steu. 168.
u Llubljani, v sredo, dnč 25. lulim 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13- — za fetrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2"20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10 — za fetrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 1'70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
ClredniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod fez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (Ipravniškega telefona štev. 188.
Vollvna reforma in Jugoslovani.
Piše dr. Ivan Šusteršič.
Izpod Severnika, 24. julija 1906.
Kranjska.
izmed vseh slovenskih pokrajin pridobi Kranjska relativno po reformi najmanj slovenskih mandatov. Doslej je imela Kranjska 9 slovenskih poslancev, odslej jih bode 11, tedaj le za dva več, kar pomenja napram 9 priboljšek 2.2%, tedaj veliko manj, nego pri-boljšek vsake druge slovenske pokrajine.
To povdarjam radi tega, ker se je večkrat čul od izvenkranjske strani glas, da smo se »Kranjci preveč potegali za Kranjsko« in da smo bogve kaj dosegli za našo deželo. Neovržna objektivna resnica pa je, da Kranjska pridobi relativno manj, nego vsaka druga slovenska pokrajina.
In še teli 11 mandatov je Kranjska le radi tega dobila, ker je vlada pri sestavi svojega načrta sprejela načelo, da nobena dežela ne dobi manj mandatov, kot jih je doslej imela t. j., da se nobeni deželi mandat ne vzame.
To načelo se ni postavilo Kranjskej na ljubo, temuč radi nemških planinskih dežel, ki bi bile sicer morale, kakor tudi Kranjska, oddati veliko število mandatov Dunaju, su-detskini deželam in Galiciji. Vlada pa ni hotela oslabiti politično moč planinskih dežel, zato je vsaki pustila njeno mandatsko posest. Razume se, da pri Kranjskej ni mogla narediti izjeme.
Tako je tedaj Kranjska obdržala po vladni predlogi dosedanjih 11 mandatov, ki po odpravi veleposestva postanejo vsi slovenski, odsek je pa dodal še dvanajsti mandat za nemško Kočevje.
A vlada je računila le z dosedanjimi 11 mandati in je na tej podlagi napravila volilna ok rožja.
Razmotrivati hočem danes vprašanje, ali je vladna razdelitev okrožij pravična iu stvarno utemeljena, odnosno, ali je ta razdelitev deželi v korist.
Grajal jo je v odseku edini poslanec Plantan, toda zgolj iz strankarskega stališča, češ, da bi bila druga razdelitev za liberalno stranko ugodneja. Toda o tem pozneje.
Danes sc hočem pečati le z vladno razdelitvijo in ko tozadevno oceno končam, hočem priti k Plantanovim predlogom.
Kateri momenti zamorejo biti za pravično in pametno razdelitev volilnih okrožij merodajni?
Po mojih mislih odločujejo trije poglavitni momenti: Število prebivalstva, terito-rijalna celotnost in skupnost interesov volilnega okrožja. Važen jc pa tudi še četrti moment, ki pa je pravzaprav že zapopaden v prvem: število volivcev, kot najpravilnejši izraz »horicontalne« enakosti volilne pravice. To se pravi, glas volilca mora v volilnem okraju A ravno toliko veljati, kakor v volilnem okraju B. V ta namen je potrebno in umestno, da so volilni okraji kolikor toliko enaki po številu volilcev.
Kranjska ima po zadnjem ljudskem štetju 504.300 prebivalcev — domačinov. Razume sc, da tujci pri tem računu ne prihajajo v poštev.
Razdelivši to domače prebivalstvo na 11 volilnih okrožij (v zmislu vladnega predloga) pride na okrožje 45.845 ali recimo okroglo 46.000 prebivalcev.
In koliko šteje kranjska dežela volilcev? Volilec bode po novem volilnem redu vsak avstrijski državljan moškega spola, ki je dovršil 24. leto. Takih je na Kranjskem po zadnjem štetju 111.189, tedaj recimo okroglo 111.000.
Pride toraj na volilno okrožje okroglo ravno 10.000 volilcev.
In sedaj si oglejmo posamezna volilna okrožja, kakor jih jc vlada predlagala, v koliko odgovarjajo zgoraj označenim načelom.
Vsa ta okrožja brez izjeme tvorijo teri-torijalne celote, kar pokaže pogled na zemje-vid, odgovarjajo torej brez izjeme enemu treh poglavitnih načel pravične in pametne razdelitve volilnih okrožij. Tega momenta tedaj pri posameznih okrožjih niti več povdarjal ne bodeni, ker je pri vseh natančno spolnjen.
V ostalem pa treba vsako volilno okrožje posebe oceniti. To je neizogibno, če tudi zna-biti malo dolgočasno. Prosim naprej opro-ščenja — toda okrajšati hočem svojo oceno kolikor mogoče. Častiti bravci bodo našli potem razvedrila, ko jim predložim Plantanova okrožja ali bolje rečeno Plantanovo geometrijo.
Evo jednajst po vladi predlaganih volilnih okrožij.
I.	Volilni okraj: mestna občina ljubljanska. Prebivalstvo: 35.600 z vojaštvom vred; brez vojaštva pa, ki ga je 2592, le 33.008.
Povdarjam še enkrat, da upoštevam le avstrijske državljane. Vojaštvo je po mojih mislih odračunati, ker jc danes tukaj in jutri tam in pri volilni pravici sploh ne pride v poštev.
Računati nam je toraj le še okroglo 33.000 prebivalcev. Število volilcev: 6500.
Skupnost interesov tega volilnega okrožja je brezdvomna, ji tudi nihče ne prereka.
Prebivalcev je pa v tem okrožju za 13.000 in volilcev za 3500 premalo.
To je, kakor razmere danes stoje, liberalni stranki v korist.
Kljub temu ne ugovarjam temu volilnemu okrožju, ker prebivaltsvo glavnega mesta hitro narašča in zlasti ui dvoma, da se sčasoma vasi, kakor Udrnat, Selo, Štefanja vas, Vič, Glince. Šiška (Spodnja in Zgornja), pri-klnpijo mestu.
Ne dvomim tedaj, da glavno mesto doseže v par desetletjih povprečne številke prebivalstva iin volilcev (46.000 in 10.000).
In če je danes ljubljansko okrožje v korist liberalni stranki, dolgo to gotovo ne bode: kajti ljubljansko prebivalstvo je že začelo uvi-devati in bode čedalje bolj spoznavalo, da je liberalna stranka umirajoč organizem, ko-jega oklepati se je kričeča — neumnost.
II.	volilni okraj: ljubljanska okolica, obsegajoča ljubljanski sodni okraj brez Ljubljane.
Da ima ljubljanska okolica svoje samo-lastne skupne interese je tako jasno, da ni treba o tem natančnejše razpravljati. To jc okrožje, ki gravitira s svojimi pridelki je-dnotno proti ljubljanskemu trgu. Iz tega izvirajo jednotni skupni interesi, ki zahtevajo in zaslužijo jednotno skupno varstvo.
Prebivalstva ima to okrožje 44.600 duš, volilcev pa 9600 — tedaj pri prebivalstvu 1400 in pri volilskem številu 400 pod povprečno številko.
Toda ta diferenca jc razmerno le mala iu vsakdo bode pritrdil, da so take razlike semtertje neizogibne. Toda o tem še poh zneje.
III.	volilni okraj: sodni okraj Radovljica, Kranjska gora, Tržič.
Prebivalstva: 36.300. Volilcev: 9000.
Prva številka jc za 9700 in druga za 1000 pod povprečno številko.
Gre se tu za tisto ozemlje, ki je »Gorenjska« v najožjem zmislu besede iu kjer je na ccleni Kranjskem največ industrije. To ozemlje tvori samolastno gospodarsko in so-cijalno celoto: jednotno interesno skupnost. Pričakovati je, da rapidno napredujoče indu-striializiranje tega ozemlja privede tudi hitreje naraščanje prebivalstva, tako. da utegne
to okrožje, kakor Ljubljana, v par desetletjih doseči povprečno število prebivalstva, še preje pa povprečno število volilcev.
IV.	volilni okraj: Sodna okraja Kranj in Škofjaloka.
Prebivalstvo: 45.900. Volilcev: 10.400.
Število prebivalstva in volilcev se torej skoraj do pičice ujema s povprečnimi številkami.
Interesna skupnost tega okrožja je evi-dentna in obče znana.
V.	volilno okrožje: Sodna okraja Kamnik in Brdo.
Prebivalstva: 40.000. Volilcev 9000.
Prva številka za 6000 in druga za 1000 pod povprečno številko.
Vendar opravičujem to okrožje, kajti če bi se hotelo povekšati, zamoglo bi se le od kranjskega, ljubljanskega ali litijskega okraja kaj odtrgati potem pa bi bila zopet ona okrožja preinala in pravica na eni strani bi pomenjala krivico na drugi.
Bilo bi pa po mojih mislih tudi radi tega težko povečati to okrožje, ker tvori kamniški politični okraj jasno označeno interesno celoto, kojo je najbolje pustiti samo zase.
(Dalje prihodnjič.)
Po razpustu rusli stuenne
e Gosutmr-ttume.:
Razpust gosudarstvenne dume je povzročil veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Carjev ukaz o razpustu dume je sestavil T repov. Nikolaj Nikolajevič je prepričal carja, da zamorejo vedno večjo nezadovoljnost v armadi omejiti le, ako car zopet uvede samo-držtvo. Nova vlada namerava pred vsem rešiti agrarno vprašanje, da pridobi tako kmečko prebivalstvo. Predno so razpustili dutho, sta zagotovila vojni minister iu načelnik generalnega štaba, da je večina armade zvesta.
Peterburški listi in »Daily Mail« poročajo, da namerava car imenovati v najkrajšem času velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za diktatorja. Nikolaj Nikolajevič je sin rajnega višjega poveljnika ruske armade v rusko turški vojski I. 1877. Zelo je priljubljen v ruski armadi. Rojen I. 1856 se je hrabro boril v vojski I. 1877. S četami je delil vse težave vojnega življenja. Baje je že podpisal car ukaz. ki določa, da ima veliki knez Nikolaj Nikolajevič oblast čez življenje in lastnino ruskih državljanov.
Poročila o razpuščeni dumi.
Vlada je prepovedala zborovati nekdanjim članom dume na Finskem. Včeraj popoldne jc došlo v Peterburg 150 bivših duminili članov. Prebivalstvo jih je živahno pozdravljalo Finski kolodvor je stražilo orožništvo. Podpredsednik dume Grodcskul jc pisal več južno-ruskim podčastnikom: Ni daleč čas, ko armada ne bo več na strani vlade. Armada ni več taka, kakršna je bila pred vojsko z Japonci. Zdaj nam je znano, zakaj prenašamo vso svojo revščino in nevednost. Ministri za vojsko, justico in notranje zadeve naj izvejo, da so prišli naši vojaki do prepričanja, da so del naroda, ki deli narodove skrbi in upe. Boljše bi bilo, da častniki ne zapovedujejo streljati na naše rodbine.
Car je pozval 24. t. m. k sebi v Petrov dvorec predsednika bivše dume Murotnceva. Klub kadetov je razburjen, ker se poslanci boje, da nastopijo s silo proti poslancem, ki so se vrnili s Finske. Trdi sc, da izide v kratkem carjev ukaz, po katerem razpišejo volitve v dumo začetkom decembra po načelih splošne volilne pravice.
Rok carju, da zapusti Rusijo.
»Petit Parisien« poroča, da so dovolili revolucionarji carju štiridnevni rok, da odpotuje s svojo rodbino v inozemstvo, (iroze, da ga umore, če tega ne stori. »Daily Mail« pa poroča iz Kodanja, da je kupila carica mati v kodanjski okolici veliko vilo, kjer bi sc naselila carjeva rodbina, ako bi jo prisilili, da zapusti Rusijo.
Položaj v Peterburgu.
Dne 23. t. m. so bili razburjeni delavci v delavskem mestnem delu. Vojaštvo so takoj pomnožili. V Peterburgu je 22.000 vojakov. Kolodvori so strogo zastraženi. V Peterburgu
vlada popolni mir. Ministrski predsednik Sto-ly piu tlela na vso moč, da prepreči vstajo. Proti stavki je vprizoril protiakcijo med delavci in železničarji. Na železnicah je vse mirno. Promet je reden. Dozdaj tudi v provinci niso kršili miru.
Ruska cenzura.
