YU ISSN 0040-1978
LETO XXXVII. ŠT. 14
Ptuj, 5. aprila 1984
CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Velika pridobitev ob svetovnem dnevu
zdravja (stran 2)
Milena je v šoli rezervnih starešin (stran 3)
Vloga zaščitenih kmetij v občini Ptuj (stran 6)
Tilčka Kolarič iz Obreža (stran 10)
Oblike socialne pomoči (stran 11)
PROGRAMSKA KONFERENCA OK SZDL PTUJ
Naloge SZDL v gospodarski stabilizaciji
Na prvi programski konferenci OK SZDL
Ptuj so se v čelrtek, 29. marca popoldne v
Marodnem domu v Ptuju sestali delegati
in obravnavali informacijo o uresničevanju
družbeno ekonomskega razvoja občine Ptui v
lanskem letu ter prodam gospodarske stabi-
lizacije in naloge SZDL. Uvodno poročilo k
obema točkama je dal Janko Bezjak, pred-
sednik IS SO Ptui. Franc Tetičkovič. oredsed-
nik SO Ptuj pa je delegate seznanil z najbi-
stvenejšimi točkami pogojev gospodarjenja, ki
iznajaio iz sporazuma z Mednarodnun denar-
nim skladom in so tudi del našega dolgoroč-
nega stabilizacijskega programa. Prav tako so
tudi razpravo o obeh točkah dnevnega reda
združili.
Marica Fajt je slikovito prikazala vlogo
SZDL v gospodarski stabilizaciji, ki ni samo v
zategovanju pasu. temveč še bolj v prizadeva-
njih za boljše delo, boljšo izrabo časa in sred-
stev kjerkoli delamo, živimo in odločamo. Še
tako dobri predlogi in sklepi ne bodo uresni-
čeni, če jih ne uresničijo delovni ljudje in
občani.
Tone Velikonja je spregovoril o problema-
tiki v krajevnih skupnostih na območju občine,
njihovi organiziranosti, delegatskem sistemu
in materialnem položaju, Milan Jager pa o
stabilizacijskih prizadevanjih v zdravstvu in o
problemih s katerimi se spopadajo.
Stanko Lepej je v klenih besedah opozoril na
konkretne naloge na področju gospodarienja,
na metode političnega dela vlCS, OZD, SIS itd.
ter na to, kako pridobivati delovne ljudi in
občane za uresničevanje nalog, ki so pred nami.
Ivo Zorčič, član predsedstva RK. SZDL
Slovenije je v svojem prispevku povedal, da se
bo Socialistična zveza najbolje borila za sta-
bilizacijo, če se bo povsod borila za dosledno
delovanje našega družbenopolitičnega siste-
ma. Zmanjšati moramo apetite povsod in na
vseh nivojih, vendar moramo biti pri tem iz-
redno občutljivi, da ne bomo zavirali samo-
pobude ljudi.
Anton Zoreč je v imenu komisije za sklepe
strnil uvodne misli in predloge iz razprave v
osemnajst točk, ki pomenijo programsko
usmeritev in naloge SZDL na področju gos-
podarske stabilizacije tako v krajevnih skup-
nostih kot v združenem delu, v SIS družbenih
dejavnosti in materialne proizvodme in v
občini. Sklepe bo komisija podrobneje
oblikovala in z njimi seznanila vse, na katere se
nanašajo.
Za tem so na konferenci izglasovali razreš-
nico dotedanji predsednici Marici Fajt in se-
kretarju Antonu Zorecu in izvedli vohtve. O
tem poročamo na 3. strani. Anton Zoreč seje ob
izvolitvi zahvalil za zaupanje in poudaril, daje
uspeh dela občinske konference SZDL odvisen
od vseh članov, ne le od predsednika.
Franc Tetičkovič se je nato v imenu DPO,
občinske skupščine, izvršnega sveta in vseh
drugih zahvalil tov. Fajtovi za 4-letno uspešno
delo v OK SZDL Ptuj, kjer se je predvsem
odlikovala pri bogatenju oblik dela SZDL in
angažiranostjo in strpnostjo pri reševanju
problemov. Ivo Zorčič pa ji je izrekel pri-
znanje za delo v imenu Predsedstva RK SZDL
Slovenije. Tudi Marica Fajt seje zahvaHla za
izkazano pozornost in poudarila, da bomo v
okviru SZDL še naprej aktivno sodelovali pri
uveljavljanju vse njene ustavne opredehtve.
FF
Poslovili smo se od
Janka Vogrinca
v četrtek, 29. marca pozno po-
poldne je v Ptuju boleče odjeknila
vest, da je nenadoma, takorekoč
sredi dela in družbene aktivnosti
ugasnilo življenje JANK.A VO-
GRINCA, predsednika občin-
skega odbora ZZB NOV Ptuj in
nosilca številnih drugih odgovor-
nih dolžnosti v ptujski občini. Vest
je bila tako nepričakovana in
kruta, da ji skraja skorajda ni bilo
moč verjeti... Toda neizprosne-
ga dejstva ni bilo moč spremeni-
ti... Janka Vogrinca ni več ...
Že zvečer so se sestali člani ož-
jega občinskega, vodstva in se do-
govorili o poteku poslednjega
slovesa in pogrebnih svečanosti. V
petek zjutrai je bila žalna seja
Občinskega odbora ZZB NOV
Ptuj v spomin na človeka, ki je
odbor vodil 12 let. V petek po-
x)ldne je bila žalna slovesnost v
^Jarodnem domu v Ptuju, njegova
velika dvorana je bila premajhna,
da bi sprejela vse, ki so prišli po-
častil spomin na Janka Vogrinca.
