poskrili. Naše ljudstvo živi, od dela svojih rok, zato mirno motri položaj, pripravljene na vse žrtve. Naše ljudstvo ve, da je Jugoslavija najmočnejša in najbolj obo- rožena država na Balkanu in ima po- nosno armado, ki uživa sloves hrab- rosti po vsej Evropi Nadalje je naše ljudstvo pokazalo tu- di, da zna biti tudi v najtežjih trenut- kih značajno, složno to radodarno z žrtvami, ker hoče biti svoboden gospo- dar na svoji zemlji. Ljubezen do rodne grude je močnejša kot pa vse razbur- ljive govorice. Za tuje agente pa ima naše ljudstvo samo zaničevanje. In v tem ozračju se razčiščuje položaj na Balkanu in jasnijo dnevi... PO BOJIŠČIH Na zapadnem bojišču so bili veliki pripravljalni boji za ofenzivo. Letalski napadi so zavzeli vedno večji obseg. Angleška letala so hudo bombardi- rala Berlin, Hamburg, Bremen, Düs- seldorf in Porurje. Nemška letala pa so napadla London, Liverpool, Glas- gow to Hüll. Obenem pa so se pojavili tudi neki novi bombniki to letalski lov- ci, sploh letalska napadalna to obram- bna sredstva, s katerimi tudi ponoči zadenejo cilje. Gotovo je, da Angleže čakajo še hude preizkušnje na morju, kajti Nemci so prišli zopet bliže ang- leškim pomorskim potem. V Albaniji so bili zelo srditi napadi italijanskih čet, toda Grki so stanovit- no držali svoje postojanke. Tudi Mus- solini si je ogledal bojišče, Predno zač- nejo večjo italijansko ofenzivo. Pravijo, da je sedaj že okrog 400.000 mož itali- janske vojske zbranih na tem bojišču. V Afriki ni bilo nič posebnega. Edino v vzhodni Afriki je bilo bolj Živahno. Somalijo, ki je tako velika kakor Ju- goslavija, so Angleži zasedli. V Abe- sinijo prodirajo proti Addis Abebi od treh strani. Pomagajo jim domači čet- niki. Istotako oblegajo Keren v Erit- reji od treh strani. Sovjetska izjava — prefri- gana komedija. Neki Švicarski list pravi, da je znana Sovjetska zjava glede vkorakanja nem- ških čet v Bolgarijo bila samo prefri gana komedija za druge narode. S to izjavo niso imeli drugega namena, kakor da se opravičijo pred tistimi zaleteli- mi komunističnimi agitatorje ki so se širokoustili po balkanski! državah češ, da bodo Sovjeti branili slovanske male države. Sedaj bi se radi opravičili, češ, glejte, nas ni büo zraven, ko se je to kuhalo. Sedaj so že Sovjeti püstili na cedilu četrto slovansko. državo. Macuoka bi želel obiskati tudi London in Washington. Neki Švicarski list je objavil vest, da je japonski zunanji minister Macuo- ka, predno je odpotüval v Evropo, iz- javil: Japonska ni vezana;, s trojnim pak tom na vojaško totervencijo... Grem na pot v vsakem pogledu svoboden pred predsodki in sem pripravljen, če dobim Povabilo, obiskati tudi London in Washington. . Papež Pij XD. bo sprejel v avdijenco japonskega ministra za zunanje zadeve, Macuoka, ki bo prišel v Rim 3. ali 4. aprila.. Nova naseljevanja v Poljski Iz Okrožja Warthe je bilo doslej Iz- seljenik 26.000 Poljakov, a na njihovo mesto so naselili 17.000 Nemce/ iz jugovzhoda. V načrtu je še 38.000 Nemcev iz Besarabije. Pričakujejo še 25.000 Nemcev. iz Bukovine to okrog 2.000 Nemcev iz Estonske in Letonske. Romunski koncentracijski tabori se napolnjujejo. Romunske vláda je poslala zopet 74 oseb v koncentracijski tábor, češ, da so v službi angleške obveščevalne agen- cije. To so po večini Predstavniki ang? leškega časopisja. Med njimi je tudi veliko Grkov, Armencev, Egipčanov to nekaj Romunov. ANGLEŠKE ČETE V GRČIJI. Kakor vedo poročatij časopisi, so se angleške čete izkrcale v Grčiji. Pravijo, da je tega vojaštva okrog 200.000 in večje število oklopnih enot. V Berlinu pravijo z ozirom na to dogajale, da spremljajo z največjo pozomostjo vsako gibanje nasprotnika v tem odseku Ev- rope. »Nedotakljivost meja, mir na zunaj in znotraj ter svoboda ljudstva«, je bila glavna vsebina govora, ki ga je imel v Radovljici prosvetni minister dr. Krek. Neki Švicarski list pravi, da vodi Jugoslavija izvrstno po- litiko na jugovzhodu Evrope. Ali si že plača! naročnino! 2 NOVINE 20. marca 1941 Nedelja Jezus nasiti 5000 mož. Tisti čas je odšel Jezus na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla je pa za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bol- niki. Jezus je šel na goro in tam se- del s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik. Ko tedaj Jezus povzdigne oči in tedaj vidi, da Prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli? — To je pa rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: Za dve sto dinarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil. Eden izmed njegovih učencev, Andrej brat Simona Petra, mu reče: Tukaj je de- ček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi ? — Jezus pravi: Velite ljudem sesti: — Bilo pa mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet ti- soč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se Očetu zahvalil in jih razdelil med sedeče ; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je re- kel svojim učencem: Poberite kos- ce, ki so ostali, da se ne končajo. — Pobrali so torej in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so od petih ječme- novih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: Ta je zares prerok, ki mora na svet priti. — Ker je te- daj Jezus spaznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro. (Jan 6, 1—15) * Prek Galilejskega morja je šel Jezus v puščavo, da tam napravi ta čudež, ker ga je Herod zalezoval. Sami farizeji so opozarjati, Jezusa: „Idi odtod, Herod te hoče umoritiˮ. Drugi razlog, zakaj je šel tja, nam pove Jezus sam, rekoč: „Pojdite v sa- moten kraj in spočijte se malo!