Znano je, da na brzojavni pozdrav »Poljskega kola« v avstrijski zbornici ni odgovorilo »Poljsko kolo« ruske gosudarstvenne dume. Zdaj se je izvedelo, da je zaplenila ruska vlada zahvalno brzojavko. Načelnik avstrijskega »Poljskega kola« je dobil pismo parlamentarne komisije ruskega »Poljskega kola«, ki naznanja, da ie zaplenila ruska cenzura brzojavno zahvalo. Pismo naglaša. da poljski poslanci ne vejo, kakšno korist bi imela Rusija od njihovega sodelovanja, a da si stavijo nalogo, da privedejo boljšo bodočnost svoji domovini.
V	Peterburgu so zaplenili 24. t. m. vse velike politične dnevnike izvzemši »Nov,ega Vremena«, »Rossije« in Petcrburških Vjedomostij.
Energična Stolvpiuova navodila.
Stolypin je zapovedal vsem generalnim gubernatorjem, mestnim glavarjem in carjevemu namestniku na Kavkazu:
Vlada pričakuje da vodite energično brez vsakega obotavljanja podrejene oblasti, ker tako lahko hitro, krepko in po pravi poti napravite red. Nemiri morajo biti potlačeni, revolucionarni načrti vničeni z vsemi zakonitimi sredstvi. Natančno premislite svoje ukaze. Gre se za boj proti sovražnikom družbe, ne pa proti družbi sami kot taki. Zato sc ne sinejo trpeti represalije en masse, kakor tudi ne nezakonita in neprevidna dejanja, ki ne pomire, marveč povzroče nezadovoljnost. Carjevi sklepi so neomajni. Vlada hoče pripomoči, da na zakonit način odpravi ali izpremeni ne več primerne zakone. Stari regime se mora rege-nerirati, a red se mora popolnoma vzdržati. Sami morate prevzeti iniciativo, ker pada na Vas vsa odgovornost. Krepko, energično vlado, ki dela na ta način, bo gotovo podpiral boljši del družbe.
Finsko.
Finska policija ie 24. t. ni. ustavila službo. Policijski ravnatelj je odstopil. Odstopila sta tudi poveljnika, 1. in 4. pehotnega polka in 120 finskih častnikov.
Odesa.
Judovsko prebivalstvo je zelo prestra šeno. Kazaki so namreč prcdpoldne v mestu oplenili več trgovin in zagrozili, da pomore vse jude na oni cesti, kjer so našli ubitega enega kazaka. Posrečilo sc jc pa, da so preprečili večji nered.
Tatarska vstaja.
Uprli so se Tatarji v šušaškem okraju, razdrli vas Koladjak in pomorili vse prebivalstvo. Kazaki zasledujejo Tatare.
Inozemstvo.
»Echo de Pariš« poroča, da je povprašalo angleško ministerstvo, bi li ne kazalo, da povprašajo velevlasti skupno v Peterburgu, kakšne načrte ima ruska vlada za bodočnost. Ni še znano, kako namerava angleška vlada utemeljiti svoj nastop.
Ruski minister za zunanje stvari pripravlja okrožnico, da pomiri inozemstvo.
Mornarje ruske križarice »Terck« ,ki so se uprli v Vigu, pošlje v Rusijo nazaj viški ruski konzulat.
Pariški municipij je izrazil simpatije ruski gosudarstvenni dumi.
Napadi iu nemiri.
Vojno stanje niso proglasili ob celem don-skent okrožju, marveč le v taganroškem ok raju.
V	Peterburgu je odkrila policija izmed štirih revolucionarnih centr dva. Zaplenila jc tudi važne listine.
V	Lodzu jc obkrožilo 10 roparjev kolodvor, da oplenijo postajno blagajno. Roparji so streljali na štacijsko stražo, a neki vojak jc pozval dragonsko patruljo, nakar so banditi pobegnili, izmed katerih so jih več prijeli in zaprli.
Armada.
V	trdnjavi Brcstlitovsk so napadli ponoči uporni topničarji častniški klub v poletnem taborišču in zažgali poslopje. Častniki so ušli le za silo oblečeni. Med uporniki in zvestimi vojaki se je vnel boj. Dva častnika sta bila ubita, več pa ranjenih. Šele pehota je obkolila upornike in napravila red.
Zasebna poročila trde, da so razorožili celi drugi bataljon Preobraženskega polka in
zaprli vojake v Peter Pavlovo trdnjavo. Tudi v ostalih dveh bataljonih so zaprli več podčastnikov in vojakov. Brzojavno so pozvali iz Topljic vse ruske častnike, ki se morajo povrniti k svojim četam. Tudi v Moskvo so pozvali vse častnike, ki so v inozemstvu. Častnikom naznanjajo, da se v Moskvi pripravljajo nemiti.
Iz lavne seje trgovske in obrtne zbornice.
Včeraj popoldne ob 5. uri se je vršila javna seja naše trgovske in obrtne zbornice. Predsednik g. Lenarčič se je takoj ob pričetku seje spominjal umrlega bivšega zborničnega svetnika g. Karola Luckmanna in je prosil, naj se kolikor mogoče veliko zborničnih članov udeleži pogreba. V znak sožalja so se navzoči svetniki vzdignili s svojih sedežev in to se zabeleži v zapisnik.
Zbornica je dobila od poštnega ravnateljstva ulogo, s katero se zbornici naznanja, da se bo na Bledu pri pošti in brzojavu zanaprej tako-le uradovalo: Pri poštnem uradu: Od 1. junija do 30. novembra ob delavnikih in praznikih od 8. ure zjutraj do 12. opoldne, in od 3. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah pa dopoldne od polu 9. do polu 12. ure. Brzojave se bode lahko oddajalo: Od I. julija do 15. novembra od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Za sodnike-laike pri c. kr. dež. sodišču ie izvolila zbornica na novo gg. L i I e k in Kavčič.
Nadalje sc je zbornica posvetovala o letnih in živinskih sejmih v Ljubljani.
Mestni magistrat je sklenil, premeniti tržni red za mesto Ljubljano tako, da bi se opustili letni blagovni sejmi, uvedli pa tedenski živinski sejmi vsako sredo, vsako prvo sredo v mesecu pa naj bi bili poleg govejih tudi konjski sejmi. Deželna vlada je zbornico pozvala, naj se o tem izjavi. Zbornica je iz krogov manjših trgovcev v Ljubljani prejela prošnjo, naj bi se zavzela za to, da smejo na vseh sejmih v Ljubljani svoje blago razložiti in prodajati kramarji in sicer le domači ljubljanski. Po S 67 o. r. je na tedenskih blagovnih sejmih dovoljeno v občini sami stanujočim obrtnikom v lopah in stojnicah prodajati predmete njihovega obrta. V tržnem redu za mesto Ljubljano te določbe ni. Za primer, da bi vlada zavzela stališče, da je dopustnost take prodaje odvisna od izrecnega dovoljenja in označbe dotičnih dni po obrtnem oblastvu oziroma v tržnem redu, kar pa se odseku se zdi v zakonu utemeljeno, predlaga stalni odsek, naj bi se vladi nasvetovalo, da v tržni red vsaj za vsako prvo sredo v mesecu ko je torej goveji in konjski semenj ter ob enem »tržni dan« sprejme določbo, da je ob teh dneh dovoljeno v Ljubljani stalno stanujočim trgovcem in obrtnikom v lopah in stojnicah prodajati predmete njihovega obrta.
S tem bi bila ta preporna točka rešena in našim malim trgovcem in kramarjem gotovo pomagano. Glavno pa je, da se izpodrinejo židje, katerih je bilo zadnji čas ob vsakem sejmu vedno več. Mi smo ob vsakem sejmu opozarjali. da bi se stvar tako uredila, da se izpodrinejo židje iz naših trgov. In zbornični svetnik g. K r e g a r je stavil v predzadnji zbornični seji predlog, da se mestni magistrat pozivlje, da na vseh prihodnjih sejmih zabrani vsakemu Židu prodajo na javnih prostorih. To bi bil že davnaj lahko storil mestni magistrat s tem, da bi bil zahteval veliko svoto od prostora, koder je hotel žid prodajati. Gotovo je, da mestni magistrat od svojega prostora, ki ga da v najem, zahteva kolikor hoče. Domačim trgovcem naj bi oddal za navadne nizke cene, dočim bi od vseh Židov zahteval visoke svote. Toliko v pojasnilo tistim, ki so mislili, da je bilo dosedaj Židom nemogoče priti do živega.
Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je dovolila zbornica 100 K podpore za stroške, ki jih je imelo društvo lansko leto za prireditev razstave ob priliki petdesetletnice društvenega obstoja.
Prošnjo za povrnitev zborničnega prispevka je zbornica zavrnila.
Prošnja osrednje zveze stavbenih obrtnikov na Nižjem Avstrijskem za podporo njene vloge zadevajoče stavčno klavzulo v stavbnih in dobavnih pogodbah je sklenila zbornica podpirati.
NOTRANJE-POLITICN1 POLOŽAJ.
V včerajšnjem ministrskem svetu so razpravljali o tekočih poslih in o dispozicijah za jesensko zasedanje. Prihodnji ministrski svet je napovedan na 18. avgusta. Ministrski predsednik Beck je odpotoval ponoči v Išl, da poroča cesarju danes o državnozborskem zasedanju in o političnem položaju.
Cesar podpiše danes odlok, ki določa kvoto v dosedanji višini, pa ukaz, s katerim odlikuje veliko oseb, ki jih jc predlagal ministrski svet. Novi tajni svetniki bodo imenovani 18. avgusta. Med njimi se nahajajo tudi ministri dr. Derschatta, Prade, dr. Marchet, dr. Pacak in dr. Fort. Imenovali bodo tudi več novih članov za gosposko zbornico, med katerimi se nahaja baje tudi štajerski pisatelj Rosegger. Ministrski predsednik dr. Beck ne vzame dopusta, ker zaradi mnogih poslov ne more zapustiti Dunaja za daljši čas. Minister Prade je zapustil Dunaj včeraj, dr. Pacak pa odpotuje danes v Prago. Dr. Pacak namerava prepotovati Češko in Moravsko.
Komisija za revizijo avstro - ogrske na-godbe konča svoja posvetovanja do sobote. Skupna posvetovanja z ogrsko komisijo bodo trajala do avgusta.
»Politika« priobčuje danes članek, ki poživlja mladočeške poslance, naj odlože svoje mandate in se podvržejo ljudski sodbi, ker so brli poraženi v udseku za volilno preosnovo.
Pred vsem naj to stori mladočeški voditelj dr. Kramar.
Odsek za volilno preosnovo prične zopet razprave 12., zbornica pa 18. septembra. Odsek za volilno preosnovo bo pred vsem sklepal o podrobni razdelitvi volilnih okrajev na Češkem in Moravskem, nato pa o splošnih in načelnih določilih, ki odpravljajo kurije, določajo bivanje, o volilni dolžnosti, o kvalificirani večini i. dr.
Vlada namerava zbornici predložiti tudi proračun za leto 1907. Glavna naloga nove zbornice bo tudi. da reši lekarniški zakon. — »Narodni Listy« se tudi pritožujejo, da ni med dvornimi uradniki Cehov in da dvorni uradi nc trpe nobenih drugih jezikov, kakor mažar-ski in nemški. List poroča, da so dovolili Ma-žarom na ljubo, da igrajo poleg Straussovih napevov na dvoru tudi mažarske skladbe. Neusmiljeno so pa črtali češki predlog, naj bi na dvoru igrali tudi Dvorakove »Slovanske plese«.
Grof Osvald Thun-Salm jc odstopil kot načelnik volilnega odbora ustavovernega nemškega veleposestva na Češkem vsled bolezni. Jeseni izvolijo novega načelnika.
AVSTRIJSKA GOSPOSKA ZBORNICA.
V	včerajšnji seji gosposke zbornice se je spominjal predsednik grof VVindischgratz umrlega člana gosposke zbornice, Ferdinanda pl. Saara. Po zbornici poslancev odobreni zakon o zavarovanju zasebnih uslužbencev, nakaže zbornica posebni v ta namen svoj čas izvoljeni komisiji. Brez razprave vzame zbornica na znanje poročilo kvotne deputacije in odobri trgovinsko pogodbo s Švico. Po prvem branju obrtnega reda sklene zbornica, da odkaže obrtni red v posvetovanje komisiji 15 članov. Gosposka zbornica odobri še zakonske načrte glede pupilarne varnosti zadolžnic nižjeavstrij-skih iu galiških deželnih železnic.
Deputacija čevljarjev in krojačev se je predstavila predsedniku gosposke zbornice, katerega je naprosila, naj vpliva, da sprejme gosposka zbornica § 38 obrtne reforme v oni obliki, ki jo je odobrila poslanska zbornica. Windiscligratz je odgovoril, da je za svojo osebo zelo naklonjen željam obrtnikov, da pa ne more prevzeti garancije glede sklepov gosposke zbornice.