O njegovem svetlem liku je spre-
govoril Stanko Lepej, predsednik
OK ZKS Ptuj, ki je vodil žalni
zbor, o življenju in delu pa.Franc
Tetičkovič, predsednik SOjPtuj.
V soboto, 31. marca so krsto s
truplom J anka Vogrinca položili v
avlo ptujskega magistrata na Trgu
MDB, ob krsti so se med 10. in 13.
uro zvrstile častne straže pred-
stavnikov vseh, ki jimje bil Janko
voditelj, sodelavec, vzornik, to-
variš in prijatelj. Ob 13. uri seje v
imenu občinske organizacije ZZB
NOV. družbenopolitičnih orga-
nizacij in občinske skupščine
od Janka poslovil Milan Lacko.
Nato so krsto ob zvokih žalostink
in spremstvu najožjih svojcev
odpeljali na novo ptujsko poko-
pališče v Rogoznici.
Tudi tu so se ob krsti zvrstile
častne straže najožjih sodelavcev,
prijateljev in predstavnikov re-
publiških organov in organizacij.
Na pokopališču seje zbrala velika
množica ljudi, kar zgovorno priča
kako priljubljen in spoštovan je
bil Janko Vogrinec. Tam seje od
njega poslovil Franc Tomanič v
imenu delavcev ptujskih Želez-
niških delavnic, delovne orga-
nizacije MIP Ptuj iz Zveze
lovskih družin Ptuj. Zadnji go-
vornik pa je bil Alojz Gojčič, kije
v izbranih, njemu svojskih bese-
dah orisal vzorni lik komunista,
delavca in revolucionaija Janka
Vogrinca.	FF
Predsedniki občinskih DPO in SO Ptuj na zadnji častni straži
Foto: S. Kosi
y imenu komunistov, vseh delovnih ljudi in občanov se je od Janka
Vogrinca poslovil Alojz Gojčič	Foto: S. Kosi
VSAKOLETNA AKCUA
Vabimo delovne ljudi in krajane
me^ Ptui, da » sodelovanjem v
ak^l v »vojih krajevnih skupno-
stih in organizacijah združenega
deJa vnovič izpričajo svojo skrb
za £»to in urejeno okolje.
Vojaki in gozdaiji med sajenjem macesna in drugih iglavcev.
(Foto: JOS)
SKUPNA AKCIJA PTUJSKIH GOZDARJEV
IN VOJAKOV
Uspešno pogozdovanje
Na gozdnatem pobočju nad vasjo Apače na Dravskem polju je bila v
soboto uspešna akcija pogozdovanja blizu 10 hektarjev velikega območja.
Delavcem ptujskega tozda Gozdarstva Gozdnega gospodarstva Maribor je
priskočilo na pomoč pri sajenju macesna in drugih iglavcev večje število
vojakov in starešin iz ptujske vojašnice Dušana Kvedra.
Kot sta med delom povedala gozdarski tehnik referent za gojenje in
varstvo gozdov Franc Toth in major iz ptujske vojašnice Fabjan Jurleta, so
vojaki uspešno opravili zaupano nalogo.
Vojaki in starešine iz ptujske vojašnice Dušana Kvedra so tudi tokrat
dokazali, da jim ni žal sicer prostih sobot in nedelj, ki jih koristno preživijo
na takšnih in podobnih delovnih akcijah. Gozdarji pa so znova dokazali,
da se zavedajo neizpodbitne resnice, da so gozdovi naše bogastvo in zelena
pljuča. Tudi na področju gozdarjenja je tako, da moraš gozdu najprej
nekaj dati, če mu želiš potem kaj vzeti.
JOS
SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN
O pitni vodi in pospeševalni službi
V Ormožu so se pred tednom sestali delegati Sveta
Skupnosti podravskih občin. Največ pozornosti so na-
menili aktivnostim za zaščito rezervatov s pitno vodo v
Podravju in predlogu sporazuma o usklajenem izvaja-
nju in financiranju kmetijske pospeševalne službe v
Podravju. Oboje so v celoti podprli.
Kot drugod v svetu in pri nas se tudi v Podravju
vedno bolj zavedamo pomembnosti oskrbe s pitno vo-
do in čistega okolja. V planskih dokumentih smo to
zapisali, narejenega je sicer že precej, vendar pa z do-
seženim še zdaleč ne smemo biti zadovoljni. Pitna vo-
da, osnova življenja in obstoja, Se ni zaščitena, prej
celo ogrožena. To so potrdile raziskave na Dravskem
polju. Smo na poti, da bi zapravili bogat vir pitne vo-
de icot sta to Dravsko in Ptujsko polje. Napak pri tem
se ne da odpraviti tudi čez leta, morda celo nikoli.
Delegati so ugotovili, da gre za pomembno področje,
ki terja nujne ukrepe. Seveda pa je potrebno opraviti
ustrezne raziskave, da ne bi koga prehitro obtožili, ko-
ga pa popolnoma izpustili. Za zavlačevanje pa pri tem
ni prostora, da si ne bi odžagali veje na kateri sedimo!
Precej razprave je bilo o samoupravnem sporazumu
o usklajenem izvajanju in financiranju kmetijske po-
speševalne službe. Osnutek sporazuma je bil koncem
lanskega leta v javni obravnavi v organizacijah
združenih kmetov na območju skupnosti podravskih
občin, samoupravnih skladih za intervencije v kmetij-
stvu in porabi hrane, območnih zavodih, organizaci-
jah združenega dela v reproverigah. Republiškem cen-
tru za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slo-
venije, republiškem skladu za intervencije in SIS za
preskrbo v Podravju. To «o predvideni podpisniki. V
razpravi so delegati kot novega podpisnika dodali
izvršne svete skupščin občin, menili pa tudi, da kaže k
podpisu pritegniti tudi'tiste, ki na tem območju
kupujejo hrano za druge porabnike. Zagotavljanje de-
narja bo neposredno odvisno od izpolnjevanja spreje-
tih planskih obveznosti in blagovnih tokov. Delegati
so si bili enotni, da je sporazum potreben in ga kaže
čimprej podpisati. Mora pa biti hkrati tudi odprt za
druge, z mo^ostjo dograjevanja.