ˮ Ka- kor je Gospod od časa do časa zapustil množice in odšel v samoto, tako je na- ročil tudi apostolom: Pojdite stran! To naročilo pa velja tudi nam. Tudi zemlja je potrebna svojega po- čitka, da bo rodovitna. Zima ga ji vsa- ko leto daje in vsak kmet ve, da za pšenico ne seje) zopet pšenico, za deteljo ne detelje. Zemlja se mora odpočiti. Tudi duše vabi Gospod. Vabi jih ob nedeljah, da zapustijo domačo hišo in njene številne skrbi ter pridejo stran — v cerkev. Vabi vernike, da zapustijo včasih tudi domačo župno cerkev, kjer se zbirajo znam sosedi in, sosede, kjer govori in uči znam domači župnik, in pridejo na božjo pot, kjer se človek za spoved lahko bolj pripravi. Posebno pa Zveličar vabi „Pojdite v stran!ˮ ob času sv. misijona, ali du- hovnike, redovnike in redovnice ob ča- su duhovnik vaj. Gospodovíemu pozimi »Pojdite v stran!« je sledilo v kat. Cerkvi nebroj ljudi, v prvi vrsti redovniki in redov- nice. Sv. učeniki, po pravici pravijo, da smo v življenju kakor plavač na sre- di deroče reke. Ako se pa ta plavač ne trudi, ako se z vso silo ne upira toku, ga odnese voda s seboj. V tem smi- slu nas uči Zveličar, da nebeško kra- ljestvo trpi silo in le kdor s silo dela, se ga bo polastil. DROBNE VESTI Angleži so zadnjo nedeljo zopet prišli z letali nad Düsseldorf. Zažigalne in ru- šilne bombe so povzročile zopet velike požare poleg onih, ki so še goreli od prejšnje noči. Tudi nemška letala so prišla isto noč nad London, kjer je nastalo nekaj poža- rov v pristaniščih. Pri tem napadu je bilo zbitih 9 nemških letal. V bližini bolgarskega mesta Varna se je iztiril vlak s petrolejskimi cisternami polovica vagonov je bilo unčenih. Pri tem se je vžgali petrolej in ves tovorni vlak. Deset železničarjev je ob tej pri- liki izgubilo življenje. V Plovdivu na Bolgarskem je ogenj uničil veliko tovarno za bombaž. Kako je ogenj nastal, si še bolgarske oblasti ni- so na jasnem. Pravijo pa, da vsi Bolgari niso zadovoljni s sedanjim stanjem na Bolgarskem. Prvo hišo za siromake Slovenske Krajine spravimo letos pod streho. Ki mate srce za siromake, prečtite te vrstice i pomagajte! Žalostnejših časov še ni vidila mati zemla, kak se dogajajo dnes den na njej. Da tem grozovitostim pomagamo napraviti konec, smo se odločili, da le- tos postavimo pod streho prvo hišo za siromake v Slovenskoj Krajini. Vüpa- mo se, čeravno damo samo kaplico smi- lenosti v morje hüdobije, ki razara dne- šnji svet, da s tov kaplicov tüdi poma- gamo geniti smileno Srce Jezušovo, da napravi konec človečoj hüdobiji, ki brez smilenja vničavle vse bože darove na zemli: düše, tela i vrednosti. Lübezen do Boga i bližnjega vgašüvle na zemli. Da se znova vužge, je po- trebna smilenost. Ponüdimo jo božoj pravičnosti s tem, da poskrbelo za si- romake, šterim ščemo prvo Skromno hi- šo dozidati. Letos jo spravimo pod stre- ho z nabiranimi penezi, šterih je tristo- tresetijezer dinarov. Ka za to dobimo, teliko postavimo. Pohištvo, okna, dveri, pač cela oprema hiše pa bo delo smile- nosti, šteroj zdaj odpiramo vrata. Pro- šnja naša je samo ta, da bi vsi šli skoz ta vrata i pomogli, siromakom, da bi se kemprle mogli vseliti v svojo prvo hišo. Leta 1926. se je porodila miseo za zi- davo siromaške hiše v Črensovcih v tre- tjem redi, gda, se je obhajala sedem- stoletnica smrti sv. serafinskoga Fran- čiška, velikoga lübitela siromaštva i siromakov. Te sem podpisani dao iz svoje poslanske plače prvi dar v zneski petjezer dinarov za bodejo prvo hišo siromakov Slovenske Krajine. Potem sva z g. poslancom Jeričom, zdajšnjim turniškim dekanom romala na grob sv. Frančiška v Assisi tam mešüvala i prosila blagoslov na začeto delo. Bog je najne prošnje poslühno. Nabralo se do- zdaj, kak; sem više omeno 330 jezer dinarov i küplenoga majo sirote poleg cigla i vapna 25 oralov šum i, poldrügi oral funduša. Dobili so pa po smrti Hozjan Jožefa iz Trnja okroglo en k. o. oral zemle, ki se je davala z arende, odnosno se je trava odavala letno i le- tos je dobleno za sirote po smrti Cigan Marije i Cigan Matjaša iz Žižkov okro- glo 5 k-, o. zemle, ki so jo dozdaj has- nuvali lastnika a zdaj je last siromakov Doma Svetoga Frančiška. Po tej uvodnih rečej naj se mi dovoli, da preidem na vsebino prošnje. Najprvo spunim svojo dužnost i se toplo zahva- lim plemenitim darovnikom, ki so do- zdáj davali svoje dare za dom siroma- kov. Vsem prav srčna hvala! V zah- valo sem vsaki tjeden, včasih še več- krat, opravo brezplačno sveto mešo za darovnike. Zdaj se pa obrnem v prvoj vrsti do tistih prebivalcov Slovenske Krajine, ki še dozdaj neso podpirali toga nabira- nja. Neso podpirali, ar prošnja ne pri- šla do njih. Za tem do tistih, ki neso ga v zadostni meri podpirali. I nazadnje še do tistih, ki so ga podpirali, naj svoje smileno srce ešče naprej držijo odprto za siromake Slovenske Krajine obra- čam se do vseh, brez razlike vere i na- rodnosti, ar je Dom svetoga Frančiška tüdi vsem pomagao i bo tüdi v bodoče pomagao. Gda je bila tista velika povo- den i toča, smo med naše evangeličance ravno tak raztegnoli svojo smileno ro- ko, kak do katoličancov. Pomagali smo pa tüdi drügim veroizpovedom. Prosim vse za dar, ki ga premorejo. Siromaki naj dajo malo, bogatci naj da- jo dosta. Ve boža reč pravi to, kak čtemo v knigi Tobijašovoj: Z Bogom za to prosimo bogatce naj dajo dosta. Mo- litvam i trüdom siromakov poleg svoje skrblivosti se morejo bogataši zahvaliti dobromi Bogi za svoje bogastvo. Svojo hvalo naj izrazijo z podpiranjom siro- makov. Dajmo vsi, ka premoremo. K toj številki „Novinˮ smo priložili pole, štere vse natenkoma razložijo. Prečtite si je vsi i jo podpišite i pošlite na odbor Doma svetoga Frančiška v Črensovce. Ne bo hiše, štere ne bi