SAMOSTOJNA OGRSKA ARMADA. —
DAVČNA REFORMA NA OGRSKEM.
V	ogrskem državnem zboru so razpravljali 24. t. m, o proračunu honvednega ministrstva. Poročevalec Košutovec Bakonyi naglaša: Neodvisna stranka je le odgodila svoje zahteve. Ko poteče dogovorjeni rok, se prične nanovo boj, v katerem mora zmagati ideja samostojne ogrske armade. Neodvisna stranka ima na svoji zastavi geslo personalne unije, a hoče izpolniti svoje obljube glede skupne brambe ker upa, da ne pridejo z novimi zahtevami. Posl. Samassa je zahteval^ naj ustanove vojno šolo v Budimpešti. Hon-vedni minister Jekelfalussy je tožil, da nima ogrski lionved na razpolago dovolj čet. Hon-vedni proračun so odobrili. V podrobni razpravi o proračunu finančnega ministrstva je kazal Wekerle na velike davčne zaostanke na Ogrskem. Napovedal je, da obrazloži orga-nična načela glede davčne reforme ob razpravi o proračunu za I. 1907.
MINISTERSKI PREDSEDNIK IN CEHI.
Ministerski predsednik Beck je obljubil Cehom, da hoče po možnosti delati na uresničenje čeških zahtev glede vpeljave češkega notranjega uradnega jezika, imenovanje novih profesorjev na češkem vseučilišču, ureditev rečnih strug in zgradbo novih prekopov; po-državljenje češke trgovinske akademije v Brnu in podržavljenje več lokalnih želznic.
NOVA ZVEZA Z REKO.
Kossuth je ukazal ravnateljstvu ogrskih državnih železnic, naj prouči vprašanje o zgradbi druge proge z Reko. Nova proga bi se odcepila pri Karlovcu, in bi vozila čez Senj ob morskem obrežju v Reko. Na novi progi nameravajo uvesti tudi električni promet po italijanskem zgledu.
BOJI OB TURŠKO PERZIJSKI MEJI.
Turki poročajo, da jc napadlo 1600 oseb turško postojanko pri Lcjfi Mel Hitabi ob perzijski meji. Turki so odbili napad. Turške obmejne čete so zelo navdušene za vojsko proti Perzom. Poveljniki niso sposobni, da krote turške čete in so tudi sami navdušeni za vojsko proti »krivoverskim« Mohamedancem, Perzom. Zato pričakujejo novih bojev med Perzi in Turki. V Lavš Btilaku zbrane perzijske čete so pa popolnoma desorganizirane in demoralizirane in se opirajo na načelnike bojevitih obmejnih rodov.
PREVOZ TRUPLA LEONA XIII.
Iz Ritna poročajo, da je naznanila italijanska vlada, da bodo ob prevozu trupla rajnega papeža Leona XIII. delali italijanski vojaki špalir ob vseh cestah, kjer bodo peljali zemeljske ostanke rajnega papeža Leona XIII.
FRANCOSKA VLADA PROTI ORGANIZACIJI PARIŠKIH POLICISTOV.
Pariški policijski prefekt jc seveda na povelje francoske vlade odločno izjavil, da ne pripusti ustanovitve sindikata (strokovno društvo) pariškim policijskim uradnikom in policijskemu moštvu. Kakih 2000 uradnikov in policistov, ki so že odobrili začasna sindikatna pravila, pa vztraja na svojih pravicah in so sklenili, da skličejo shod, na katerem nameravajo zahtevati Šurno dnevno službo in nedeljski počitek.
MEDNARODNA PARLAMENTARNA MIROVNA KONFERENCA.
Letošnja mednarodna parlamentarna mirovna konferenca je 14. Nobena še ni bila zastopana tako častno, kakor letošnja v Lon-
donu. Angleških zastopnikov je 150, italijanskih 119. avstro-ogrskih 90, belgijskih 27, ruskih iu finskih 24, danskih 14, grških 11, ameriških 10, švicarskih in švedskih po5, španskih iti portugalskih po 3, kanadska 2. V ponedeljek jc naglašal Campbell-Bannermann, da upa na širšo uporabo razsodišč. Prizna pa, da reši nasilstvo Ie vojaška oblast. Nasilstvo reši le nasilstvo. Ljudstvo je za mir. Vidini dobo, ko bodo zopet zbrani zastopniki evropskih dežela v Haagu. Zahtevajte znižanje vojnega proračuna. — Nato jc govoril ogrski naučni minister Apponyi, ki je predlagal brzojavni pozdrav angleškemu kralju. V ponedeljek je govoril tudi Plener. Briand je pa v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog, ki priporoča državam, naj po mednarodni preiskovalni komisiji ali pa po posredovanju prijateljskih držav rešijo taka sporna vprašanja, ki ne spadajo pred razsodišče. Briandov predlog so soglasno odobrili.
»Echo de Pariš« poroča, da je ruski poslanik v Londonu želel pojasnil v angleškem ministrstvu za zunanje stvari zaradi stavka: »Duma je mrtva, živela duma!« v Campbell-Bannermanovem nedeljskem govoru na mednarodni parlamentarni mirovni konferenci.
PANAMERIŠK1 KONGRES.
Panameriški kongres so otvorili 22. julija v Rio de Janeiro. Zastopane so vse južnoameriške republike, izvzemši Venecuele, Haiti in San Domingo. Kongres jc sklenil, da se zalivali predsedniku Zjedinjenih držav Roosevel-tu in Porfirju Diazu, mehikanskemu predsedniku, ki sta posredovala med Guatemalo, San Salvadorjem in Honduro.
VOJAŠKA RABUKA V SRBIJI.
Pariški »Intransigent« poroča iz Belgrada, da so se v Kragujevcu res uprli vojaki, dasi to vlada taji. Streljali so na poveljnika generala Štefanoviča. Rabuka je imela strogo protidina-stični značaj. Rabuko so zadušili le, ker so zaprli veliko častnikov in vojakov, ki so jih takoj postavili pred vojno sodišče.
TURČIJA PROTESTIRA.
Turčija je protestirala pri velevlastih, ker je izjavila krečanska narodna skupščina, da naj združijo Kreto z Grško.
KODAMA.
Pokojni Gcntavo baron Kodama je bil rojen 1. 1849. ali kakor trde drugi 1. 1852. v provinci Cofu in pripada onim štirim plemiškim rodbinam, iz katerih so izšli tudi marki Ito, maršal Jamagata in drugi odlični Japonci.
Provinca Cofu in njeno plemstvo sta največ povzročila, da so strmoglavili od 12 stoletja sem vsemogočni šogunat in povzročila, da je zopet dobil moč mikado.
Kodaniovi sorodniki so bili prvi, ki so zamenjali stari japonski oklep, meč in sulico z evropsko puško, pokorščino in vojaško disciplino. Kodama je bil star približno 16 let, ko se je Japonska otresla fevdalnih vezij. V revoluciji se je bojeval še le 161etni mladi vojak proti Dajtnisam in njihovim vazalom, ki so vladali osem stoletij Japonsko.
Mikadovi pristaši so I. 1871 štrli fevdalni zistem. Šogn in Dajmios sta se morala vrniti v zasebno življenje. Mikado je bil pa oproščen iz svoje zaprtije v Kjotu. A nezadovoljneži zaradi novotarij so sc uprli leta 1874 v provinci Hiccn. Kodama jc bil takrat stotnik že eno leto, ko so ga imenovali za pobočnika Osakove divizije v Sago. V desetih dneh so premagale mi-kadove čete vstaše, a v teh bojih je bil ranjen stotnik Kodama na obeh rokah. Po končani vojski so ga povišali za majorja.
Cez tri leta se je zopet odlikoval Kodama, ki je bil že polkovnik. General Sajgo je takrat hujskal Japonce, naj zasedejo Korejo. A ker so se upirali temu načrtu ministri, je Sajgo popustil Tokio in se povrnil v svojo domačo pro-vincijo Sacumo. Pridružilo se mu je mnogo dijakov in Samdrajev. General Sajgo je zbral svoje pristaše in korakal proti utrjenemu ko-stelu v Kumamotu, ki ga je branilo 4000 mika-dovih vojakov. Posadki je poveljeval polkovnik Kodama. Obleganje je trajalo 45 dnij. — Predno so sovražniki pričeli oblegati Koda-movo posadko, je požar uničil zaloge. V nevarnosti je bila tudi že smodnišnica. Kodama je zapovedal vojakom, naj spravijo na varno smodnik, a ko ie videl, da se boje nevarnosti, je sam šel k smodnišnici in ukazal odpreti vrata. Ta pogumni čin je ojunačil vojake, ki so nato slepo ubogali in spravili smodnik na varno.
Ko ie bilo končano obleganje, sc je bojeval Kodama tudi v ostalih bojih. Za generalnega majorja so imenovali Kodamo I. 1889. Na to so ga pa poslali v Evropo, da prouči razmere v armadah zahodne Evrope. V vojski s Kitajsko je opravljal odgovorno mesto namestnika vojnega ministrstva, I. 1900 je postal vojni minister. Imenovali so ga tudi za generalnega gubernatorja Formoze.
Kaj je storil in kako se je odlikoval Kodama v vojski z Rusi, je pa še v živem spominu. Večinoma je njegova zasluga, da so zmagali Japonci pri Ljaojanu in Mukdenu.
Štajerske nouice.
š Nemški mestni volilni okraji na Spodnjem Štajerskem so po volilni reformi sedaj naslednji: 1. Maribor svoj mandat. 2. Celje, Studence, Laški trg, Sevnica, Brežica, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Šoštanj, Marubcrg, Vuzenica, Muta, Sobota, Gortina, Gornja Vi-žinga, Konjice, Rogatec, Vitanje, Ljutomer, Ormož. 3. Lipnica, Lučaner, Arvež, Sclnvan-berg, Deutschlandsberg, Vel. Sv. Florijan, Eibisuald, Stras, Vildon, Ehrenhausen, Cmu-rek. Št. Lovrenc, Gornja Radgona, Ptuj, Po-berš. Mozirje, Rozvina, Št. Jur ob Štif., Ko-strovnica. — Spodnještajerski Nemci s tem nikakor niso zadovoljni. Spodnještajerski Nemci kakor sledi iz »Marburger Zeit«., bi uajraiše videli, da bi sedmi slovenski štajerski mandat,
kateremu prijazno pravijo »Provokationsman-dat« kar padel In da bi ne bilo možno Slovencem ta mandat ohraniti! Ali se jim zdi za bodočnost kak mandat izmed treh mandatov premalo varen za izključno nemško posest?
š Cerkveno odlikovanje. Vč. g. Marko T o m a ž i č, župnik v Pilštajnu in načelnik okrajnega zastopa kozjanskega je bil minolo nedeljo 22. t. in., ko je prevz. g. knezoškof v Pilštajnu blagoslovil nove farne zvonove, imenovan duhovnim svetovalcem. Castitamo!
š Štajerski namestnik v Halozah. Cesarski namestnik grof Clary je prišel 23. t. m. ogledovat milijonsko škodo, ki jo je napravila letos toča po Halozah. Spremljali so ga: okr. glavar ptujski A. pl. Underrain, načelnik okr. zastopa župan Ornig, in deželni vinogradni nadzornik Matjašič. Ob najhujši vročini je hodi! namestnik po vinogradih in imel priliko sc poučiti, kako naše ljudstvo za svoj obstanek trpi' in kako jc udarjeno, če mu toča še te težko pridelane krajcarje pobere. — Popoldan ob 5. uri se je grof Clary odpeljal.
š Zavedni šentlenartskl okraj. Kako v narodnem oziru napredujejo vrli Sentlenartčani protiNemcem in Stajercijancem, kaže razmerje glasov pri volitvah leta 1904 in letos: L. 1904 je bilo 987 slovenskih, 907 nemškutarskih glasov; letos pa 1380 slovenskih in 534 nemškutarskih. Slovenci so torej napredovali za 393, nasprotniki pa nazadovali za 373 mož. Večina je znašala leta 1904, 80, letos pa 846 glasov. Svita se!