Ob koncu tokratnega zasedanja je predsednik sveta
Tone Luskovič delegate seznanil s pogovori o tesnej-
šem sodelovanju gorenjske in podravske regije.
1. kotar

Tovarno glinice in aluminija
Boris Kidrič je minuh petek ob-
iskala delegacija Zveze sindikatov
Bosne in Hercegovine. V njej so
bili pred.sednik sveta Kemal Ka-
račic ter člana predsedstva Maja
Jerkovič in Rajko Krunič,
spremljala pa sta jo predsednik
republiškega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije Marjan Orožen in
podpredsednica sveta Francka
Herga.
Po ogledu proizvodnih
obratov, kjer .so se seznanili s tež-
kimi pogoji dela, so se gostje
udeležili pogovora z vodilnimi
x>slovodnimi in sindikalnimi de-
avci tovarne. Ti so jih seznanih z
dosedanjimi rezultati gospodar-
enia in sindikalnega dela, pri-
"lodnjirrii načrti in stanjem med
začasnimi ukrepi družbenega
varstva. V pogovoru so se dotak-
nili tudi sodelovanja TGA z
oi^anizacijami združenega dela v
SR Bosni in Hercegovini. Gosti-
telji so odkrito povedali, da se je
sodelovanje poslabšalo, tako pri
oskrbi z boksitom, silicijem in
anodno smolo. Pri anodnismolije
celo tako, da jo iz Lukavca iz-
važiuOj Kidričani pa jo morajo
uvažati. Kemal Karačič je po-
udaril, da to ni sprdemljivo in da
se bo osebno zavzefza ugotovitev
vzrokov. Sicer na so bili gostje
presenečeni nad stanjem. Vedeli
^ za ukren družJieneca varstva,
zato so pričakovali slabo stanje in
visoke izgube. Vendar so se lahko
prepričan, aa se začasni koick-
tivni poslovodni organ ni poslužil
družbenih pooblastil temveč je
zaupal delavcem, takoj vrnil
odvzete samoupravne pravice,
smelo začrtal sanacijo in moder-
nizacijo, kljub težkim delovnim
pogojem in pogojem gospod ari e-
nja pa dosegajo zelo ugodtie
rezultate. Kemai Karačič je izrazil
Se posebno zadovoljstvo, ker so
mu v republiških sindikatih
predirali obisk prav tega kolek-
tiva. Zato je ob koncu zaželel
uspešno premagovanje težav ter
čimmanj dima m pranu v halah,
zlasti čez nekaj let. 1. kotar
Z obiska v TGA
(foto I. kotar)
DRUGI PRAZNIK KS JOŽE POTRČ
POHOD V VINTAROVCE
V mestni krajevni skupnosti Jože Potrč bodo ob
Koncu tega tedna izvedli drugi praznik, za katerega
^ si izbrali rojstni dan doktoija Jožeta Potrča.
Lanski zelo uspešen pohod do Potrčeve rojstne
v Vintarovcih pri Destrniku jih je spodbudil k
odločitvi, da bo ta manifestacija postala tradicio-
nalna. Letošnjega bodo izvedli v soboto dopoldan,
"anj pa vabijo krajane vseh starosti, v okviru vseh
organizacij in društev. Zbrali se bodo pred novim
P^jsl^ gasilskim dom.>m, formirali kolono in se
E^^Nj v Vmtarovce. Vmes se bodo ustavili na
^^ac%i>pžeta Lacka. V Vintarovcih bodo k spo-
na rojstni hiši dr. Jožeta Potrča položili
^ v P^ajšem nagovoru pa se bodo s kulturnim
programom predstavili učenci osnovne šole Bratov
Reš Destrnik. Nato bodo vse udeležence povabili na
malico, ki jo bodo pripravili vojaki gamizije Dušan
Kvcdcr-Tomaž, povratek v Ptuj pa bo s posebnim
avtobusom.
V nedeljo dopoldan se bodo v gasilskem domu
zbrali na slavnostni seji skupščine in vodstev druž-
benopolitičnih organizacij, ki so jo napovedali za
deveto uro. Po slavnostnem govoru bodo Emi Potrč
x)delili plaketo častne kraianke, nato pa podehh
etošnia priznanja in plakete. Slovesnost bodo
sklenili s priložnostnim kulturnim programom.
i. kotar
2 DRU2BA m GOSPODARSTVO
5. april 1984 -
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST
OBCINE PTUJ
Datum: 2/4-1964
MESEC ČISTOČE
Akcija tega tedna
V skupni akciji in prijadevanju za čim lepše okolje in v
dogovoru z vodstvi KS nnesta Ptuja, ter v skladu s progra-
mom Samoupravne komunalne skupnosti, Turističnega dru-
štva in komunalnega podjetja TOZD Komunalni servisi obja-
vljamo:
RAZPORED
lokacij kesonov za zbiranje odpadkov in drugega odpadnega
materiala v krajevnih skupnostih. Lokacije kesonov:
1. teden 6/4 - 10/4-1384
KS Dušan Kveder:
Trg MDB, Lackova ul.. Slovenski trg, Prešernova, Vrazov
trg, Hrvatski trg.
KS Olga Meglič:
Cesta Olge Meglič pri transformatorju, pri domu občanov,
Tomšičeva ulica, Sovretova ulica.
KS Kidričevo:
naselje Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja, Kajuhova, Mladinska
ulica.