obi- skali v Slovenskoj Krajini. „Novinamˮ so priložena tüdi od cerkvene oblasti potrjena pravila podpornoga društva sv. Frančiška za pomoč siromakom. Na konci teh je zapisana številka položnice, čeka, po šterom lejko vsaki pošle svoj milodar. V poniznosti poklonkamo na vsake dveri v Slovenskoj Krajini, da se od- prejo na smilenost do siromakov i s tem pomagajo sprositi od smilenoga Boga, da se smiluje grešnomi sveti i njemi pokloni blaženi pravičen mir. S smilenostjov božov bodite vsa smi- lena srca pozdravlena i na stežaj od- preta za hišo siromakov v Slovenski Krajini. Črensovci 19. marca, na god svetoga Jožefa, odgojitela smilenoga božega Zveličitela. Odbor za Zidanje Doma svetoga Frančiška v Črensovcih. „ KLEKL JOŽEF, predsednik odbora. Zveza poljedelskih delavcev je razgrnila svoje tiho, a veliko delo. Kakor vemo, je naše Sezonsko polje- delsko delavstvo organizirane v Zvezi poljedelskih delavcev v Soboti, ki šteje sedaj prek 14.000 članov. Ima v vsaki naši občini svoje podružnice, kjer je pri- rejala skoraj dva meseca celo vrsto socialnih tečajev, ki so bili nad vse pričakovanja dobro obiskani. Zadnjič je bil v Soboti. Na vseh tečajih, za katere ima glavno zaslugo neumorno delaven g. Kerec, so naši delavci dobili nad vse v socialno zakonodajo, naloge in borbe ZPD, ki jim hoče priboriti tudi zava- rovanje za slučaj bolezni in nezgode, kakor tudi neke minimalne plače, kakor jih imajo delavci drugih strok in pa za- poslitev doma. Vse to delo je bilo venčano zadnjo nedeljo v Soboti, ko je imela ZPD svoj 4. redni občni zbor v Prosvetni dvora- ni. Delegati krajevnih delavskih dru- štev iz vseh krajev naše Krajine so pri- šli, da si povedo, kako bi si olajšali položaj. Na njihovih obrazih se je brala trda skrb, kako preživeti na svojem koščku številno družino, a obenem, kaza- li žilavo voljo do življenja. Zvezni predsednik g. Horvat je na kratko podal pregled dela in borb za izboljšanje položaja delavcev. Nato je častni predsednik g. Kerec na željo predsednika Vodil občni zbor. Najprej je pozdravil v imenu ZPD do- šle goste: g. dekana Krantza, srezkega načelnika dr. Bratino, soboškega župa- na g. Hartnerja, zastopnika Kmečke zveze g. Spindlerja od Sv. Ane v Slov. gor,, zastopnika Zveze združenih de- lavcev g. Mastinška iz Ljubljane, ter druge pobornike našega delavstva. Nato so bile predlagane in z velikim navdušenjem sprejete pozdravno brzo- javko ministrskemu predsedniku Cvet- koviču, ministru dr. Kulovcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, ministru za socialno politiko Budisavljeviču, biv- šemu mnistru Snoju in šefu izseljeni- škega urada g. Aranickemu. Nato je podal podpredsednik ZPD g. Vojkovič poročilo uprav, odbora. Med drugim je tudi omenil, da je Zveza po- ljedelskih delavcev zadeva nas vseh, ki živimo na tem koščku zemlje. Opozoril je zlasti na one, ki se vsiljujejo za vo- ditelje delavstva, ker taki iščejo samo lastne koristi. Dal je delavcem lepe po- bude, naj se povsod zavedajo svojega doma in lastne grude in naj delajo čast slovenskemu domu, jugoslovanski drža- vi in, svoji organzaciji. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal mesto odsotnega tajnika, prof. g. Potokar. Iz tega poročila je bilo raz- vidno veliko delo organizacije. Zvedeli smo, da ima ZPD 24 podružnic po naših občinah in ima trenutno 14.595 članov iz vseh delov Slovenske Krajine in tudi iz Medjimurja. To je druga najmoč- nejša delavska organizacija v Sloveniji. Dosegla je povišanje plač na državnih veleposestvih, zamenjaj marke, prire- dila skupno s Kmečko zvezo veličasten kmečko-delavski tabor v Soboti in skle- nila sporazum z Zvezo združenih delav- cev in pomagala neštetim delavcem pri oblasteh, Grajski kino v M. Soboti V petek in v soboto ob obič. urah in v nedeljo ob 11. uri 15 min. ob (znižanih cenah) Veseli film „Moja žena se poroči“ JAVOR PAL KABOS GYULA Fantastični zapetljaji v zakonu, ki ni zakon . . . V nedeljo in pondeljek ob obič. urah in na praznik v torek ob 11. uri 15 min. ob (znižanih cenah! Zgodb a Dr. X. X. KIRSTEN HEIBERG GUSTAV FRÖHLICH Napeta Zgodba iz življenja tlhotap- cev alkohola ... Samo na praznik v torek dne 25. III. 1941. ob 15. uri 15 min., ob 17. uri 30 min. in ob 20. uri 30 min. Velefilm „SANJE o SVOBODIˮ DOLLY MOLLINGER J. L. BARAULT ,Altitude 3.200‘ je film, ki nas povede v planine, kjer je doma svoboda... RADIO-APARATI z dvoletnim jamstvom KOLESA DIAMANT in ostale znamke MOTORNA KOLESA DKW, Zündapp, NSU PISALNI STROJI URANIA ŠIVALNI STROJI od Din 2.500 Pri NEMEC J. MURSKA SOBOTA Ugodni odplačilni pogoji Pri blagajniškem poročila, ki ga je podal g. Krčmar, smo zvedeli, da je ZPD imela v minulem letu 102.000 din dohodkov in 90.000 din izdatkov. Nato je predlagal razrešnico g. Režonja, član nadzornega odbora, razrešnica je bila s pohvalo sprejeta. V upravni odbor sta bila nato izvoljena prof. Zika in prof. Močan. Nato je sporočil pozdrave Kmečke zveze njen zastopnik g. Špindler ter de- jal, da je ZPD tesno povezana s KZ, ki šteje 80.000 članov. Povdarja! je, da se bo KZ borila skupno z ZPD ne za razredih boj, ampak za, utrditev kme- čke zavesti. V imenu ZZD je spregovori! g. Mas- tinšek in dejal, da ni več daleč čas, ko bodo tüdi poljedelski delavci uživali vse ugodnosti naše socialne zaščite in za- konodaje. Okrajni načelnik dr. Bratina jim je dal nato razna navodila in pojasnila z ozirom na težavne razmere, : ki jih ob- čütila vsi. Povdarjal je, naj ostanejo mirni in preudarni in vestno obdelujejo svojo zemljo. Za druge pa se bo itak našel primeren zaslužek. Spregovoril je še v imenu soboške občine g. Hartner in dejal naj se delavci zadovoljijo s