š Roš dela zase reklamo. Tako čudnega politika nima celi Spod. Štajer, kakor je deželni poslanec in župan trboveljski, gosp. Roš. Pred kakimi 15 leti je bil nepoznan človek. Obdeloval je svojo kmetijo, podkoval konje in zdravH živino. A ti nesrečni »klerikalci« so ga spravili na županski stol. In zdaj se je čutil silno velikega. Klerikalcem je pokazal svojo hvaležnost s tem. da jim je obrnil hrbet in nasprotoval jim ter zabavljal čez nje. kier jc le mogel. Trboveljski »klerikalci« bi vedeli marsikaj povedati. Dobri so mu klerikalci samo ob volitvah. Znano je. kako se je pri zad-nijh deželnozborskih volitvah na svojih shodih dobrikal duhovnikom ter povdarjal vero, in zopet so mu klerikalci pomagali — do poslanstva. V hvaležnost za to pa jim je leto dni pozneje zabrusil »Slov. Narod« v dopisu iz Hrastnika: »Laž *je. da je gospod deželni poslanec Roš klerikalec, kajti klerikalca nočemo!« Ta dopis je izpod peresa človeka, ki je z Rošcm v kar najbližjem krvnem sorodstvu. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je vsa gonja zoper dr. Korošca in za Rebeka prišla iz Roševe hiše. Navidez je bil on za dr. Korošca, a svojim zaupnikom je ukazal, naj glasujejo za Voduška. Ko sc pa za slednjega nihče ni zmenil, je začel Rošev študent agitirati za Rebeka, rekoč: Delavec voli delavca! Samo dr. Korošca ne! »Slov. Narod« je pisal še pred volitvami, da mu je Roš jako simpatičen. To pa zato, ker je izjavil, da bo tem prekl .... kranjskim klerikalcem že pokazal, ko pride še v državni zbor. Izjavil je potem v časnikih, da nc kandidira. A na tihem jc vendar delal reklamo zase že proti dr. Korošcu, zlasti pa zdaj proti dr. Voušku. Sicer se je od vseli trboveljskih volilccv udeležila volitve dne 17. julija komaj desetina, a večina je oddala glasove njemu. Agitirali so za njega raznašalci glasovnic, policaji, občinski organi, njegovi sinovi in nekateri gostilničarji. Originalno komična jc bila volitev v Hrastniku, v Roševi hiši. Volit je prišel samo eden, beri in reci: eden volilec. Komisija si jc cel dan preganjala dolg čas, kakor je vedela in znala. Ko so pa nazadnje šteli glasove, je bilo oddanih v celem 9 glasovnic, 8 od udov komisije, ena od omenjenega vo-lilca, iu vse za Roša, ki je bil tudi ud komisije. Torej je tudi on volil sam sebe. Ali še more zdaj kdo Roša smatrati za resnega politika? Zato pa bi svetovali gospodu Rošu, naj ne povdarja več svojega butastega liberalizma, drugače mu utegnejo »klerikalci« o prvih volitvah pošteno zmešati račune. Naj pa tudi svoje sinove nauči malo ponižnosti in treznega mišljenja, ker nikakor ni lepo, če kdo zmerja »klcrikalce«, s katerih pomočjo je prišel do svojega kruha. Končno pa čestitamo k — blamaži!
š Iz Poljčan. Neussovo tovarno zapog-njenega pohištva v Poljčanah je kupil g. Ant. Kobliček iz Dunajskega Novega mesta . — Re-gorsehegovo enako tovarno v Spodnjih Poljčanah pa je kupila slovenska posojilnica iz SI. Bistrice.
š Poskusen samoumor. Šestdesetlctni zidar Anton Bon se jc poskušal 23. t. m. usmrtiti na Stolnem trgu v Mariboru. Čeprav se je skril v tamošnje nasade, ga je zapazil stražnik, mu odvzel revolver ter ga spravil v njegovo stanovanje na Koroški cesti. Vzrok obupanemu poskusu je beda in uboštvo.
š Otrok utonil. Osemletni sin kočarja Relia iz Šardinje pri Veliki Nedelji sc je šel pred par dnevi kopat v bližnji potok Ležnico. Ker je voda vsled povodnji tla izpodjedla in bila precej visoka, je deček zašel v globino in utonil. Iskali so ga sicer precej, a našli ga še le drugi dan.
š Iz Radgone. Samomor. Dne 23. t. m. sc je vstrelil tukaj c. kr. major 37. div. topni-čarskega polka g. Rudolf G a u b e. Vzrok samomoru je neozdravljiva živčna bolezen.
š Hmeljeva letina. Lani so nekateri posestniki opuščali hmeljišča, ker je bila dve leti zapored cena hmelju zelo nizka. Letos se tega kesajo, ker cena kilogramu je že 2 80 K, a ga noče nihče prodati. Gotovo je namreč, da cena pridelku še znatno poskoči. Ker so hmeljarji letos oskrbljeni z modernimi sušilnicami in ker imajo na razpolago primerna skladišča, se jim ni bati, da bi se hmelj ožgal in ga lahko zadržujejo, dokler ne pridejo I kupci z boljšimi ponudbami.
Koroike novice.
k Umrl je 22. t. m. v Celovcu, c. kr. rudarski poglavar v p., g. Josip Oleich pl. Traunheim, vitez cesarskega Leopoldovega reda. Truplo so včeraj popoldne odpeljali v Wels na Zgornje Avstrijsko, kjer se bode v rodbinsko rakev položilo. — Umrl je tudi, kakor smo v predvčerajšni številki poročali, ponesrečni polir Catagossi v celovški bolnišnici. Imel je prebito čepinjo, tako da so možgani izstopili.
k Knez ln škof krški dr. Jožef Kahn
se je podal dne 23. t. m. na svoje letovišče na Blatnico.
k C. kr. dvojna mera se kaže zopet pri okrajnem glavarstvu vŠmohoru. Za vo-livno komisarje povodom nadomestne volitve za deželni zbor dne 25. t. m. je nastavilo omenjeno c. kr. okrajno glavarstvo 10 c. kr. uradnikov, 8 učiteljev, 2 poštarja, 2 gostilničarja, 1 ekonoma in enega evangel-skega župnika (pastorja). Torej „prosto-šolski" učitelji, poštarji, gostilničarji in celo protestantski pastorji imajo pri c. kr. vladi več zaupanja, kakor pa domoljubni katoliški duhovniki.
k Nadzorovanje. Ekselenca, g. fml. Anton Marsch, poveljnik 6. pehotne divizije v Gradcu, se je pripeljal pretečeno nedeljo v Celovec z avtomobilom iz Gradca, nadzorovat strelne vaje pešp. št. 17 in druzega bataljona pešpolka št. 7. Predvčerajšnjim je nadzoroval strelne vaje 3. bataljona domačega pešpolka v Glinjah pri Borovljah; včeraj in pa danes je pa nadzoroval strelne vaje 6 stot-nij od pešpolka št. 17 in dveh stotnij od pešpolka št. 7 na garnizijskem strelišču v Celovcu. O izbornem streljanju domačega pešpolka se je divizijski poveljnik zelo pohvalno izrazil. Kranjski fantje hočejo vedno prvi biti.
Dnevne novice.
+ Liberalni kričač v »Siidosterreichische Stimmen«. Nasprotniki vsake demokraške volilne reforme zdaj neprenehoma agitirajo proti njej s tem, da kažejo na neenakost, s katero so odmerjeni mandati raznim narodnostim v predlogi, kakor je zdaj po kompromisnih pogajanjih izdelana. Ti nasprotniki so deloma liberalci, deloma konservativci, v obeh slučajih skrajni reakcionarci, ki se po načelu: »Nasprotja se dotikajo«, bratsko zedinijo v strahovitem zabavljanju proti »neenaki« volilni reformi in v srcu žele, da bi ostalo pri dosedanjih gorostasnih neenakostih in krivicah, ki so še stokrat hujše. Le tako je bilo mogoče, da sta se zedinila v zabavljanju »Narod« in »Siidosterreichische Stinunen«, tako da isti »Narod«, ki je še pred kratkim grozno psoval mariborski list, zdaj kakor kužek od gospodarja pričakuje od njega kako kost, da bi jo grizel. Mi pred vsem izjavljamo, da ne zamerimo prav nič koroškim in štajerskim Slovencem, če zabavljajo, da so prikrajšani. Tudi mi lahko zabavljamo, zakaj nimajo Korošci treh ali štirih, Štajerdi devet ali enajst ali še več mandatov. To je stvar patriotičnega čuvstva, ki želi svojemu narodu vedno vse najboljše in najobilnejše. Ako bi se zabavljanje obračalo na pravo adreso, proti nemški ljudski stranki1, bi ga mi tudi podpirali s polnim glasom. Ali omenjeni reakcionarci se hočejo maščevati nad poslanci »Slovanske zveze«, ker so oni sploh delali za to, da se volilna reforma sklene, oni jih pobijajo zaradi demokratičnega ljudskega stališča, in to je, kar moramo odločno grajati. S kranjskimi liberalci se o tem sploh ne prepiramo, kajti oni morajo biti naravno nezadovoljni z volilno "reformo, ki jih izbriše iz političnega inventarja slovenskega naroda. Vsako bitje se bori zoper smrt z vsemi silami, in če liberalci tulijo in articulo mor-tis, se ne smemo zaradi tega preveč jeziti. A obmejni Slovenci naj nikar teh bedarij ne posnemajo! Poglejte primerjalno statistiko, ki vas mora poučiti, da sta toliko psovana dr. Šusteršič in Ploj vendar morala storiti svojo dolžnost, ako so Slovenci izmed vseh Slovanov primeroma dosegli največ. Poljaki, Hrvatje, Cehi in Rusini so vsi bolj prikrajšani, nego Slovenci, pa vendar ne čitamo v nobenem njihovih listov, da bi se tako sirovo in arogantno zaganjali v nje ljudje, ki so mirno spali v domačem zapečku, tačas, ko so se poslanci trudili. To pa zato, ker jih vodi pametna zavest, da računajo z dejstvi, in vedo, kaj je mogoče in kaj nemogoče, zlasti pa vedo, da je neprecenljiva vrednost volilne reforme v tem, ker je že sedaj temeljito omajana po njej nemška hegemonija v Avstriji in je po njej dana možnost k nadaljnemu zboljšanju. Peti kurija je odprla pot sedanji volilni reformi, ta volilna reforma pa bo odprla pot novemu napredku. To mora biti glavna misel pri presojanju volilne reforme in pa zavest, da bo tudi v narodnem in socialnem oziru bolje, nego je bilo dosedaj. Tako računa vsak pameten človek. Politični otročaji seveda tega nc razumejo in vpijejo tam, kjer njihovo vpitje nič ne koristi, molče in zbeže pa tam, kjer bi morali delati.
Z glavo skozi zid seve ne more nihče najmanj pa bi šli oni, ki sedaj tako kriče. »Siidosterreichische Stimmen« že sedaj drugič prinašajo članek, katerega očividna tendenca je: raje nič, kakor predloženo volHno reformo. Nam se zdi, da z uredništva mariborskih »Siidosterreichische Stimmen« ne čitajo dr. Šusteršiče-vih člankov v »Slovencu« sicer bi takim beda-stočam ne dajali prostora v svojem listu. Ali jim je pa »Narodovo« hujskanje, ki izvira le iz ozkega strankarskega stališča kranjskega liberalizma merodajnejše nego moška in odkrita beseda resnega in veljavnega politika? Nam se pri tem zdi, da je nekaterim strogo konservativnim krogom in pa našim liberalcem splošna in enaka volilna pravica enako neljuba, zato se narodnjaštvo obeh struj dobi v prijateljskem objemu! »Sitdsteirische Stimmen« — so šle na hm liberalnemu člankarju, zvezanemu z »Narodom«, da hujska v tem konservativnem listu proti volilni reformi in posebno proti dvornemu svetniku dr. Ploju s ceperiim »šlagarjem«: »Mi smo prodani«. Kje pa? Ali s tem, da je dr. Šusteršič žrtvoval gotov kranjski mandat, samo da je mogel štajerskim Slovencem ohraniti sedmi mandat, brez katerega bi bili menda sedaj nakrat na boljšem? V odseku za volilno reformo je med sprejetimi kompromisnimi predlogi tudi nov nemški mestni mandat za štajerske Nemce, tako da Štajerska dobi dva nova mandata. Da je tako prišlo, kdo je pa kriv? Kdo je pa nojbolj upil glede Štajerske proti Gautschevemu načrtu? Če zabavljate, da je Wastian več storil, ste na slabi poti, kajti zmagala je nemška premoč, ki korenini v sedanjem krivičnem redu, ki se mora za vsako ceno odpraviti. Nainestu, da sedaj napadajo »Siidosterreichische Stimmen« dr. Ploja in dr. Šusteršiča, naj bi raje iz-vestne politične intrigante zavrnile. Vse delo teh političnih sicer brezdelnih intrigantov so napadi na poslance. S tem pa sodijo sami sebe. in poskrbeli bomo, da bo ljudstvo to sodbo nad njimi tudi dejanjsko izvršilo. Da se bo vrednost napadov v »Siidosterreichische Stimmen« prav spoznala omenimo le še, da je napad v ta list pisal propadli liberalni kandi-dan prof. dr. Verstovšek, to je tisti, ki' je dr. Jan. Serneca najel, naj na zaupnem shodu nas-pada poslance. To naše razkritje liberalne intrige bo marsikaj pojasnilo! »Siidosterreichische Stimmen« si ne upajo skriviti lasu Nemcu, slovenske poslance pa napadajo na način, ki je naravnost^ breztakten in ki služi k večjemu le liberalcem. Nainestu takih napadov, pa naj štajerski Slovenci raje gledajo, da si ohranijo sedaj pridobljene mandate, z nem. pisanim glas. tega gotovo ne store! Kar se pa tiče bombastično zahtevanega shoda, na katerem naj poročajo spodnještajerski slovenski poslnaci, smo prepričani, da bodo na tem shodu razkrinkani le — politični intrigantje, kateri so možni le za surove napade in ki štajerskim Slovencem še niso prav nič koristili! Da se jim njihovi postranski nameni ne posrečijo, za to bo pač skrbela politična zrelost štajerskih Slovencev!