Lokacije Kesonov v ostalih KS bodo objavljene v naslednji
številki Tednika.	Predsednik 10
Anton ŽAGAR
Pogozdovanje nad
črpališčem v Skorbi
v temeljni organizaciji Vodovod in kanaiizacija-Komunale, grad-
beništva in prometa iz Ptuja so se pred kratkim odločili za širitev zelenega
pasu okrog pomembnega črpališča vode v Skorbi pri Ptuju. V ta namen
so ob izdatni pomoči učencev srednje kmetijske in kovinarske šole iz
Ptuja že prejšnji teden pričeli s pogozdovanjem območja zaščitenega
zelenega pasu. Skupaj bodo zasadili okoli sedem tisoč drevesc rdečega in
zelenega bora in smreke. Kot so povedali dela potekajo hitro naprej,
mladi kmetijci in kovinarji pa si pri tem nabirajo bogato znanje za
življenje, ki je pred njimi.	Foto: M. Ozmec
Mladi kmetijci in kovinaiji pri zasajanju drevesc
Konferenca delegatov KBM
poslovne enote Ptuj
v četrtek 29. marca je bila prva
seja četrtega sklica konference
delegatov KBM, Poslovne enote
Ptuj. Udeležba na seji je bila viso-
ka, saj je bilo od 98 vseh delegatov
prisotnih 73 oz. 74 ®7o.
Za sedanji sklic je značilno, da
je več kot dve tretjini novih dele-
gatov, precej tudi iz neposredne
proizvodnje.
Na konferenci, ki je bila volilna,
so delegati najprej izvolili stalno
predsedstvo konference in sprejeli
poslovnik o delu konference,
obravnavali in sprejeli poročili o
uresničevanju srednjeročnih pia-
nov banke in poslovne enote za le-
to 1983 in zaključni račun banke
ter program dela delovne skupno-
sti KBM za letošnje leto.
Po podanih poročilih o delu
poslovnega Odbora in "famouprav-
ne delavske kontrole, so bili raz-
rešeni dosedanji organi upravlja-
nja v ix)slovni enoti. Na predlog
kandidacijske komisije pa so dele-
gati izvo^lili novi 11 članski poslov-
ni odbor, 7 članski kreditni odbor
in komisijo samoupravne delavske
kontrole v poslovni enoti. Potrdih
so tudi predlog delegatov za člane
organov upravljanja temeljne ban-
ke, združene banke Ljubljanske
banke in stanovanjske poslovne
skupnosti pri KBM.
Kot je razvidno iz predloga kan-
didacijske komisije je upravljanje
v banki ne le odgovorna naloga
delegatov ampak tudi zapleten
mehanizem. Ob razlagi programa
dela delovne skupnosti je bilo pou-
darjeno, da je predviden v mesecu
aprilu za člane organov banke
krajši seminar, na katerem bodo
delegati, ki dosedaj še niso bili v
organih banke natančneje sez-
nanjeni s sistemom upravljanja, z
nalogami in odgovornostjo delega-
tov pri upravljanju banke.
O poslovanju banke za preteklo
leto smo že poročali. O programu
dela delovne skupnosti banke pa
bomo drugič.
Med delom skupščine
Za dolgoletno delo so podelili 12 plaket
Za razvoj io organizacijsko y tjevanje
OBRTNIKI SO ZBOROVALI
Četudi udeležba ni bila najboljša, so člani
obrtnega združenja Ptuj na skupščini, ki je bila
30. marca konkretno in temeljito razčiščevali
vprašanja sedanjega in bodočega razvoja obrti v
ptujski občini.
Sedaj je v občini 520 obrtnikov, 155 pa je po-
poldanskih obrtnikov. Vključevanju le-teh v
delo združenja pa bodo letos namenili posebno
pozornost. V preteklem obdobju se je okrepilo
tudi sekcijsko delovanje. Poleg sekcije avtopre-
voznikov, dalje gostincev, so pred kratkim
ustanovili že dve sekciji: kemičnih Čistilcev in
frizerjev. — Oboji so že doslej dobro delali in je
bila ustanovitev sekcij zgolj formalnost.
Program za letos je obsežen in ima kar 20
točk. V glavnem se nanašajo na razvoj obrti in
organizacijo utrjevanje združenja. Dodatno k
programu dela pa so obrtniki predlagali, da se
okrepijo sestanki po sekcijah, poleg tega pa, da
se uvedejo skupni sestanki za tiste obrtnik, ki
niso zajeti v sekcijah. Prvi taki informativni se-
sestanek je bil že včeraj (4. 4.). Pred skupščino
pa bi naj bili tudi množični sestanki. Menili so
tudi, da je potrebno predloge za cenike priprav-
ljati za vse dejavnosti obrti hkratiin vse
enakovredno obravnavati.
Branko Vajda, mladi obrtnik (4 leta) je po-
vedal, da z razpravami o obrti ni zadovoljen.
Štiri leta posluša eno in isto, nobena stvar pa se
ni uresničila. Sedaj jamramo za deficitarno obrt,
pKjmoč pa potrebujejo tudi obrti, ki sedaj še niso
deficitarno, bodo pa v roku dveh do treh let, če
jim ne bomo pomagali s konkretno akcijo.
Upravičeno je vprašal, kaj je obrtnik v teh letih
dobil?
Vallentin Zamuda je opozoril, da stagnira že
tudi proizvodna obrt. Oprema zastareva, s
sedanjo amortizacijo pa obrtniki ,,propadajo".
En stroj stane že čez 2 milijona dinarjev, S
krediti pa vemo, kako je. Kako povečati
storilnost? Poseben problem je repromaterial.