tem, kar jim nudi organi- zacija. Za tem je bila sprejeta posebna re- solucija in poslana na vsa merodajna mesta. Nato je g. Kerec na zelo nazoren in primeren način obrazložü, da bomo tudi mi živeli na isti zemlji, ki so jo skrb- no obdelovali naši Očetje. Njegove be- sede so imele tem večji odziv, ker je sam izšel iz vrst sezonskega delav- stva. Zato ga imajo naši delavci radi Pri slučajnostih smo imeli lepo pri- liko videti in slišati iz ust delegatov, ki jih je bilo prek 110, kako so odločno žavrnili podtikanja, češ, da podlegajo tujim vplivom. Ravno prekmurski de- lavci so bili tisti, ki so ponesli našo narodno in cerkveno pesem v severne dele Evrope in se povsod zavedali, da so Slovenci. Lepo uspeli občni zbor je bil zaklju- čen ob 13. uri. Pri zadnjem štiridnevnem srditem na- padu italijanske vojske na albanskem bojišču, je sodelovalo 127.000 italijan- skih vojakov. 20. marca 1941. NOVINE 3 Po Slovenski Krajini Duhovne vaje za dijake v Soboti so bile od 16. do 19. marca. Vodil jih je Preč. g. Lovrenčič Jožef iz Martinišča. Na sodnijsko prakso na okrožno so- dišče v Ljubljani je odšel odvetniški koncipient in podpredsednik prosvetne- ga društva v Soboti g. Brunec Joško. Podružnica „Kola jugoslov. sesterˮ v M. Soboti bo imela svoj 18. redni občni zbor dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v drž. ljüdski šoli. V slučaju nesklepčno- sti se bo vršil pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. — Odbor. Pododbor Udruženja oficirjev in bo- jevnikov kraljevine Jugoslavije v Soboti je imel svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 30. III. 1941. ob pol 11. uri v učilnici trgovske šole v Soboti. V krat- ki dobi od ustanovnega zbora, ki se je vršil 14. VII. 1940., je ta najmlajši Pod- odbor vse državne organizacije naših rezervnih oficirjev pokazal veliko delav- nost. Združil je predvsem v svoji orga- nizaciji skoro vse rezervne oficirje iz Sobote in okolice. Odbor upa, da se bodo občnega zbora udeležili vsi člani ter tudi vsi še ne organizirani rezervni oficirji iz cele Slov. Krajine. Vrtnarskl tečaj v Soboti. V soboto 15. marca se je vršil enodnevni vrtnarski te- čaj za dekleta in žene v Prosvetnom domu v Soboti. G. Petkovšek je otvoril tečaj in v lepih besedah razložil delo žene na vrtu. Nato je povzel besedo zastopnik banovinskega vrtnarstva, ki je pojasnjeval kaj vse more pridna gospo- dinja pridelati na vrtu. Tečaja so še u- deležila dekleta iz Sobote in okolice ter od sv. Križa. G. Petkovšek je dal za vsako vas nekaj semenja. Po poidnevu je še razkazal mestno vrtnarijo. Anonimno pismo. Zveza polj. delav- cev je prejela anonimno pismo sledeče vsebine: „Prosimo uredite, da se nam plače zvišajo. Mi namreč prejemamo 8 dinarjev dnine na dan za delo na vele- posestvu v Polancihˮ. ZPD sporoča de- lavcem, da na nepodpisana pisma ne more odgovarjati, niti pri merodajni ob- lasti podvzeti potrebne korake za uve- ljavljenje pravice. Vsak pošten delavec, ki se zaveda, da je njegovo delo vredno mnogo več kot 8 dinarjev na dan, bo svojo izjavo brez bojazni podpisal in svoj glas javno povzdignil. Z vsako kri- vico, ki jo delajo brezsrčni ljudje, je treba iti takoj na svetlo pred javnost. Ogenj v Bakovcih. Prejšnji teden v torek zvečer je začelo goreti pri Buzeti- jevih v Bakovcih. Ogenj je nastal v sprednjem delu poslopja, predrl streho in se z neverjetne naglico razširil tudi na gospodarsko poslopje, ki je ležalo tik ob leseni hiši. Ker je vlekel močan veter, je bila velika nevarnost, da bo ogenj zajel tudi sosednje, s slamo krite in lesene hiše, ki stoje v neposredni bli- žini pogorišča. Sreča je bila, da je ve- ter gnal ogenj v nasprotno smer, ne proti hišam. Domačim gasilcem so prišli po- magat z brizgalnami še gasilci iz Kroga, Satahovec in Črnec. Rešili so le živino, dočim silja iz kleti niso mogli več rešiti. Pravijo, da je ogenj nastal vsled tega, ker je iz slabo zavarüvanoga lesenoga dimnika švignila iskra na leseno pod- strešje, ko je v peči gorelo. Če bi imeli vsaj zidani dimnik, bi brez dvoma bila mnogo manjša nesreča. Enodnevni tečaj za sajenje in oskrbo- vanje sadnega drevja. Na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu se bo vršil dne 24. marca enodnevni tečaj o saje- nju in oskrbovanju sadnega drevja. Te- čaj bo dopoldan teoretičen, popoldan pa praktičen. Tečaj je brezplačen in imajo tečajniki na šoli tudi kosilo brez- plačno. Začetek tečaja ob 8. uri zjutraj. Veseli ledik stan so zapustili. Pa ne sedaj v resnem postnem času, ampak že v minulem mesecu. Zapustila sta ga in se podala v zakonski jarem g. Lopert Jožef, zaveden in navdušen prosvetni delavec ter večletni društveni blagajnik in gdč. Gizela Glavač. Prosvetno društvo se mu je oddolžilo z lepim darom za njegovo požrtvovalnost. Društvo v Bo- gojini jima želi obilo božjega blagoslo- va v zakonu. — Ne dolgo za tem smo videli pred oltarjem mlad in lep par. Poročila se je hčerka našega širitelja „Novin“ gd. Štefanija Casar s Černelom Štefanom. Mladi nevesti želimo na no- vem domu obilo sreče in božjega bla- goslova! Poučne filmske predstave v lend. srezu. Minuti mesec so predvajali v Lendavi in Beltincih dva poučna kmetijska filma o splošnih navodilih gnojenja in pravil- om pridelovanju krompirja. Film je pojasnjeval ing. Mastnak iz Ruš. Zani- manje kmetovalcov za film je bilo tako veliko, da jih je moralo okoli 200 oditi domov, ker je v dvorani prostora samo za 400 ljudi. V Beltincih jih je bilo tu- di okoli 200 pri predstavi. Oba filma sta žela splošno odobravanje. Posebno se je ljudem dopadlo to, da je bilo vse besedi- lo v slovenskem jeziku. Po predstavi so se kmetovalci zanimali za