+Slovensko društvo za Spod. Štajersko v Mariboru je imelo včeraj odborovo sejo, v kateri je bil storjen sklep: Odbor pozivlje slovenske državne in deželne poslance, da skli-čejo še pred bodočo državnozborsko sejo v Mariboru javno zborovanje, ki bode pristopno vsem spodnještajerskim in koroškim slovenskim volilcem, ter naj poročajo tu o svojem delovanju za premembo volilnega reda in da se posvetujejo in sklepajo o postopanju poslancev v bodočem zasedanju glede volilne reforme za štajerske in koroške Slovence.
+ Ravnatelj Karol Luckmann. Včeraj je na Bledu umrl po daljšem bolehanju ravnatelj kranjske industrijske družbe g. Karol Luckmann v 65 letu svoje starosti. Mož je bil sicer Nemec, vsled česar smo prišli včasih navskriž ž njim, vendar moramo priznati, da je bil naj-odličnejši industrialec naše dežele, poštenjak od nog do glave, mož izredne delavnosti in izrednih sposobnosti. V deželnem zboru je zastopal nemško kranjsko veleposestvo dolgo vrsto let v trg. in obrt. zbornici pa kranjsko industrijo. — Truplo prepeljejo v Ljubljano ter bo jutri ob 6. uri popoldne blagoslovljeno na tukajšnjem južnem kolodvoru in od tod prepeljano v rodbinsko rakev k sv. Krištofu. Naj v miru počiva!
+ Na šentviški gimnaziji je prejelo v pripravljalnem razredu 8 učencev odliko, 15 prvi red, 3 drugi red in 1 tretji red. V prvem gimnazijskem razredu jih je 16 prejelo odliko, 30 prvi red, 3 drugi red in 8 ponavljaltii izpit.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vam ponavljaje priporoča cikorijo, ki jo v novo zalagata njej v prid brata Pcrdana. Slovenske gospodinje! Pridno sezite po tej ciko-riji in prepričate sc takoj, da vedno stoji na strani Perdanovim vžigicam, ki so menda prodrle do slednje slovenske koče. Kakor so vžigice družbi v velik prospeh, tako jej bo z
vašo pomočjo tudi kava donašala stalnih dobičkov. — Osoda naše družbe je torej bolj ali manj v vaših rokah. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 24. jul. 1906.
— Prvi vlaki na novi železnici. Iz Jesenic na Bistrico se je s prvim voznim listom št. 1 pripeljal č. g. dr. J. Marinko. S prvim vlakom se je pripeljala tudi c. kr. komisija okrajnega glavarstva radovljiškega pod vodstvom gosp. F. Schittnika. Zaradi velikanskega prometa imajo vsi vlaki zamudo. Letoviščar.ii prihajajo od vseh strani.
—	Prestolonaslednikov povratek iz Trsta. Poroča se o prestolonaslednikovem po-vratku v naslednjem zanimivem prizoru na goriških tleh. Ko je vlak ob 2. uri in 10 minut zjutraj tekel sem dol iz Rihenberga, smo Saksidovci prižgali tisoč in še več lučic, lepo število balončičev in kres. Od rihenberške strani dol je bil pogled impozanten, ganljiv, in vlak videvši kakor morje ognja pred seboj, se je začel vstavljati preden je stopil na železni most pred Saksidom. Zvedevši, da je vse varno, je šel vlak počasi dalje in je prišel pod Saksid v taki svetlobi lučic, balončičev in kresa, da bi bil lahko iglo na tleh našel. Vsa truma ljudstva pa je začela vpiti: Živijo, živijo brez konca, dokler ni vlak še zmirom počasi se pomikaje izginil v daljni temi. Tako slavnost kakor mi ni nihče napravil našemu prevzviše-nemu prestolonasledniku.
—	Ogenj. Iz Smlednika poročajo: Dne 23. julija je gorelo v Valburgi. Zgorglo je vse posestniku Tršanu. Rojakom ga priporočamo v podpiranje, ki ga je silno potreben. Zažgali so otroci.
—	Nagloma umrl je v Zadlogu pri Črnem vrhu Fran Vončina.
—	Vojne mornarice. Sredi avgusta pripluje v Reko avstro-ogrsko vojno brodovje in po-četkom septembra angleško. Reška pomorska vlada bo priredila obema svečanost. Za isto se pripravlja tudi reška občina. Avstro-ogrska eskadra odpluje potem, ko se pozdravi z angleškim brodovjem v Opatijo, kjer se bode usidrala za nekaj dni.
—	Shod čebelarjev in razstava čebel. Od 12. do 16. avgusta 1.1. bo v Ljubnem na Štajerskem 51. shod nemških in avstrijskih čebelarjev. Istočasno bo otvorjena tudi mednarodna razstava čebel.
—	Umrl je v Spodnji Šiški g. Rudolf Z a-hradnik, uslužbenec c. kr. drž. železnice, star 30 let. — V Sori pri Medvodah je umrl posestnik in trgovec Pavel D e r m o t a.
—	Iz preiskovalnega zapora je že zpuščen družabnik zlatarja Vechietta v Trstu.
—	Velika tatvina. Predvčerajšnjem so neznani tatovi vlomili v stanovanje gledališke igralke gospe Rettich-Pirkove na Dunaju in ji pokradli za 2490 K dragocenosti in 1000 K gotovine.
—	Osebna vest. Profesor na tukajšnji obrtni šoli g. Celestin Mis je pomaknjen v VIII. činovni razred.
LJubllanske novice.
lj Seja odbora za zunanje priprave III. slovenskega katoliškega shoda bo
jutri v četrtek zvečer ob 8. uri, na kar opozarjamo vse gg. odborove člane s prošnjo, da se te seje gotovo udeleže in da poročajo o prevzetih točkah.
lj Fotografije o zlati maši g. prelata Rozmana so razstavljene v izložbi gospoda Zalaznika na Starem trgu.
lj Nasilen vagant. Včeraj je beračil v neki gostilni na Dunajski cesti vagant tatov Tihelj iz Kleč. Pri tem je bil pa tako nasilen, da so morali poklicati stražnika, ki je Tihelja aretoval. V Prešernovih ulicah se je pa Tihelj stražniku zoperstavil, ga sunil od sebe in se končno vrgel na tla. Le s težkim trudom je spravil stražnik vaganta v luknjo.
Ij Listine si je priskrbel. Predvčerajšnjim so prišli v neko gostilno na Tržaški cesti službe iskajoči brivski pomočnik Jožef Felbin-ger, rojen 1889 I. v Sradenici, trgovski pomočnik Oton Hugon Uhlmann in še neki tretji rokodelski pomočnik. Tam se jim je pridružil nek moški, okrog 35' do 40 let star mož s črnimi brkami, ki jim je zagotovil delo na neki opekarni. Izvabil jim je nato listine, češ, da jih bode zglasil pri okrajni bolniški blagajni. Pri odhodu jim je še rekel, naj počakajo, da se vrne, ter da jih pelje potem takoj na delo. Ti so seveda čakali in čakali; a slepar se ni več povrnil in bode listina najbrže zlorabljal na rovaš ogoljufanih.
Ij Prijela je danes mestna policija služkinjo B., ker si je na ime svojega bivšega gospodarja Franca Čonžka pri strankah izpo-sojevala denar. Oddali jo bodo sodišču.
lj Iz hiralnice pobegnil. Včeraj je pobegnil iz tukajšnje hiralnice umobolni Anton Poznik.
Ij Izgubil je pekovski mojster Franc Kocmur zavarovalno polici za 1000 K.
lj Najdena je zidarska dvokolnica, ki se dobi na magistratu.
Ij Panorama-kosmorama zaključila je pretekli teden vrsto veleinteresantnih serij s slikami iz Španije ter zgodovinsko znamenitim Gibraltarjem. Ta panorama pridobila si jc v enoletnem obstoju splošno priznanje občinstva, ker je res umetniški zavod. To naklonjenost si brez dvoma ohrani tudi v bodoče. — Panorama ostane do meseca septembra zatvorjena.
Razne stvari.
Pogrešan turist. Dunajski klub turistov je
obveščen, da-pogrešajo dunajsk. turista Karala Pollandra, ki je lezel na Veliki Briel, a se ni povrnil.
Ponesrečila se je pri trganju planink vzgojiteljica Franke na Monte Spinale.
Stavka 240 delavcev v budimpeštanski tvornici za umetna gnojila.
Več oseb se je ponesrečilo v Bijakni na Sedmograškem. Pri sestavi vlaka je odpovedala zavirača lokomotivi, ki je zavozila spolno močjo za v odhod pripravljeni osebni vlak. Več oseb je padlo iz voz, izmed katerih si je več zlomilo noge.
Električni tok ubil je v Berolinu 22letnega monterja Hoffmanna.
Bavarski princ Leopold je odpotoval v ! šl, kjer obišče našega cesarja.
— Nove alpske železnice. Otvoritvi nove Bohinjske železnice sledi najbrže 18. avgusta otvoritev Pyrniške železnice. Dne 4. oktobra otvorijo še zadnji del karavanške železnice. Iz Celovca v Trst bo vozil brzovlak 5 ur 25 minut, ki rabi zdaj iz Celovca čez Beljak in Trbiž 7 ur 45 minut.
Roparji na Saksonskem. V takozvani saksonski Švici gospodari roparska tolpa, ki je umorila že eno osebo, in izvršila dva roparska napada.
Nesreča na železnici. V Ameriki je skočil iz tira pri Spokaui bliskovni vlak. Življenje je izgubilo 11 oseb.
Srbski prestolonaslednik Jurij je z vojaškim častnim spremstvom odpotoval v inozemstvo. Mladi princ obišče Nemčijo, Francosko in Švico, da prouči vojaške razmere.
Italijanski častniški kongres proti dvoboju
se je vršil začetkom junija v Rimu. Priredili so ga neaktivni italijanski častniki, a otvoril ga je sam kralj. Kongres priporoča, naj bi postavil kodeks za častne zadeve poseben zakon, po katerem bi se moralo vse to predložiti posebnemu odboru za častne zadeve. Ta naj bi potem vse primerno uredil. V italijanski armadi so dvoboji zlasti v zadnjem času silno pogosti. Zato jih skušajo na ta način preprečiti. Tudi visoke dame so osnovale po raznih mestih slične komiteje, ki imajo namen zasledovati dvoboje in jih po mogočnosti prepre-čavati.
Telefonska In brzojavna poročila.
NAPIS GORIŠKE POSTAJE.
Dunaj, 25. julija. Italijanski poslanec Lenassi je bil pri minstrskem predsedniku, kjer je protestiral, da sc je nemško-italijanski postajni napis v Gorici vsled slovenske agitacije odpravil, in je zahteval, da se napis takoj postavi nazaj. Ministrski predsednik je odgovoril Lenassiju, da mu naj bodo Italijani le hvaležni, da jim je poniogel do novega mandata v Istri, oziroma na Goriškem, in do novih mandatov v Trentinu. Ministrski predsednik Beck je obljubil, da obišče južne dežele.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
I š I, 25. julija. Danes je ministerski predsednik Beck cesarju poročal o položaju.
ZAVAROVANJE ZASEBNIH USLUŽBENCEV.