Osrednji obrtnik potrebuje za redno delo okrog
3 milijone obratnih sredstev. Tu se pogosto
zatakne. Podjetja obrtnikom ne plačujejo —
odlagajo plačila tri mesece in več. Zadruga pa
obrtnikom tudi ne more kdo ve kako pomagati.
Obrtniki tudi vnaprej plačujejo material — pa
ga kljub temu ne dobijo.
Stanje je že tako kritično so poudarili obrt-
niki, da bodo morali pričeti z odpuščanjem
delavcev (nekateri so to že storili), ne pa, da
bodo na novo zaposlovali. Obrt pa naj bi bila
zlata jama za zaposlovanje, vsaj v teh kriznih
časih. Ta stavek ponavljamo na vseh koncih in
krajih, ko pa poslušamo obrtnike, pa pridemo
do drugega sklepa. Ali gre ponovno za
planiranje izven oziroma brez tistih, ki bi lahko
dajali konkretne podatke?
Sprehod po trgovinah pa tudi mnogo pove.
Koliko majhnih stvari nam primanjkuje,
obrtniki bi jih lahko naredili. ,,Sposobni smo
marsikaj narediti," je poudaril Valentin
Zamuda,, le podporo moramo imeti
(konkretno)! Anton Cvetko je celo dejal, da bi
bili nekateri obrtniki srečni, če bi imeli mani
zaposlenih. Torej je ideološko vprašanje, ki ga
ponavljamo ob različnih priložnostih še vedno
tisto osrednje vprašanje, ob katerem se lomijo
razvojna vprašanja obrti. Ob takem družbenem
reševanju pa je tudi vprašljivo vračanje
zdomcev.
Obrtniki se tudi zavzemajo za stimulativ-
nejSo davčno lestvico. Morali bi jim priznati
tudi minulo delo (morali bi jim omogočati
enostavno in razširjeno reprodukcijo).
Predstavnik uprave za družbene prihodke je
povedal, da je zelo malo obrtnikov, ki plačujejo
davke. Vsi govorijo o davkih, nobeden pa nič
ne reče o ostali prispevni politiki. Tako je
potrebno pogledati tudi druge elemente. Že
nekaj časa je tudi v programu, da bi SlS-i
odpisali del prispevkov, pa od tega še ni bilo
nič. Poseben problem pa je šušmarstvo.
Poglavje zase so cene. V nekaterih obrtnih
dejavnostih v občini so naravnost smešno nizke
v primerjavi s cenami v drugih občinah.
V nadaljevanju so člani skupščine izvolili 39-
člansko skupščino, 15-članski izvršilni odbor in
5-članski nadzorni odbor. Dosedanjim organom
oziroma članom pa so se zahvalili za
sodelovanje. Dolgoletnim sodelavcem so
podelili plakete s priznanji. Zlate plakete so
prejeli Mirko Bizjak, Stanko Kosi, Alojz
Smigoc in Herega Andrej; srebrno Franc
Krajnc, Metod Senčar in Franc Muzek ter
bronaste Feliks Cvetko, Jože Cafuta, Anton
Lah, Jože Milošič in Valentin Zamuda.
Predsednik obrtnega združenja bo po sklepu
skupščine še naprej Mirko Bizjak, obenem pa
tudi predsednik izvršilnega odbora.
S POSVETA OB DNEVU INOVATOajEV PTUJSKE OBČINE
Letos že odgovori iz osmih delovnih organizacij
v letu 1983 je bilo v ptujski občini skupaj
187 inventivnih predlogov, od tega 107
tehničnih izboljšav, 79 koristnih predlogov in 1
izum. Primerjava z letom 1982 pokaže, da je
bilo v tem obdobju 168 predlogov. Razveseljiv
je tudi podatek, da je letos ankete vrnilo kar 70
odstotkov anketiranih (poslanih je bilo 84
anket). Anketa je obsegala 19 vprašanj. Skupna
gospodarska korist je v letu 1982 bila 12
milijonov dinarjev, v letu 1983 pa že 23
milijonov dinarjev.
Inovatorji so v letu 1982 dobili 1,25 milijona
dinarjev nagrad oziroma izplačil, v letu 1983 pa
1,9 milijona.
Eno izmed vprašanj v anketi je tudi bilo,
zakaj nimajo MID-a. Odgovori so bili
naslednji: slaba tehnična opremljenost, nizke
cene. nizka kvalifikacijska struktura, neizdelan
sistem nagrajevanja, vsa proizvodnja je
naročena, uvožena tehnologija, premajhen
interes . . .
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, ali
bi v delovnih organizacijah potrebovali kakšno
pomoč. Med odgovori zasledimo: potrebovali bi
pomoč speicaliziranih institucij pri razvijanju
USOMlD-a, dalje izmenjavo izkušenj, obiski v
TOZD, kjer že razvijajo i;iovacije, seminar za
vodstvene delavce, usposabljanje organizatorjev
dela, večjo popularizacijo inventivnega dela in
podobno.
To bi bili na kratko podatki o dosežkih na
področju inventivnega dela v ptujski občini v
letu 1983.
Letošnje sedmo posvetovanje je bilo v
srednješolskem centru. Udeleženci posvetovanja
so bili v centru izredno dobro sprejeti, ogledali
so si delavnice, računalnik in knjižnico. Kot je
povedal dr. Matjaž Mulej, eden izmed
udeležencev posvetovanja in predavatelj, ki je
govoril o inovacijah v šolah, je srednješolski
center v Ptuju, eden izmed najboljših, kar jih je
kdaj obiskal.
V nadaljevanju svojega predavanja je
potrdil, da izkušnje kažejo, da to kar se
Janezek nauči, to Janez zna. Govoril je o
ustvarjalnosti in uporabil znano Kardeljevo
misel: ,,človeku je vredno živeti, če ustvarja."