nabavo ume- tnih gnojil in zvedeli od zastopnika ruške tovarne ing. Mastnaka mnogo dragocena navodil. Pristopajte in v člani te se v OSREDNJI KMETIJSKI BLAGOVNI ZADRUGI V M. SOBOTI in ustanavljajte njene podružnice v vsaki vasi. Ciganico je povozil. Tam pred Černe- lavci je bilo. Neki avtomobilist je privo- zil iz Sobote čisto redno po cestnih pred- pisih. Pred njim je koračila stara ciga- nica. Kljub glasnim avtomobilskim zna- kom se ni zmenila za to. Ko, pa je privo- zil čisto do nje, je skočila namesto, pro- ti grabi, pred avto, ki jo je podrl in ji zlomil nogo. Takoj jo je odpeljal v bolnišnico. Do te neljube nezgode je pa prišlo vsled tega, ker je ciganica po- polnoma oglušela. Madjarsko prosvetno društvo v Len- davi. Snuje se v Lendavi madjarske pro- svetno društvo „Közmüvelödési egyesü- letˮ, ki si stavlja za namen gojiti med svojimi člani družabnost in prosveto v madjarskem duhu. Delio v lendavskih goricah se je že pričelo. Ob nastopu lepih sončnih dni so kmetje začeli obrezovati, svoje gorice. S težkimi koraki se bližajo k temu prvemu delu s skrb jo, kaj bo še prineslo: to leto. Lanska letina je bila zelo slaba in naši vinogradniki so trpeti veliko škode. Vino je radi tega drago in kaj bo, če bo tu- di letošnji pov tak ko lanski. Dolga vas pri Lendavi dobili bomo v vas elektriko, ki se je zelo veselimo, da bo naša cesta tudi od Lendave naprej razsvetljena. Napeljava se bo pričela v najkrajšem času. Merodajnim oblastim, ki so se zavzete za nas in nam izposlo- vale napeljavo, se najiskreneje zahvalju- jemo. Učiteljska premestitev. Pred nedav- nim nas je zapustila učiteljica ga. Tre- zika Slavič-Rosova in odšla na novo službeno mesto v Križevce pri Lju- tomeru. Bila je malo časa med nami, a so jo otroci in tudi Odrasli imeli radi in spoštovali. Vzgajala je otroke z pra- vo materinsko ljubeznijo. Tudi izven šo- le je imela za vsakega prijazno in dobro besedo. Zato je bilo, slovo od otrok tako težko. Še marsikateremu odraslimi se je zrosilo oko. — Draga gospa! Želimo Vam, da bi se na novem mestu počutili prav tako dobro, kot pri nas v Bogojini. Ohranili Vas bomo v hvaležnem spo- minu. Tečaj za zadružne funkcljonarje v Čren- sovcih. Prejšnji teden se je vršil dvo- dnevni zadružni tečaj v „Našem domuˮ v Črensovcih. Tečaj je bil dobro obis- kan. Obravnavali so predvsem najva- žnejša vprašanja zadružništva, delova- nje zadrug, ostalih kmetijskih organiza- cij in kako je treba praktično voditi na- še kmetijske organizacije. Predavali so zadružni strokovnjaki ing. Urbanija, re- vizor Zadružne zveze v Ljubljani, Dr. Pavlič, pravnik v Ljublani in ing. Peter- nel, sreski referent v Lendavi Balon so našli v Rankovcih.Pa ne morda kak velik Zepelinov ali Cosynov balon, ampak nekoliko manjši, ki je bil opre- mljen z aparatom meteorološke vreme noslovske postaje. Našel ga je g. Džu- ban, na neki njivi. Zanimivo je tudi to, da je imela ta balonček opozorilo, napisa- no v štirih jezikih: slovenskom, poljskem, francoskem in nemškem. Napisano je bilo, da kdor najde ta balon, naj ga vrne v Lindberg v Nemčijo, da dobi nagrado. Kakšno nagrado bo dobil, nič ne pove . . . Soboški „pinteškeˮ so minulo soboto gor plačali. V soboto so imeli namreč alarm. Trije financi v spremstva enega policaja so jim premetali vse kote in shrambe. Toda o čudežni pijači ni bilo ne sluha ne düha. Tudi slamo so preme- tali in nič ni bilo. Tako so vendar zopet zmagali naši pinteške, ki v najrazličnej- ših pripravah spravlajo svoje vino iz go- ričkoga doma in ga potem doma za sla- dko odavajo. PROSVETNO POLJE Duhovne vaje za fante v Bogojini. Nedavno je naš fantovski odsek priredil za svoje članstvo tridnevne duhovne va- je, katerih se je poleg vseh domačih fantov udeleževalo tudi precejšnje šte- vilo moške mladine iz okoliških vasi. Potekle so v najlepši zbranosti. Kajti lepi nagovori in besede voditelja du- hovnih vaj, preč. g. Prša so našla pot v mlada srca ter vplivala na duše mla- dine, kakor blagodajni dež na suho, žej- no zemljo. Posebno ob zaključku du- hov. vaj je bilo v naši cerkvi nadvse lepo, ko so naši fantje pristopili k skup- nemu sv. obhajilu in ko so se okraj- nemu ženskemu petju pridrüžili pod vodstvom našega organista, tudi fantov- ski glasovi in züli v ubrano ljudsko petje. Novi znaki Zveze fantovsklh odsekov. Naša mladina hodi po potu svojih vzor- nikov. V spomin blagopokojnega dr. Ko- rošca bodo odslej nosili člani in pod- pori člani ter prijatelji Zveze fantovskih odsekov posebne znake, na katerih je v umetniški izdelavi podan lik pokojnega voditelja. Mladci bodo nosili znak z li- kom pokojnega nadškofa Jegliča. Naraš- čajniki pa lik škofa Slomška. Znaki za člane in prijatelje Zveze fantovskih od- sekov so že gotovi in jih prodaja Dru- štvena nabavna zadruga, Ljubljana, Mik- lošičeva cesta 7|I. po Din. 5.—, mlad- čevske znake po Din 4 .