Dunaj, 25. julija. Gosposka zbornica je predlogo o zavarovanju zasebnih uslužbencev izročila posebni komisiji. Gosposka zbornica bo o tej predlogi razpravljala meseca septembra.
ČEŠKI »SOKOLI« V BUDIMPEŠTI.
B u d i m p e š ta , 25. julija. Mažari so povabili češke »Sokole« naj povodom svojega obiska v Zagrebu, vsaj za en dan obiščejo Budimpešto.
NAJNOVEJŠA POROČILA IZ RUSIJE.
M o sk v a, 25. julija. 64 članov tukajšnje organizacije socialno revolucionarne stranke, med njimi glavni organizatorji upora, so aretirani.
Odesa, 25. julija. Kljub odredbam oblasti so se ponovili nemiri. Pri spopadu Židov in kazakov je bilo več mrtvih in ranjenih.
Pete rburg, 25. julija. Časopisi, iz-jemši socialističnih, so zopet izšli. Včerajšnji dan je bil tu in v provinci miren ter ni bilo nobenih nemirov, ki bi bili v zvezi z razpustom dume. V Peterburgu oblast ne dopusti nobenih zborovanj. Centralni klub kadetov je vlada razpustila.
Pet er bu r g , 25. julija. Vesti, da je Steselj obsojen na smrt niso resnične.
Peterburg, 25. julija. VladivostoškI polk je v Brestlitovsku prijel 240 upornikov topničarjev in udušil upor.
Peterburg, 25. julija. Pričakuje se, da bo veliko članov duine aretiranih. V provin-ciji je na stotine oseb aretiranih.
Pete rb u r g , 25. julija. Atentat na velikega kneza Vladimira se je izkazal kot izmišljotina železniškega paznika, ki je hotel zaslužiti nagrado.
Peterburg, 25. julija. Nad Petrovim dvorcem je radi upora gard proglašeno vojno stanje. Dva častnika sta bila ustreljena.
Prodam
po nizki ceni: 1646 3—1
„Valvasor". 4 zvezki, kompleten. „Das oeaterp. Recht", 3 zvezki. „Andree Hand Atlas", najnovejša izdaja. Oddam vse skupni ali pa. vsako delo posebej. Vprafa se : Viktor Zore, Kamnik.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7H6-0 mm
24
Čai »p»-
Slunjt barometra
v mu
9. »več.
7326
26
7. zjutr. 2. pop.
73 i-0 732 2
T.mp«-ratura
po Caliljj

\li>nvTi
2o-2 | sr. vzh.
17-3 I
29 9 ' si. j j vzh
del. obl.
megla pol. obl.
>1«
! S 3 6
0 0
Srodnla včerajšnta temn. 21 9", n«rm 19 9*.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov mnogoletni podporni član velečastiti gospod
Karol Luckmann
vitez reda železne krone in Franc Jo-žefovega reda, ravnatelj kranjske industrijske družbe Itd.
včeraj opoldne na Bledu po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagcga rajnika se vrSi 26. t. m. z južnega kolodvora.
Čast njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 25. julija 190G/
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša preljub-ljena soproga, oziroma mati in sestra gospa
rojena Tavčar
včeraj ob 10. zvečer v 60. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni, pre-videna s sv zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage ranjce preneslo se bo v četrtek, dne 26. t. m ob 4. pop. iz hiše št. 76 na pokopališče k svetemu Križu v Idriji.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Barbare in pri sv. Križu v Idriji.	1658
Idrija, dne 25.julija 1906
Fran Nagode Marija Vončina
soprog.	sestra.
Marija Gostiša roj. Hoischer, Zofija Harmelj roj. Hoischer, Gustav Hoischer, otroci.
Poslano.
Podpisana izjavljava, da sva dne 22. in 23. t. m. popolnoma korektno nastopala in sva krivih sumničenj popolnoma nedolžna!	1654 1-1 V Selcih, dne 24. mal. srpana 1906.
Jeglič Josip	Uranič Jakob
učitelj.	posest., trgovec in pevovodja.
Svetovna razstava St. Louis. Najv. odlik. „Grand Prix",
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
1567 II a 3-1
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko
naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni dolgoletni član, gospod
Karol Luckmann
vitez reda železne krone In Fran Joslpovega reda, glavni ravnatelj kranjske industrijske družbe, deželni poslanec itd. Itd.
danes opoludne na Bledu preminul.
Pogreb bo v četrtek, dne 26. t. m. ob 6. uri popoludne z južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 24. julija 1906.	1659
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami oddati je v pritličju za november termin.
Natančneje Elizabetna oesta vila Olaf 5—7.	1657 1-1
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
ADOLF PEČJAK v Toplicah,
Dolenjsko. 1649 5-1
Edini izdelovatelj: Frit? Fuchs jun., Lipsko.
Stanovanje
se takoj oddA za počitnice v škofji Loki, in sicer dve sobi in kuhinja s hišno opravo.
Poizvč se ravnotam pri Florijanu Pokornu fttev. 17.	1652 2-1
Razpis.
Pri gradbi nove župne cerkve na Viču pri Ljubljani se oddajo
sta^l»ena ilela.
Načrti in proračun stroškov vpogledajo se lahko v pisarni frančiškanske župnije v Ljubljani ob navadnih uradnih urah. Ponudbe se morajo vposlati tekom 14 dnij od dneva razpisa podpisanemu. Na pozneje došle ponudbe se ne bode oziralo.
Ljubljana, 24. julija 1906.
P. Hugolin Sattner
1645 2 - 2	župnik.
Kompanjon,
ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro vpeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem. — Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro »300 000« na upravništvo .Slovenca".	1635 h 2
Razpis.
Za zgradbo kapnice v vasi Zagolič, politični okraj Postojna, na 4900 K prera-čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 2. avgusta t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom:
»Ponudba za prevzetje gradbe kapnice za vas Zagolič".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Rasven tega je še dodati kot vadij 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinskem uradu v Golu.
Občinski iirncl na Colu pri Vipavi,
v	dne 23. julija 1906.
1651 1—1
Fr. Pregelj,
župan.
C. in kr. intendancija 3. voja k št. 5382 I. 1906.
Aviso.
zaradi zakupne oddaje oz. dobave sena, slame, drva ln premoga, deloma ovsa za v postajali
j Gradec in Felierhof Schattleiten	o-n 2 n.	vojaško preskrbovališče v	Gradec		6.	
Ljubno, Mareln, Bruck 0. M., Judenburg	~ a, +J xfl O >	c. kr. okrajno glavarstvo v	Bruck na Muri		7.	"aT
Maribor, Slov. Bistrica, Strass	• o> U) T3 G> O >	vojaško preskrbovališče v	Maribor		13.	2 "o
Celje, Ptuj	2 C ■S >	voJnSka podružnična zaloga za postelje v	Celje		14.	o •a
Ljubljana	0 0		Ljubljana		16.	•E
Celovec, Št. Peter, Št. Vid na Žili Volšperk	S <" > = -C ai ž*	vojaško preskrbovališče v	Celovec	&> C	10.	0» f tu "O
Beljak, Jezernlca, Kotje	ta 0 « a. N ""	vojaška oskrbovališčna podružnica v	Beljak	"O	9.	£>
Trbiž, Malborghet in konk. kraji Rabi . „ Bovec „ » » Šmohor	oš > •S-5 > E a> 2 n.	občinski urad v	Trbiž		22.	in S M
Trst, Koper	e cj (U t/1 Isj M rt 0 ETJ		Trst		17.	> «
Gorica, Gradišče, Ronchi, Kanal, Tolmin		vojaško preskrbovališče v	Gorica		20.	
" Pulj			Pulj		21.	
V Gradcu,	julija	1906. C. in	kr. intendanca 3			. VI
K-" I S alrA
> j= S
N o rn
•*,o r
o
.5.2, g"'-..- > 3
IS1 r--■
«
bi °"=tj « u .2.5 " tojS _
o °.z.3. •« «-".«
•§2! >
C <U " 0) - tj
a
| §2 >5
OiOS amja 1-
B ~ T3
Si N « S
#> si
>J3T3 J? O d >
- j— n rt xj i-£ ^ o > "b S 4) > D.
■2'o 2.5.
« o 5 N O-in k.
400 104—48
Leopold Tratnik
LJubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in fl^^orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. sveti. In kiparskih del.
Borzna poročila
»Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kuril dunajsko borze 24 julija 1906,
Saloibenl papirji.	Deaar	111.(0
	99 80	99-70
4•/, srebrna renta.....	99 4S	99 65
4•/, avstrijska kronska renta .	99 60	99 80
4*/. , zlata renta . . . ogrska kronska a ...	11780	11805
	95 05	98 28
4 •/. , zlata , . . .	11325	113'45
4•/, posojilo dežele Kranjske .	9920	100-20
4»/,7. posojila mesta Spljet . .	100-60	101-60
4\',7. . . Zader . .	9970	100 70
41/,*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	10025	101 25
4*/, češka dež. banka k. o. . .	99 60	10010
. , , ž. o. . . *'/«7. zast. pisma gal. d. hip. b. .	99 60	100-30
	100 10	101-10
4»/,•/. pešt. kom. k. o. z 10'/. pr.	105 30	106 3U
4'/i7. zast. pisma Innerst. hr.	100—	100 10
4'/,7. , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	10025
*V.7. . - , hip. banke.	100-—	100-40
4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100'—	101—
4'/,7. obl. češke ind. banke . .	100*60	101-60
4•/. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4*/. prior. dol. žel......	9950	100—
3'/. . Juž. žel. kup. »/»V. ■ •	320 —	322—
*V«7. avstr. pos. za žel. p. o.	100-40	101 40
SreSka.		
Srečke od 1. 1860'/, ...	216-—	223 50
. . . 1864 ......	27950	281 50
	155 —	116 —
„ tem. kreditne I. emisije ■	28 S--	292 —
» »» U. ,	287 —	294 —
, ogr. hip. banke ....	258-	265—
. srbske i frs. 100 — . .	97 50	102 39
, turške .......	163 50	164 50
Basilika srečke . . .	22 30	24 30
Kreditne , ...	462 —	473 50
Inomoške , ...	78--	84—
Krakovske . ...	87 —	92--
Ljubljanske , ...	56 —	61 50
Avstr. rud. krita , ...	49 13	61 10
Ogr. , , , ...	29 95	31 95
Rudolfove , ...	68—	63—
Salcburške , ...	73—	80--
Dunajske kom. , ...	»12 —	622-—
D elnl ••.		
	16575	166 76
Državne železnice......	667 26	668-25
Avstr. ogrske bančne delnice .	1691- -	1701 -
Avstr. kreditne banke . . . ,	661 25	6 fri 25
Ogrske , .....	801-50	802 bO
Zivnostenske , ....	242-—	243—
Premogokop v Mostu (Brtlz) .	690—	695-
	87l'2>	672-25
Praške žel. indr. družbe . . .	2700—	2720—
		666 25
Trbovljsko premog, družbe . .	272—	273—
Avstr. orožne tovr. družbe . .	580'--	682*60
Češke sladkorne družb« . . .	140—	146 -
▼ a 1 n t a.		
	11-33	11-38
	1912	19-14
	23-45	23-53
ScvereignB........	23-97	24-06
Marke.........	117-35	117-55
	96-46	96 66
	246—	247 —
	4-R4	6—
Išče se pošten, spreten, vojaščine prost
V
kateri bi bil vešč tudi klanja prašičev. — Vstop takoj.	1650 5—1
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca"
It)g5cqnsty frctcl „Lleyd"
Danes, v sredo, dne 25. julija:
Veliki
koncert
IJublJ. meščanske godbe
na čast vsem Anicam.
Vstopnina za člane je prosta. — Nečlani plačajo 40 vinarjev.
K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses
1655 1—1	restavrater.
izdajatelj la odgovorni areduik. Dr. Ignacij žitnik
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani,
Priloga MS. ttev. „Slovenoa" dnč 25. julija 1906.
Obrtno reformo.
Dunaj, 6. julija.
H.
Trgovski obrti.
Druga skupina razprave je obsegala paragrafa 13a iu 38. Novi Š 13 določa dokaz usposobljenosti za gotove trgovske obrte. Obrtni odsek zagovarja to-le stališče: Obrtna reforma 1. 188.3 je določila dokaz usposobljenosti za rokodelske obrte, ne pa" tudi za trgovske. Posledica je bila, da je mogel obrtnik opustiti obrt ter se baviti s trgovino. Tako je v premnogih slučajih prešla trgovina v nevešče roke. Konkurenca v trgovini je brez meje, množe se goljufije, konkurzi in vsled tega trpe tudi konsu-inenti, v obče prebivalstvo. Že I. 1884 so zahtevali trgovci dokaz usposobljenosti tudi za trgovino. To zahtevo so ponavljali na shodih 1. 1891, 1898 in ua splošnem shodu 27. in 28. sušca 1905 na Dunaju. Vlada pa se je dosledno upirala tei zahtevi tudi še v odseku. Navzlic temu jc večina odseka sprejela nove določbe.