Ustvarjalnost je nenehen boj. Vsak inovator naj
postane zaskrbljen, če mu nihče ne meče polen
pod noge. Rutinsko življenje je izvor naših
težav. Prav tako pa velik razpon med raz-
položljivim in uporabljenim znanjem. Ust-
varjalnost ni nekaj dosegljivega, delo pa
moramo razvijati kot celoto.
Posebej se je ustavil pri vprašanju, kaj
naredimo, da bi bili učenci bolj originalni?
V nadaljevanju posvetovanja so govorili Se:
dipl. oec. Martin Dover in sicer o inovacijah v
OZD ter Aman Papotnik o spodbujanju in
razvijanju proizvodno tehničnih in znanstveno
raziskovalnih dejavnosti v šolah, klubih in
društvih.
Ob koncu posvetovanja so predstavniki
razisovalne skupnosfi podelili nagrade in
priznanja najboljšim inovatorjem v ptujski
občini v letu 1983. Prvo nagrado je prejel
Stanko Kukovec iz DO Agis, drugo Jože
Kuzma, Janez Sukič, Jože Jerovšek in Ivan
Goznik in tretjo Marjan Herak in Slavko
Kolarič. Pismena priznanja pa so prejeli: Franc
Trbuc, Maks Zuran, Radenko Salemovič in
Aleksander Sipoš.	MG
Velika pridobitev ob svetovnem dnevu zdravja
V soboto, 7. aprila dopoldan bo
v ptujski bolnišnici priložnostna
slovesnost ob otvoritvi oddelka
'hemodialize. Ob tej priložnosti bo
slavnostni govornik Borut Miklav-
čič, predsednik republiškega komi-
teja za zdravstvo in socialno var-
stvo. Zdravstveni delavci ptujske
občine, posebej še bolnišnice bodo
tako na najbolj konkreten način
obeležili 7. april — svetovni dan
zdravja.
Pred otvoritvijo smo se pogovar-
jali s primarijem dr. Jožetom
Neudaurjem, ki je o pomenu nove-
ga oddelka in začetkih (zametkih)
novega oddelka povedal:
,,S pripravami smo pričeli že v
letu 1976, prvo dializo pa smo
uspešno opravili, 14. februarja
1979. Veselje vseh, ki smo sodelo-
vali pri pripravah (od tehničnega
osebja, sester, zdravnikov) je bilo
nepopisno. Dializni aparat in
aparat za čiščenje vode smo
namestili le v majhni bolniški sobi.
Od tega dne tečejo dialize
dnevno in danes imamo vsaki dan
dopoldan 6 dializ in dva krat
tedensko popoldan tudi 6 dializ. V
letu 1979 smo pri petih bolnikih
izvedli 231 dializ, leta 1980 pri sed-
mih bolnikih 707 dializ, leta 1981
pri štirinajstih bolnikih 1094 dializ.
leta 1982 pri petnajstih bolnikih
1402 dializi, v preteklem letu pa
dvajsetih bolnikih 1757 dializ."
Od kod so bolniki?
,,Na dializi imamo 11 bolnikov iz
ptujske občinske zdravstvene skup-
nosti, 1 iz Slovenske Bistrice, ostali
pacienti so iz Varaždina, Ludbrega
in Krapi ne. To navajam predvsem,
ker želim poudariti, da smo z
ustanovitvijo dialize omogočili
vsem našim bolnikom dializo in se
ne zapiramo v občinske meje; spre-
jemamo bolnike tudi od drugod —
iz sosednje republike Hrvatske.
Kako je z opremljenostjo in ka-
drom, ki skrbi za bolnike?
,,V teh petih letih smo se dobro
opremili z aparati. Tudi umetne
ledvice lahko nabavljamo. Na
razpolago imamo osem aparatov,
dva pa nam je podaril naš zdomec
Ivan Kraniberger iz Negove.
Kader, ki skrbi za delo na dializi
sestavljajo: trije zdravniki, šest
medicinskih sester in tehnik.
Usposobili smo se na kliničnem
centru v Ljubljani, en zdravnik pa
tudi v Zagrebu, dve sestri sta bili na
usposabljanju v ljubljanskem
kliničnem centru, ostale pa smo
priučili sami."
Svečana otvoritev bo v soboto, 7.
aprila.
,,V soboto se bomo v.selili v nove
prostore, ki so moderno opremljeni
in napori zadnjih dveh let so uresni-
čeni. Za vsako dejavnost so potre-
bni prostori in stranski prostori in
to bomo imeli v novi dializi, saj
smo dialb.o doslej izvajali v treh
malih bolniških sobah.
Ti prostori pomenijo veliko za
bolnišnico, ki bo lahko nudila
bolnikom pomoč, ki jo potrebujejo
zaradi dokončne odpovedi ledvic,
pa tudi tistim, ki jih ledvice samo
prehodno odpovedo v šoku, opera-
cijah in krvavitvah.
Dializa pa je tudi velika prido-
bitev za ledvične bolnike, ki dobijo
pomoč takorekoč doma in se jim ni
treba voziti dva do trikrat tedensko
po 100 km daleč.
V počastitev 7. aprila —
svetovnega dneva zdravja odpira-
mo dializo. To bo velik praznik za
zdravstvene delavce zdravstvenega
centra in še posebej bolnišnice.
Praznik pa tudi za vse ledvične
bolnike, ki so sedaj vezani na
dializo in številne tiste bolnike, ki
jih sedaj še zdravimo z zdravili in
dieto.