— Pri naročilih po pošti pošljite denar za znake v na- prej. Stroški za poštnino se zaračunajo posebej. Uslužbenci na veleposestvu v Beltincih. To posestvo je predlanskim odpustilo dva, uslužbenca. Lansko leto pa kar šti- ri. Pred nami leži prepis ene take od- povedi službe, ki se glasi: . Uprava Veleposestva Beltinci Beltinci dne 29. aug. 1940. G. Karoli Matija, Beltinci. Odpoveduje se Vam služba na mojem posestvu po zakonitih predpisih. Rok za Vaš odpust je določen na 30. sept. 1940. S tem dnem se Vam ustavi vse Vaše prejemke, to je naturalne dajatve, kakor drva, zrnje, stanovanje, denar itd. Kar se tiče zemlje, katero imate od nas kot delno dajatev za Vaše plačilo, morate isto do zime izprazniti ter Vam ni dovoljeno, da bi obdelali to zemljo z ozimino. Za slučaj, da stanovanja ne izpraznite, se Vam bo isto odpovedalo sodno. Po nalogu grofice M. Zichy Legan, 1. r. Kader sez. delavcev v Slov. Krajini je že itak tako velik, da morajo naši ljudje hoditi na delo izven naše države. Žal, da se ta kader siromakov z od- pustom iz službe takih ljudi, ki so imeli stalno službo, še povečuje. Na cesti je kar 6 družin in s tem najmanj 12 se- zonsko delavcev več za inozemstvo. ZPD nima namena delati očitke ni- komur, ki ni kriv, čuti pa dolžnost, da na take dogodke opozori našo javnost. Taki odpusti, v kolikor niso upravičeni, utegnejo roditi med našim siromašnim ljudstvom neugodno razpoloženje, kar je zlasti tu ob tromeji iz narodnostnega gledališča več kot zelo važno. ZPD tudi nima namena s tem dajati delavcem kako potuho, ker taka vzgoja ljudi, ne bi bila v skladu z njenimi krščanskimi načeli, toda trdno je odločena, da brani pravico in da prepreči vsako krivico, pa naj bi jo uganja nad našim poštenim in siromašnim slovenskim življem kdor- koli. Značilno je namreč to, kar izjavljajo prizadeti uslužbenci, da ostali uslužbenci, ki niso naše krvi in ki jim služba ni bila odpovedana, uživajo več zaupanja, pre- jemajo boljšo plačo in so deloma tudi na boljših položajih. Dobro bi bilo, da se zadeva preišče in ugotovi vzrok, zakaj je tekom dveh let zgübilo službo i 6 slovenskih družin Iz pisarne Zveze poljedelskih delavcev v Soboti. Taki smo ... „Jaz sem Sokol že od 1930. leta!,ˮ se trka Joža na prsi pred sokoli. „Kje ste še vi bili, ko sem jaz bil član Sokola!?ˮ Mladi sokoliči ga navdušeno posluša- jo in iz oči jim kipi spoštovanje do Jožeta. Veste, na zletu v Mariboru...ˮ Sokoličem se na široko odpirajo oči. „In moj brat, načelnik Sokola v...ˮ Sokoliči nehote stojijo pred Jožo v pozoru... Joža zadovoljno odhaja. * „Vi ste člani Fantovsekga odse- ka?ˮ „Mlečnozobci!ˮ „Le vprašáj mojega brata, predsed- nika Fantovskega odseka v..., kdo in kaj sem?ˮ Fantje kimajo zamišljeno z glavami. „Jaz sem bil Orel, ho, ho...!ˮ Naraščaj meri Jožo z občudovanjem v očeh, od pete do glave. Joža je velikan. „Še danes se spomnim bitja...ˮ in pokaže z roko, kjer so ga očé nekoč od jeze z batom po glavi. Sožalje prisotnih boža njegovo ple- šasto glavo, kjer so mu oče pustili vi- den pečat očetovske jeze in skrbi. „Sokoli so bežati...ˮ * „Kaj, ti si gasilce?ˮ govori Joža glas- no, da se zbere čim več poslušavcev. „Ko sem gasil ogenj v...ˮ Navzoči vidijo, kako Joža drži v ro- ki najmanj celo Ledavo in z njo gasi močan ogenj. „Plamen do neha...ˮ Vsi so uprli pogled k višku in v du- hu gledajo strašen ogenj. Joža raste v njihovih očeh, da doseže skoraj Cerkveni zvonik. „Sem bil pač oficir...ˮ „Saj se jim to tudi „šikaˮ. Mi jim tudi moramo dati oficirski činˮ — še- pečejo med seboj gasilci „In prosvetno delo naše čete! Joj, joj!ˮ Gasilci se čudijo. „Pa veselice, župne vaje, motorke, medalje, križi, o, kdo bi vse naštel?!ˮ „Pri nas boste tudi oficirˮ— se o- glasi eden izmed navzočih. „Dobro, dobro! Pa nisem za to go- voril.ˮ „Vemo, vemo...ˮ Za osem dni je imel Joža gasilsko u- niformo z zlatimi traki. Seveda jo je takoj plačal. * „Kaj, mi mladi se ne damo! Bomo pač mi vodili naše drüštvo!ˮ Navzoči vidijo v Joži, sodobnega borca, ki ravno manjka v njegovih vrstah. „Damo mu odborniško mesto!ˮ — „Mi bomo vodili drüštvo po novih smernicah, ki smo jih začrtali v naš de- lovni načrt. S starimi v kot, če Ho- čejo z nami!ˮ govori navdušeno Joža in maha z rokami. * „Danes so prišli med nas in že ho- čejo z nami pometati? še abeceda jim kaplja iz ust!ˮ godrnjajo stari. „Da! Tako je!ˮ — kriči Joža. „Mi nismo zmogli dela? Ali nismo veliko pomagali ravno tistim, ki nas sedaj hočejo izpodriniti, kaj?ˮ „Šmrklavci! Ali bodo oni nas starej- še vodili?ˮ pomaga Joža starim. »Vidiš Joža kam smo prišli?« se o- brne starejši gospod k Joži. Saj pravim: Le zložno na delo, le po njih in jim mi pokažemo, kako se vodi naše društvo!ˮ — se jezi Joža. Joža je odbornik mladih in pristaš starih, ki tolaži, da bo vsak čas izsto- pil iz društva mladih. * „Veš Tinek! Včeraj so tvoje pre- mlevali.ˮ „Kaj so pravili?ˮ — vprašuje rado- vedno Tinek. „Da kvariš mladino, da si kriv pre- klinjanja in kaj jaz vem, kaj še vse,ˮ — pojasnjuje Joža. „Grom jih ...ˮ — jezi se Tinek. „Tudi jaz pravim! Na tvoje zdravje! Daj še pol litra!ˮ Tinek je prinesel liter in z njim je odprl na stežaj Jožetova usta. Mladina še bolj grdo preklinja, po- piva ter začenja z bitjem in drugimi neumnostmi. In kdo je kriv? ANO, 4 NOVINE 20. marca 1941 Nekaj o torpedovkah. Menda še ne veste, kaj je torpedov- ka? To je podolgasta ladja, ki ima pod- morski razstrelilni aparat, s katerim u- ničuje ali torpedira sovražne ladje. Prvi torpedo si je Zamislil avstrijski kapitan Ivan Lupis, ki je kot poveljnik stare vojne ladje „Belonaˮ 1. 1860, kri- žaril ob dalmatinski obali. To naj bi bil majhen čoln brez posadke, ki bi ga z obale spustili na sovražno ladjo. Ko bi čoln na ladjo zadel, bi se smodnik v čolnu vnel in ladjo uničil. Po mnogih poskusili je spoznaj da nima poseb- nega tehtničnega znanja. Zato je 1. 1864. dobil inženirja Roberta Witheda, da bi mu pomagal načrt uresničiti. Withed je kmalu spoznal, da mora načrt popolnoma spremeniti. Čoln, ki bi plaval po vodi, je preveč izpostavljen vetru, valovom in sovražnik ga takoj opazi. Orožje mora pluti pod vodo. Tri leta sta Lupis in Withed izdelovala na- črte in poskusne modele. Tako je bil 1. 