Kako se dokaže trgovska usposobljenost? Paragraf 13a zahteva najmanj pet let pouka v trgovini, in sicer kot učenec v trgovini ali praktikant v pisarni tovarne tri leta, kot pomočnik najmanj dve leti. Ta praktični pouk pa more deloma nadomeščati tudi trgovska šola. Vendar pa mora vsak trgovski vajenec tudi po dovršeni šoli biti še dve leti pomočnik. Le kdor dovrši višjo trgovsko šolo. more le eno leto poslovati kot pomočnik. Dotične trg. šole, katerih izpričevala nadomeščajo praktični pouk, določata trgovinski iu naučni minister v sporazumu s trgovskimi zbornicami in trgovskimi zadrugami.
Za katere trgovine jc potreben dokaz usposobljenosti? To določata 38 in 38a. Trgovec v ožjem pomenu besede, ki na drobno prodaja mešano blago, mora imeti dokaz usposobljenosti. Isto velja za trgovce z žganimi pijačami v zaprtih steklenicah.
Ta določba pa ne velja za kraje, koder šc ni nobenega trgovca z dokazom usposobljenosti. Ako je torej v kakem kraju že eden usposobljen trgovec, more drugi le tedaj odpreti trgovino, ako ima dokaz usposobljenosti. Kdor pa že ima trgovino, za tega ne velja nova določba.
Paragraf 38a pa določa: Trgovec n e s m e sam izdelovati ali popravljati obrtnih izdelkov. Sme pa sprejemati naročila blaga, katero prodaja. Ali pa sme tudi mero jemati? Le tedaj mu je to dovoljeno, ako ni potrebna posebna izvežbanost.
Trgovci s čevlje in obleko pa sploh ne smejo jemati mere. Vlada sc je bila konečno sprijaznila s to novo določbo, toda odločno zahtevala, naj ta določba ne velja za prodajalce in krojače ženske obleke. Zbornica pa je sprejela predlog, da smejo le ženske jemati mero za ženske obleke. Ta s"lep je naperjen proti konfekcijonarjem. Skoraj gotovo bo gosposka zbornica razveljavila ta sklep.
Rokodelski obrti.
Paragraf 14. določa: Kdor hoče kot samostojen obrtnik izvrševati obrt, mora:
1.	kot vajenec učiti se najmanj dve in ne več kot štiri leta; občni zbor zadruge določi učni čas;
2.	narediti izkušnjo za pomočnika;
3.	kot pomočnik delati najmanj tri leta;
4.	učno in delavsko izpričevalo mora potrditi zadružno načelništvo, ali pa dotično županstvo, ako vajenec, oziroma pomočnik ni član zadruge, oziroma izučil se in delal kot pomožni delavec v tovarni.
Novi S 14a določa še fakultativno (prosto) izkušnjo pomočnika za mojstra. Ta pogoj za samostojnega mojstra torej ni obvezen, ker vlada in večina odseka z ozirom na krajevne razmere v posameznih deželah nista odobrila obvezne mojsterske izkušnje.
S 14a določa, da pouk v obrtnih šolah ne nadomesti popolnoma učne dobe vajenca in delavnega časa pomočnika.
Kdor n. pr. izvrši triletno obrtno šolo, mora biti pomočnik vsaj še eno leto. Ako se je vajenec učil žc pri mojstru in potem vsaj še dve leti obiskoval obrtno šolo, mora tudi še eno leto delati kot pomočnik. Le isti izprašani pomočniki, ki so tri leta še obiskovali obrt. šolo, ne potrebujejo delovnih izpričeval.
S 14b: Kdor se je izučil in potem kot v o -i a k izvrševal isto rokodelstvo, zaračuni se mu ta čas v triletno delavno dobo.
S 14c: Izjemno more deželna vlada spregledati učno in delavno izpričevalo, ako je prosivec izgubil svoje svedočbe ali pa če jih ne more dobiti in zanesljivo dokaže, da se je izučil. Te izjeme veljajo osobito za kraje na deželi, koden ni zadrug.
S 14d: pooblašča obrtno oblast, da določa pogoje za ž e n s k a rokodelstva.
S 14e jc nov. Doslej jc bilo v navadi, da se je moglo združiti več osob, ki so z denarjem ustanovili družbo, najele poslovodjo in tako izvrševale katerikoli obrt. Upravno sodišče je razsodilo, da je taka družba dovoljena. Vsled mnogih pritožb je vlada predlagala, da mora vsaj eden družabnikov biti pravilno usposobljen za obrt. Večina odseka in zbornica ste sklenili, da mora polovica družabnikov imeti dokaz usposobljenosti.
S I4f: Preden obrtna oblast podeli obrtni list, mora opozoriti dotično zadrugo, da v treh tednih pregleda pri obrtni oblasti izpričevala, ali so pravilna. Vsa nepravilna ali ponarejena izpričevala se uničijo.
Dopuščeni obrti.
Paragrafi 15 do 24 obsezajo določbe glede obrtov, za katere je potrebna posebna k o nc e-s i j a.
§ 1& naštele 29 dopuščenih obrtov. Nova
obrta, za katera je treba imeti koncesijo, sta posredovanje za službe in nadrobna prodaja piva v steklenicah. Zbornica pa je med dopuščene obrte uvrstila podjetja za pokopavanje mrličev.
V S 18. je nova določba, da mora obrtna oblast zaslišati mnenje zadruge, preden podeli koncesijo za novo gostilno. Ako obrtna oblast navzlic ugovorom podeli koncesijo, inore se zadruga dvakrat pritožiti.
Novi § 20a določa, da sme obrtna oblast dajati licence gostilničarjem ob izrednih prilikah, kakor so: vojaške vaje. ljudske veselice, semnji itd.
Novi § 20b določa, da se mora obrtna oblast ozirati tudi na krajevne razmere, ko podeli koncesijo za nadrobno prodajo piva v steklenicah do 10 litrov. Posebno koncesijo morajo imeti tudi taki, ki iz sodov polnijo steklenice s pivom.
S 21 določa, da je potrebna koncesija za prodajo šolskih knjig, molitvenikov, koledarjev in svetih podob. Za prodajo drugih tiskanih izdelkov, ki so potrebni za obrt, promet in društva, ni treba koncesije.
Novi paragrafi 21a do f naštevajo pogoje posredovalnicam za službe.
S 23 določa med drugim dokaz usposobljenosti za gostilničarje. Ta dokaz pa more z določbo določiti trgovinski minister v sporazumu z ministrom za notranje posle, s trgovinskimi zbornicami iu dotičnimi zadrugami le za posamezne kraje. Poslanec Pacher in tovariši so predlagali, naj se že v zakonu določi dokaz usposobljenosti za gostilničarje v deželnih stolnih mestih, kopališčih iu krajih z več ko 3000 prebivalci. Ta predlog pa ni obveljal.
Corlnskl boj meti Austro-OjBRo in Srbijo.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.
Belgrad, 18. julija.
Nemško časopisje je glede carinskega spora večinoma na spbski strani. Zlasti ostro napada Qolucho\vskega »Frankfurter - Zeitung« ter brani Srbsko pred njegovo politiko.
Sc mnogo ostreje obsojajo grofa Golu-chouskega francoski listi. Pariški »Figaro« piše, da hoče Qolucho\vski balkanskim narodom dokazati, da je vpliv Avstrije na Balkanu odločilen ter da se sme ondi le to izvršiti, kar Avstrija želi. »Cronique de Pariš« obsoja nepravične avstrijske odredbe proti Srbiji in konstatira, da so pristna avstrijska prizadevanja v svrho, da odvrne Srbe od Ogrov.
»La France al Etrage« poživlja Madjare, naj žive s Srbi v prijateljskih odnošajiHi, da se izpodrine germanski vpliv z Balkana. V istem smislu pišejo v prilog Srbiji vsi ostali ugledni listi kot: »Temps«, »Journal de Pariš« in drugi.
Bolgarsko časopisje brez izjeme stoji na strani Srbije. Vsi listi od prvega do zadnjega. celo taki, ki drugače ob vsaki priliki napadajo Srbe in Srbijo, dvignili so se enodušno v njeno obrambo. .
Med drugimi časopisi piše najuglednejši bolgarski list, rusofilski »Den« nekako takole: »Prišel ie trenotek, ki nalaga Bolgarski moralen dolg, da pomaga srbskemu narodu moralno in materijalno v neenakem boju njegovem proti skupnemu sovragu vseh balkanskih narodov.« — V enakem smislu pišejo: »Mir«, »Dnevnik«, »Večernja Pošta«, »Narodni Prava« in drugi.
Najzanimivejše ie vsekakor stališče m a -djarskega časopisja. Meja se je zatvorila sporazumno med obema državama, še več, zaprla jo je ravno ogrska vlada. Med tem, ko na ta način nastopa Košutova vlada, stoji vse madjarsko časopisje — njemu na prvem mestu tudi Košutova glasila — odločno na srbski strani. Vsi ostro prijemljejo ogrsko vlado, ker ie pristala na to, da pride (jo carinskega boja. zato zahtevajo, da to razmerje kar najhitreje jenja. Celo Tiszov list »Az Ujszag«, ki je bil edini, ki se je norčeval iz srbsko-madjarskega prijateljstva, prestopil je na srbsko stran ter napada ogrsko vlado, da se je udinjala za »agenta neke avstrijske firme (Škoda), kateri žrtvuje madjarske koristi.« Košutov »Magyar-orzsag« pravi, da se ne sme pritiskati na Srbijo, ker bodo Madjari še potrebovali njene pomoči... »Edini Srbi« pravi, »spremljali so naš boj z resničnim zanimanjem in gorkitni simpatijami ter nam moralno pomagali. Mi smo narod brez sorojakov, zato so nam prijatelji in zavezniki nujno potrebni.« List zahteva od ogrske vlade, naj zastavi ves svoj vpliv, da sc naredi konec nesrečni carinski vojni, ki je v največjem nasprotju s koristmi madjarskega naroda. »Magyar Hirlap« protestira, da jc ogrska vlada v direktnem nasprotju z ogrskimi interesi postala medij iu sredstvo mogočnih iu visokih Škodovili akcionarjev. To je politika, ki je ne odobrava. Še hujše napadajo ogrsko vlado »Pesti Naplo«, »Orszag«, »Pesti Hirlap« in drugi. Vsi zahtevajo, naj madjarska vlada za kterokoli ceno stori konec sramotnemu carinskemu boju. Madjarsko javno mnenje ni zadovoljno z odgovorom Wekerla v parlamentu. ♦ • »
Uradne »Srpske Novine« so priobčile uradno poročilo dunajske vlade, da je prepovedan Srbom uvoz ter prevoz goved, ovac, koz, svinj, perutnine, žive ali zaklane, ter svežega, kakor tudi povojenega mesa.
Povodom tega ukaza pozvalo jc »Srpsko novinarsko udruženje« vlado, da poseže po ednakih sredstvih nasproti avstrijskemu in ogrskemu izvozu ter prevozu, češ, če ni dopuščen niti prevoz srbskega blaga v tuje države, naj se tega ne dovoli tudi avstro-ogr-skemu izvozu preko srbske zemlje v Bolgarijo iu Turčijo.
Novoizvoljena »Narodna skupština« sc je že sešla, a še ni konstituirana. To se zgodi v dveh ali treh dneh.
»Skupština« bo dogiKila"'v 10.—12. dneh verifikacijsko debato ter izrekla vladi dovoljenje, da zaključi provizorij med Srbsko in Av-stro-Ogrsko. Potem bo to izredno zasedanje zaključeno. K rednemu zasedanju pa bo skupština pozvana na dan 13. oktobra, potem pa bo zborovala najmanj štiri do pet mesecev.
Vlada namerava še v tekočem izvanrednem zasedanju »Narodne skupštine« predložiti predlog, da se ji dovoli malo posojilo pet milijonov frankov. Ta znesek bo porabila izključno le v izboljšanje srbskega poljedelstva, živinoreje, sadjereje, industrije, v podkreplje-nje rokodelstva ter male obrti, konečno za ureditev izvozne trgovine.