Nova dializa jim daje upanje, da
jih jutri čaka zagotovo umetna led-
vica, če jo bodo potrebovali," je
zaključil primarij dr. Jože Neu-
dauer.	Pripravila: MG
TEDNIK - 5. april 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
MHenaje v šoHrezervnih starešin
Milena Cestnik je znana in
uspešna jadralka, učiteljica jad-
ralnega letenja in udeleženka lan-
skega evropskega prvenstva. Sedaj
pa je v prvi generaciji žensk v šoli
rezervnih oficirjev letalstva v Za-
dru. Ob nedavnem prostem konqii
tedna smo se srečali na letališču v
fvioškanjcil^, kjer je obiskala
jtevilne prijatelje v ptujskem aero-
klubu.
,,Pravzaprav je to čisto normal-
no, če že osem let letiš. Vsi ostali
klubski prijatelji se trudijo, da
vojaški rok opravijo v šoli rezerv-
nih oficirjev letalstva. Sedaj ko
iniamo to možnost tudi ženske, se
nii je zdelo normalno, da to po-
skusim," je pojasnila svojo
odločitev za to šolanje.
„Zelo pomembno je bilo, da
sem jadralni pilot. To Je bil eden
osnovnih pogojev, točneje 50 ur
letenja. Po opravljenih admini-
strativnih formalnostih smo kandi-
datke prišle do zdravniškega
pregleda. Ta je obvezen za vse, to
je filter za bodoče pilote, čeprav
smo letalci vsi z opravljenimi
pregledi.
V prvi generaciji smo štiri. Zra-
ven mene so tu poklicni pilot Mir-
jana iz Novega Sada, učiteljica ja-
dralnega letenja Svetlana iz Le-
skovca in nekoliko mlajša Tatjana
iz Kumanova.
Kakšni so pogoji? Pravzaprav je
vse prišlo precej hitro in si pogojev
nisem predstavljala. Sedaj lahko
rečem, da so nam zelo lepo uredili,
standard je dokaj visok in se glede
tega ne moremo pritoževati, šola-
nje je naporno, precej zahtevajo,
čeprav sem študijskih in naporov
na letališču vajena. Zraven intelek-
tualnega dela moramo biti tudi v
primerni telesni kondiciji za lete-
nje, skakanje. Res, veliko delamo.
V . je vnaprej načrtovano. Za^ne-
že navsezgodaj, dopoldan
imamo pouk, popoldan malo pro-
sto, nato obvezno učenje ki ga
,,potegnemo" tudi po večerji.
Prosti čas med tednom izkori-
S amo za športne aktivnosti, na
voljo imamo glasbeno sobo z in-
strumenti, dobro založeno čitalni-
co s časopisi iz vseh republik in av-
tonomnih pokrajin. Izhodi v mesto
so takšni kot v vseh podobnih šo-
lah, lahko pa gremo tudi izredno.
Vendar vedno ni dovolj časa."
— Takšna oblika usposabljanja
je nekaj posebnega, novega. Kako
so vas sprejeli moški tovariši?
,,S tem je tako. Učijo nas tisti.
ki so nekoč leteli in aktivni piloti.
Vsi nas pravzaprav gledajo z začu-
denjem, ni jim šlo v račun, da bi
ženske lahko letele kot borbeni
piloti. Po tej plati imamo te začet-
ne težave. Moramo jim dokazova-
ti, da smo sposobne narediti vse,
kar so sposobni oni, da se lahko
naučimo vse in da se ne bojimo
stvari za katere menijo, da se jih
bojimo.
Od tega šolanja pričakujem zla-
sti to, da bom motorni pilot v klu-
bu in drugje. V klubskih razmerah
bi to bilo navsezadnje-zelo drago,
tako pa bom skozi to šolo dobila
dovoljenje športnega pilota, vsako
leto bom imela na volio določeno
število ur letenja, ki jih zagotovi
JLA za svoje potrebe. Takšne
organizacije in kakovosti šolanja si
v klubih gotovo ne moremo privo-
ščiti."
— Odsotna si od doma, letališča
v Moškanjcih, študija. Kakšni so
stiki z domom, prijatelji?
,,Dobri. Sedaj, ko sem doma, je
moja druga pot na letališče. Sicer
pri tem ni težav. Študij slavistike,
kjer sem v četrtem letniku, sem
seveda prekinila. Odsotnost se bo
gotovo poznala. Vendar nekai mo-
raš dati tudi za kaj drugega.
Zamujeno bom seveda kasneje na-
doknadila.
Sedaj sta v Zadru tudi klubska
tovariša Polda Ambrožič in Slavko
Hrnčič. V začetku, v prilagajanju,
je to bilo zelo ugodno. Tako smo
Ptujčani kar dobro zastopani, do-
bro se počutimo in razumemo."
1. kotar
Milena Cestnik (folo J. Bračič)
SPREMEMBE
V VODSTVU
OK SZDL
PTUJ
Kot smo že poročali, je bila
dosedanja predsednica OK
SZDL Ptuj MARICA FAJT na
programsko volilni konferenci,
16. marca 1984 izvoljena za
predsednico Medobčinsk^a sve-
ta SZDL za Podravie. Zato je
predsedstvo OK SZDL Ptuj, v
skladu s statutom in pravili, iz-
vedlo kadrovski postopek za evi-
dentiranje in izvolitev predsedni-
ka in sekretarja »^K SZDL Ptuj.
Po utečenem kadrovskem posto-
pku je bil za predsednika evide-
ntiran ANTON ZOREČ, sekre-
tv OK SZDL, prej pa protesor v
SSC ter aktiven in uspešen druž-
benopolitični delavec v KS Gra-
jena m v občini Pti^. Za novega
sekretaija OK SZDL pa je oil
evidentiran JANEZ DREVEN-
SEK, namestnik načelnika Odd.
za ljudsko obrambo SO Ptuj, po
poklicu pa profesor.