1867. izdelan prvi avtomatični torpe- do in poskusi z njim so se popolnoma posrečili. Nasproti današnjim torpedom je se- veda bil ta prvenec še majhen in slab. Bil je podoben dolgi tanki cigari, dolg je bil 3.35 m, v premeni je imel 35 cm, tehtal je 136 kg.V njem je bilo 8 kg raz- streliva, poganjal pa je ga stisnjen zrak s hitrostjo 13 km na uro. Ta torpedo so mogli izstreliti samo iz daljave 600 m. Če bi bila razdalja do sovražne večja, bi zmanjkalo stisnjenega zraka, torpedo bi nehal plavati pod vodo in bi se zara- di svoje teže potopil na dnu morja. Zato so torpedo vedno izpolnjevali ta- tako, da je v kitajsko-japonski vojni 1895. in v rusko-japonski vojni 1904. imel že važno vlogo. Posebno velik na- predek je dosegel v letih pred svetovno vojno, ko so se začele izdelovati pod mornice, katerih poglavitno orožje je prav torpedo. V svetovni vojni je torpe- do izkazal za sijajno orožje im je že ka- zale, da bo prav on odločil zmago na morju v korist, Nemčije. Withedova tovarna za torpede na Re- ki je imela monopol za to orožje in vse tovarne na svetu so se zgradile z njenim privoljenjem. Po svetovni vojni so pa države te tovarne podržavile. Ima- jo jih pa le države z veliko vojno mor- narico, dočim jih morajo manjše države od večjih kupovati. Dandanes je Seveda torpedo precej drugačen kot nekdaj. Največji angleški torpedo je dolg osem metrov in pol, de- bel 60 cm in tehta 2500 kg. Poganja ga stisnjen zrak s hitrostjo 95 km na uro in ga morejo spustiti na sovražnika iz daljave 20 km. Giblje se s pomočjo dveh vijakov ter ima dve krmili: eno krmilo uravnava smer, drugo pa, kako globoko naj torpedo pluje. V sebi ima 350 kg najhujšega streliva. Čisto spre- daj ima pripravo, ki z njo prereže mrežo. Eksplodira pa, kadar udari v ladjo. S torpedi so oboroženi bojni čolni, torpedovko, podmomice, rušilci, križar- ke in bojne ladje. A tudi iz letal jih spuščajo in iz posebnih torpednih pos taj ob vhodih v pristanišča, v morskih ožinah, prelivih itd. Torpedo je najboljše orožje manjše mornarice, ki nimajo denarja za silno drage velike vojne ladje in ki imajo samo namen, braniti svojo obalo in svo- je otoke ter pristanišča. Tako je tudi v naši kraljevski vojni mornarici torpedo zelo važno orožje. Z njimi so oboroženi bojni čolni, torpedovke, podmornice in rušilci, Zanimivosti Za mir na svetu. Kakor poročajo ča- sopisi, darüjejo v sveti deželi vsak dan v enih izmed sedmerih svetišč sv. me- šo po posebnem namenu svetega očeta, da bi izprosil mir na svetu, svetišča, ki pridejo v tem oziru v poštev so: cer- kev sv. groba, cerkev na gori Kalvari- je cerkev na gori Tabor, cerkev v Be- tlehema, cerkev zadnje večerje, bazi- lika na, Oljski gori in cerkev Marijinega oznanenja. Povsod ena, sama skrb seda- njega papeža za mir! Kaj vse se dogodi v eni uri na svetu? Neki statistični urad v Stokholmu na Švedskem je po dveletnem napomem delu obelodanil podatke svojega razis- kovanja z ozirom na vprašanje, kaj vse se dogodi na svetu v šestdesetih mi- nutah. Naj navedemo nekaj najvažnej- ših številk iz te najnovejše statistika. V eni uri umrje 4600 ljudi, narodi se jih 5400; 198000 ljudi napravi zločine naj- različnejših vrst,izmed teh jih je ka- znovanih 177000. Ljudje pojedo v tem času 30 milijonov kg krompirja, 25 milijonov kg mesa, 3.5 milijona kg rib in 100.000 ton sladkorja. Tobaka poka- kadijo v tem času 180 ton. Dalje iz- delajo 7500 avtomobilov, natisnejo 1,700.000 časopisov in pošlejo 1 miljar- do 200 milijonov pisem in 115,000 te- legramov v eni uri. Sv. opravilo med oblaki. Prvikrat v zgodovini letalstva se je vršilo v zraku slovesno mrtvaško opravilo. Ne daleč od ameriške obale je strmoglavilo ne- ko potniško letalo v morje. Pri tej ne- sreči so našli vsi potniki smrt v valovih morja. Trupla pilotov in potnikov niso mogli najti, ampak samo nekaj razbite- ga letala. Vodstvo, ki je vzdrževalo to letalsko progo, je povabilo vse soro- dnike in znance ponesrečencev k žal nemu sv. opravila v letaki samem. Le- talo je v nizkem poletu križalo mesto, kjer se je pripetila usodna nesreča. Mornariški kurat Johnson je imel žal- no opravilo, pri katerem je imel lep spo- minski govor, ki so ga prenašao vse ameriške postaje. Celo uro je trajala ta pretres!jiva slovesnost. Vdove, ode- te v črno obleko, so pri tem poletu me- talo vence in rože na morje, ki je pogol- tnilo njihove može. Menda se je res pr- vič v zgodovini letalstva vršilo to opra- vilo. Nov način boja proti pijancom so uvedli na Slovaškem. Vsakega, ki pre- več pogleda v kozarec, fotografijo in naslednji dan razobesijo njegovo sliko po vseh javnih prostorih s pismom: Pi- janec sem. Pravijo, da je število ljudi, prijetih zaradi pijančevanja, odslej pre- cej padlo. Ne bi to streznilo tudi naše pijance? TRI VAŽNE BESEDE. Poroka, starost, smrt —- so tri bese- de, ki igrajo v življenju važno vlogo. Ob poroki je treba misliti na doto, za stara leta si je treba preskrbeti sredstva za brezskrbno življenje, ob smrti je potreben denar za pogrebne stroške in druge potrebščine. Kdor v teh treh primerih nima denarja, je v veliki stiski, zlasti če nima znancev, sorodnikov, ki bi mu pomagali. — Kdor je pameten, si lahko sam pomaga, še preden je v stiski. Samo eno mu je tre- ba storiti: zavarovati se pri „K a r i - t a sˮ. Ta pod zelo ugodnimi pogoji zavaruje doto, starostno oskrbo in po- smrtnino. Obrnite se čimprej na za- stopnike ali na vodstvo „Karitasˮ (Maribor, Orožnova ulica 8). JABLUS — JABOČNIK Kaj je Jablus? „Jablus“ je edina snov iz katere napravite izvrsten jabolčnik brez vsakega pravega sadjevca. Je sestavljen po navodilu pokoj. g. dr. Vošnjaka in se tako tudi izdeluje. S poštnino stane 50 lit. 48.50 din, 100 lit. 79.50 din, 150 lit. 117.50 din. Prejel že čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo „RENIER“ Podčetrtek Prekosnice Tovaj i mož. K sodci je pribežao človik, k šteromi je prišeo v noči tovaj skoz nad okno, pa njemi je dosta spokrao. „Gospon so- deč, rad bi s tovajom gučaoˮ. — Zakaj pa? — „Nekaj bi ga rad pitao. On je v noči prišeo ob trej zajtra v moje sta- novanje, ne da bi ga moja žena čüla. Rad bi ga pitao, kak to more napraviti.