Dosedanji šef vlade, Ljuba Stojanovič, načelnik mladih radikalcev, je izjavil nekemu bolgarskemu časnikarju-:
»Kadar se gre za usodo in interese Srbije je dolžnost naša iu vseh ostalih strank, da vsako vlado moralno podpiramo iu vzdržujemo.. Vlada nastopa popolnoma plemenito. Mi samo tega ne odobravamo, da je šla v svoji popustljivosti tako daleč ter obljubila nakupiti potrebščin za celih 20 milijonov. Mi bi niti tega ne bili storili. Ce že napravimo dolg, smemo tudi z denarjem svobodno ravnati ter naročati kjer in kar hočemo. Jaz bi se v tem oziru ne bil žc vnaprej zavezal»...
»Ali menite, da bo mogoče doseči posojilo?«
»Nc samo to, da je dobimo, marveč dosegli bomo to pod najugodnejšimi pogoji.«
»Ali se ne zdi, da Avstrija namenoma zasleduje smoter, da pritiska na nepripravljeno in za vojno neoboroženo Srbijo?«
»Tako je! Baš to je avstrijska taktika za njeno prodiranje na Balkan. S Srbsko, ki je prag Balkana, začenja in potem lahko prodira zistematično dalje. Skrajni čas je, da se spo-razuinemo z Bolgarsko ter konečno završimo srbsko-bolgarsko zvezo! Srbska in Bolgarska skupno bodeta v stanu za močen odpor proti Avstriji, a pri tem se bode dobila pomoč tudi od zunaj. Ce bode Avstrija in ž njo Nemčija, skupno delala zoper nas, dobile se bodo druge države, kojih interesi nasprotujejo avstrijsko nemškim; pri tistih državah pa gotovo dobimo zaščito in pomoč!«
Tako misli in govori dosedanji načelnik in gotovo ne pristaš sedanje vlade.
Tudi znamenje časa!
LoJRe novice.
Književnost in umetnost.
* Spominska knjiga prve gorenjske razstave. Književni pojavi na našem gospt*lar-skem polju nas morajo vsikdar razveseliti, ako isti le v količkaj služijo napredku. Zaradi tega z veseljem pozdravljamo ravnokar izišlo »Spo minsko knjigo« prve gorenjske, t. j. sadne razstave v Radovljici in to še tem bolj, ker je ta knjiga nekaj izvanrednega ua polju naše književnosti. Vsem je še v dobrem spominu sadna razstava v Radovljici, ki se je vršila ondi predlansko jesen. Toliko lepega sadja že dolgo nismo videli, kakor ga je nudila naša sadono-sna domovina na tej razstavi. Sadjereja je pri nas zares še v povojih, a tu smo videli, da v napredku nikakor nismo zadnji med zadnjimi, marveč, tla gremo korak za korakom naprej. Napredek pa bode treba tudi na tej važni gospodarski panogi pospešiti, da nam bo neslo več koristi. Pogojev za to je širom domovine dovolj, treba je.le krepko zastaviti dlan. Zaradi tega je posebna zasluga te knjige, da je zbrano v njej vse sadje po imenih, kakor je bilo razstavljeno. Tako podaje knjiga celotno sliko sadnega napredka v tem času. Poseben kras te knjige pa so slike, katerim je pridejan popis dvanajstero vrst jabolk. Tako lepih slik sploh še nismo videli. Iz teh slik vsakdo lahko spozna dotično vrsto na svojem vrtu in jo imenuje. Ta pomologična priloga je velik pripomoček k ureditvi našega sadnega imenika, kar je v kupčiji s sadjem neobhodno potrebno.
Spominska knjiga bo praktično navodilo ob prireditvah sadnih razstav, katerih poslej ne smemo več zanemarjati, ista bo koristna pomoč onim, ki hočejo z modernimi vrstami prenoviti svoje sadovnjake in tretjič bo knjiga izvrsten kažipot za trgovce s sadjem, da jim poslej ne bo treba predolgo povpraševati po tej ali oni sadni vrsti, katero bi želeli imeti. Zaradi tega te knjige nc moremo dovoli toplo priporočati v naročbo vsem onim, ki se pečajo s sadjem. Knjiga ie izšla baš pravi čas pred zoritvijo sadja in bo vsestranski dobro došla. Naroča se pri načelstvu bivše sadne razstave v Radovljici (Kranjsko) in stane krasno vezana 8 K. — Dobiva sc za isto ceno tudi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
kadi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1629
Tennis - obleke
po
Klerikalci ali liberalci? »Gorenjec« piše o loških volitvah ,da so pri Pepelnjaku na spodnjem trgu imeli klerikalni volilci volilni shod in so tam za tretji razred postavili kandidate, ki so nato tudi zmagali. »Narod« pa pravi, da se klerikalci pri volitvah še na površje niso upali, torej so izvoljeni sami na-prednjaki, t. j. liberalci! Kdo ima prav, »Gorenjec« ali »Narod«? Ali so imeli shod klerikalci ali liberalci?
Resnično je to, da sc Slov. Lj. Stranka, ali če hočete, klerikalna stranka volitve ni udeležila, ker je že pred pol letom sklenila, da se sedaj občinskih volitev ne udeleži. Z ozirom na ta svoj sklep tudi ni radi volitev prsta ganila, še manj kak volilni shod priredila.
Shod pri Pepelnjaku je priredilo par oseb (tudi na shodu jih ni bilo več), ki sicer nočejo biti liberalci in včasih še celo na klerikalno barvo spreminjajo, ako jim kaže, v resnici so pa pristni liberalci taki, kot drugi, samo veliko bolj brezznačajni, ker si ne upajo pokazati svoje liberalne narave. Dokaz: Na shodu so sklenili na predlog K. F. Sušnika iz-bacniti iz občinskega odbora župnika, ker nc marajo duhovnikov, kakor sploh liberalci ne. Mesto župnika so postavili za kandidata Kovačevega Gašperja, znanega liberalca, ki je pa toliko možat, da se kot takega tudi javno pokaže. Vse kandidate za II. in III. razred so poslali vodstvu loške liberalne stranke, da jih milostno potrdi in sprejme. Teh mož nc vidiš nikdar v katoliškem društvu; posebno veselje pa obliva njihov obraz, če morejo iti na kako veselico v liberalno čitalnico. Ravno tako od-vračujejo druge ljudi, naj ne hodijo v katoliško izobraževalno društvo in jim prigovarjajo, naj gredo v liberalno čitalnico. Svoje jc-tično bralno društvo vzdržujejo le še s pomočjo, katero dobivajo od liberalcev okoli čitalnice in z odpadki katol. izobr. društva. Ako imajo veselico v svojem društvu, ni varno duhovniku mimo iti, ker mu lete z oken vsakovrstne zabavljice. Da je glavna točka njihovih veselic ples do ranega jutra, kakor sploh pri liberalnih društvih, jc samo po sebi umljivo. Posebno se kaže liberalizem teh krogov, kadar priredi katol. narodna stranka kak shod. Kakor bi treščilo med nje, beže na vse strani in se poskrijejo, kakor murenčki, da bi vsaj nihče ne sumil, da so klerikalci, ker so šli na shod kat. stranke. Ali niso to pristni liberalci ?
Zjasnilo se je. Zadnje občinske volitve imajo za ljudsko stranko važen uspeh, ker so še do zdaj tako zmedene in zamotane strankarske razmere brez kakega pritiska same po sebi razjasnile. Od zdaj najprej ste tudi v Škofji Loki le dve stranki: ljudska in liberalna, v sredi ni nič. Duhomorna megla jc zginila, zdaj pa le na delo!
Značaju** to ni. Na shodu pri Pepelnjaku so postavili liberalci Gašper Mohorja za kandidata v 3. razredu. Nato jih je grevalo ali kali iu na dan volitve so isti ljudje pozivali može ljudske stranke, naj gredo »klerikalci1« volit, da vržejo Gašperja. Seveda ni tega storil ne on, nc kdo drugi.
I Najfinejša in največja izbera kolekcije *a gospode In dame po čuiovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
aa s« •	i ,
Ljubljana, Mestni trg 5.	jj
Dobro izvežbana
1642 !l-2
kuharica
v starosti 40 let, želi nastopiti službo v kakem župnišču.
Več pove upravništvo »Slovenca".
1111111II111111II11111111II111111111111111M111M111 ■ 11M M1111111 ■ 111......1111 f 11111111 (111111
I
O^.to b

> <><\0 # 47 & V
3r
s X
^ /v
fcfi i
e
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlillUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllll
opukikiF
sc odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za 2galnia> (.KlBgofcn). Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj so zglasi do 1 septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1589 10--S

\
Capnoni,
emerit. višji duhovnik v Le-viko, spričuje, da proti njegovim želodčnim težkočam najbolje učinkuje (tudi odvajalno)
želodčna tinktura
G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 6
I
P
&
&
I &
>
I
I »
I
»
>
I
f
1191 180
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Knpoja in prodaja tu vrst« rent, ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devlt.
Promeie Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,190.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekikumptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
liirebana vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj« sre&ke proti kursal lapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojauke ženltnlnske kavcije.
■akoapt ln tukuao atenl«. mt	JUT Bonu naroSIla. H Ua
Podruinioa v SPLJETU.
Denarno vloge aprejema
v tekočem računu ali na vložne knjliice proti ugodnim obrestim. Vloioni denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
I)>t»uoilj«no I. 1877.
Zaprlupimi .oilulj.kl >oS<*»k.
Franjo Toman
podobar in pozlatar
Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
sc zahvaljuje prepustiti duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoma obenem v bodoče /a vsakovrstno, lično, trpežno In ceneno Izdelovali)*
o podoborskih in pozlatarskih del o
kakor so:
aiturjl, tabernakeljnl, leče, podobe, okviri, kri-leva pota, krstni kainnl, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrtu.
Stare predmete prenavlja tako, da so kakor novi.
V zalogi ima sv. razpela ud 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stojalom tn brez stojala, pozlačena. slikana in Iz trdega lesa. — Coll za svetll-nlce za spodaj in zgoraj dobč se od 8U kr. do 8 gld , krogi je za vrvi pri svetllnlcah in svečnikih, palice za okvire (Goldleisten), slike itd. Vsa dela In prenavljanja Izgotovl zanesljivo, natančno in kar možno cen6.
1612 6-2
Urarskega vajenca
takoj sprejme i6ia 3-2 Fr. P. Zajec, urar v Ljubljani.

e
čit
* ti
samo, ampak tudi skusiti se mora
»ar Steckenplerd lilij no mlečnato milo*^
Bergmann & Co., Draždane in Dečin cb Labi
prej Berjjmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad 1 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer	1452 30—2
Drogueriji: A Kane in Victor Schiffrer. Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
Zarezane strešnike
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	—. r—_	1217 13
Rudolf Oroszyv Ljubljana, i Zologa u Domžalah pri F. Pečniku.
B kop!
Podpisano naznanja, da je začelo
,,Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih' prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bode vedno za kraški teran In bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 50 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva«
IG21 5-2	v Komnu, 17. julija 1006.
Otvoritev odvetniške pisarne.
1636 3—2
ani
D?i Fran Novak, odvetnik v Ljublj
ssr^c^r« si dovoljuje priobčiti, da je otvoril
:::: svojo odvetniško pisarno ::::
00 v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 15. 00

stanovanje,
obstoječe iz 2 sob in pritiklin, za mirno stranko (skupno f> oseb) za november termin.
1'rijavne ponudbe pod »trajno" na upravništvo .Slovenca".	1599 3—3
Prodaja na debelo in drobno.
O X
e
n
L
C
e
U)
n
N
e
«
o
o n
3
N 01
m
H>
O 3
1 01 3 X O
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1019 100—2 prodnja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.

Rastlinski liker
rastlinska jrenčica
JELEN
v A'. .v. > V.	>> .v.	> .v. > •/'■

<T /.	v.V f VY (. yY (. V.V (. v.v .<> VA L2 ' ^T/. <r/.
......-'.r
jmmmmmmm® mmmmmm .mmmmm
V".\ «V> '/--.s V—.\ •/-.%
jmmm
1450
najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata
•elo elo
>V .< SIT/' <TA
./—.V. > .V. .v>>
M8m
•/. <'.\* \v-/. .i	- i i.v*>
krepita želodec in ž njim
odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. ZZZZ
Ammd t tmmm&
i M«^
Edini izdelovatelj: AtltOII JelenCC
v Idriji,
i mete I j destilacije
JELEN".
rastlin
•-> S/> ■/->•) vXš "" •/-■>«H i .v.
/'"A /-"A	'/--.v'/—>>	^ S .x/>•/''A ' 41 V^A /''A