ˮ Pošta Šarkan Štefan, M. Sobota, Čopova ul. Mi odpovedi nismo sprejeli. Rous Fra- njo, Ždrelac. Staro vse plačano. Na 1941. leto ostane 10 din. Sobočan, Lendavske gorice. Šömen Terezija, ki je bila v Franciji, je še dolžna 114.50 din. Ne pozabite, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi radioaparate najboljših znamk šivalne stroje pisalne stroje kolesa in gume še vse po nizki ceni ŠTIVAN ERNEST Murska Sobota Telefon štev. 39. Osrednja kmetijska blagovna zadruga v MURSKI SOBOTI kupuje pšenico in rž ter soržico za mur- skosobočke občino in sreski prehranje- valni odbor po najvišjih od oblasti do- voljenih cenah. Kupuje tudi po najvišjih dnevnih cenah vse poljske pridelke, krompir, živino, svinje, nabavlja za svo- je člane in člani, če zadruge vse kmetij- sko orodje, umetna gnojila, cement, ap- no, stavbni les, deske, late in vse lesno izdelke. IŠČEM poštenega hlapca v Soboti. Naslov v uredništvu. PRODAM travnike, njivo, vinograd in hišo v Brezovici št. 16, občina Vel. Po- lana. — Kupci se naj zglasijo pri Šö- men Matiji, uradnika na državnem to- žilstvu v M. Soboti. RAZŠIRJAJTE IN PODPIRAJTE »NOVINE«! Ne odlašajte! Zamenjajte Vaše staro kolo za novo znamke: „MIELEˮ, „PRESTOˮ, „TORPEDOˮ in dr. MOTORJE „A R D I E“ Vse dele za kolesa, šivalne stroje „Köhler“, „Matador“, radio aparate „Tefag“, nove in rabljene, igračke vseh vrst kovčege, torbice in denarnice nudi najcenejše Fink Leopoldina M. SOBOTA Aleksandrova 23 MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE Sodnik se naglo obrne k Ritoperju. „Da bi se plazil popoldne ali proti ve- čeru okoli vaše hiše, niste videli? Da bi govoril s Sotličko?ˮ „Nisem!ˮ „Ritoper, kaj pripomnite k Sukičeve- mu zagovoru?ˮ „Ah, gospod sodnik! Taka hiša, taka hiša, kot je bila moja ...ˮ „Dokaze za krivdo Ivana Sukiča po- vejte!ˮ „Ne razumem se na Vaše dokaze! Hiša, moja nova, moja lepa nova hiša je pogorišče z ožganimi židovi! Tudi če mu dokažete in ga kaznujete ...ˮ Sodnik zamahne z roko, zajezi Rito perjeve besede, narekuje pisarju. — „Helena Šiftar mlajša!ˮ Ivana zbode beseda, ko da ga je pičil gad. Dvigne glavo, zapiči pogled v sod- nika, odpira usta in ga gleda, gleda, ko ko da ga ni razumel, ko da se mu sanja. Ilonka vstopi v sobo. „Ilonka!ˮ krikne ko v groznih sanjah Ivan. Ilonka obstoji pri vratih in ga plaho pogleda. Zmede se, rdečica ji plane v obraz, povesi pogled in ne ve, kaj naj napravi. „Ilonka!ˮ Ivan stopi korak proti njej. „Sami ste se ponudili za prišo, Helena Šiftar!ˮ reče sodnik. „Sem!ˮ Ilonka opogumi in stopi pred sodnikovo mizo. „Zakaj?ˮ „Ker ste zaprli nedolžnega človeka.ˮ „Kdo je nedolžen?ˮ „Ivan!ˮ „Kateri Ivan?ˮ „Sukičev!ˮ „Ali tale?ˮ Sodnik pokaže na Ivana. Ali je hudomušen, ali mu ugaja Ilonki- na zadrega in Ivanovo presenečenje, ali ima Bog ve kak namen. „Da, tale ni zažgal in ste ga po krivici zaprli.ˮ Ilonka plaho pogleda v bledo Ivanovo lice, povesi pogled, ga naglo zopet dvigne in žre sodniku v oči. »Kako dokažete, da ni kriv?« „Na vseh svetnikov dan, kmalu po- poldne je legel v slamo in zaspal. Spal je dokler niso ljudje skričali, da gori. Če se ni po nesreči vnelo in je res kdo zažgal, je zažgal proti večeru, v mraku — tedaj je Ivan spal.ˮ „Kako da veste s tako gotovostjo, da je Sukič tedaj spal?ˮ »Videla sem ga!« „Morda ste ga videli, ko je legel v slamo in zaspal. Med spanjem se je pre- hodil, se plazil do Ritoperjeve hiše...ˮ „Ni, ni, ni! Spal je ko ubit vse do te daj, ko so ljudje skričali: Ogenj, o- genj! Pri Ritoperju gori...ˮ „Kaj ste ga ves čas opazovali, da ta- ko vneto trdite?ˮ Ilonka molči v zadregi „Povejte!ˮ „Sem! Iz naše koče se lepo vidi tisti stog slame.ˮ „Pa kako, da ste ga tako vneto o- pazovati, da morete trditi, da ni mo- goče, da bi se prebudil, odšel v vas in se vrnil?ˮ Ilonka molči in povesi pogled. „Če ste ves čas pazili nanj, ste tu- di morali videti, da ga je nekdo pokril s slamo. Sukič trdi, da je legel na golo slamo in se ni pokril. Ko se je prebudil, je bil pokrit s slamo, da se je komaj izkopali iz nje.ˮ Ilonka v zadregi puli niti iz svoje zimske rute, poveša oči, ne reče ni- česar, živa rdečica ji pleše po licih. „Niste nikogar videli?ˮ Nisem!ˮ „Kaj je Sukič v sanjah sam nametal slame nasé?ˮ Ilonka tiho odkima z glavo, pogle- da ne dvigne k sodniku. „Kdo ga je torej pokril s slamo? Ali se je zgodil čudež?ˮ „Jaz sem ga pokrila...ˮ Komaj slišno pove Ilonka in klone glavo. „Ilonka!ˮ Ivan radostno vzklikne in plane proti mizi. „Mir!ˮ ukazuje sodnik in kaže Iva- nu z roko, kje mora stati. „Tako torej! Vi ste ga odeli s slamo. Zakaj ?ˮ „Da se ne prehladi...Mrzlo je bilo...ˮ „Ilonka!ˮ Radostneje ko prvič plane iz Ivanovih prsi. O, kako se je težko pokoriti strogemu sodnikovemu pogle- du. „Ali se imata rada z Ivanom Su- kičem ?ˮ Grobna tišina vlada v sobi čuti je le Ivanovo dihanje. Ilonka poveša glavo in ne odgovori. „Odgovorite mi na vprašanje!ˮ Kar povej, Ilonka! Povej gospodu sodniku . . .ˮ bruhne nebrzdano iz Ivana. „Sukič!ˮ Sodnikov glas in pogled grozi Ivanu. „Povejte!ˮ prigovorja Ilon- ki. „Ne smeva se rada imeti...ˮ šepeče Ilonka. Ko kuhan rak je rdeča. „Dobro! Rada se ne smeta imeti, imate ga pa vendar malo, samo malo rada. In bi ga radi te male ljubezni radi izvlekli iz zagate in zapora.. ˮ (V drugo naprej.) Tiskarna sv. Družine v M. Soboti: Klekl Jožef. župn v p. Izdaja:Katoliško tiskovno društvo v Slov. Krajini Urejuje: Matija Balažic