Oba evidentirana možna kan-
didata so v vseh krajevnih konfe-
rencah SZDL enotno podprli, kar
je bilo potrjeno tudi na prvi pro-
gramski seji OK SZDLTtuj, 29.
marca, ko so ju delegati za pred-
lagani funkciji tudi soglasno iz-
volili.	FF
Anton Zorec, predsednik OK
SZDL Ptuj
Janez DrevenSek, sekretar OK
SZDL Ptuj
Janez Vrečer, podpredsednik OK
^ZDL je bil tudi delovni predsed-
fiik konference.
Foto: M. Ozmec
Rojen je bil 2. decembra 1910 v
Cezanjevcih pri Ljutomeru. Oče je
bil krojač, imeli pa so tudi malo
zemlje. V družini je bilo več otrok.
Janko se je izučil za mizarja in leta
1935 je dobil zaposlitev v Želez-
niških delavnicah v Ptuju. Tu se je
vključil v napredno delavsko giba-
nje, sodeloval v rdeči pomoči in pri
drugih akcijah. Bil je simpatizer
KPJ in junija 1941 je postal član
KPJ, sprejel ga je Leopold Voda,
sekretar ilegalne celice KPJ v Že-
lezniških delavnicah.
' Leta 1941 je sodeloval pri
oblikovanju prvih postojank OFna
ptujskem območju in pri drugih
akcijah. Oktobra 194J ga je ges-
tapo aretiral, po zverinskern mu-
čenju v zaporih je bil poslan v
zloglasno taborišče Dachau in z
izredno voljo mu je uspelo, da je
preživel. V domovino se je vrnil po
osvoboditvi z močno zrahljanim
zdravjem. Kljub temu je takoj začel
spet z delom v Železniških delav-
nicah, kjer je postal industrijski
obratovodja, kot komunist je delo-
val tudi na terenu pri izgradnji nove
ljudske oblasti.
Leta 1948 je bil izvoljen za
predsednika mestnega ljudskega
odbora Ptuj, zato je moral pustiti
neposredno proizvodnjo, z delavci
pa je ostal vedno povezan. Poleg
dela v MLO je opravljal še vrsto
odgovornih dolžnosti v okrajnem
komiteju KPS — ZKS Ptuj,
odboru OF — SZDL itd Po uki-
nitvi ptujskega okraja, leta 1957, je
postal prvi predsednik občinskega
ljudskega odbora Ptuj, leta 1960pa
je bil izvoljen za sekretarja občin-
skega komiteja ZKS Ptuj. Leta
1958 je bil delegat^ na VII. kon-
gresu ZKJ, kjer je bil sprejet Pro-
gram ZKJ, ki je postal Janku Vo-
grincu temeljna usmeritev nje-
gove nadaljnje aktivnosti.
Z začetkorti leta 1963 je postal
direktor takratnega Trgovskega
podjetja >>Panonija« Ptuj, leta 1968
pa je odšel v pokoj, družbeno-poli-
tično pa je ostal enako aktiven na
vseh področjih še naprej. Med
drugim je bil dolga leta predsednik
Zveze lovskih družin Ptuj, od leta
1973 predsednik Občinskega
odbora ZZB NO V Ptuj, opravljal
pa je tudi številne druge odgovorne
družbene dolžnosti.
Za svoje revolucionarno in ak-
tivno družbeno-politično delovanje
je prejel naslednja državna odliko-
vanja:
Red za vojaške zasluge s srebr-
nimi meči
Red dela s srebrnim vencem
Red bratstva in enotnosti s
srebrnim vencem
Red zaslug za narod s srebrno
zvezdo
Red zaslug za narod s srebrnimi
žarki
Red dela z rdečo zastavo
Leta 1969 je prejel Plaketo
občine Ptuj, leta 1981 pa Zlato
plaketo občine Ptuj, prejel pa je
tudi Plaketo ZZB NOV Jugosla-
vije.
Bil je tudi nosilec Zlatega znaka
O F slovenskega naroda, in Zlatega
znaka Zveze sindikatov Slovenije.
Ob njegovi 70-lethici pred dob-
rimi tremi leti smo med drugim
zapisali, da Janko Vogrinec, tudi
kot upokojenec »skoraj ves svoj čas
od jutra do poznega večera posveča
družbenemu delu na vseh področ-
jih«. Tak je bil Janko Vogrinec še
vedno do zadnjega koraka, do
zadnjega trenutka njegovega dra-
gocenega in polnega življenja.
JANKOVO POSLEDNJE NAROČILO
KOMUNISTOM
Na programsko-volilni seji Ob-
činske konference ZKS Ptuj, 21.
marca 1984 je bil Janko Vogrinec
izvoljen za člana Občinskega
komiteja ZKS Ptuj in nato na seji
občinskega komiteja še za člana
Predsedstva Občinskega komiteja
ZKS Ptuj. V njem bi zastopal bor-
ce narodffo osvobodilne vojne in
odgovarjal za delo komunistov v
družbenopolitičnih organizacijah
občine Ptuj.
V razpravi na seji konference je
sodeloval tudi Janko Vogrinec in
povedal:
,,Pozdravljam današnjo prog-
ramsko konferenco v imenu ob-
činskega odbora ZZB NOV Ptuj.
Borci pričakujemo, da bo da-
našnja programska konferenca iz
te bogate razprave le sprejela
takšne sklepe, ki bodo zagotovili,
da bomo vsaj z majhnimi koraki
začeli korakati v boljšo bodočnost.
Veliko slišimo, gledamo po televi-
ziji, razpravljamo, razpravlja CK
ZKJ, CK ZKS, ugotavljajo se na
vseh sejah napake, tako da jih ni
potrebno odkrivati, vendar
konkretnih akcij od teh forumov
ni. Hotel bi povedati samo to. So
rešitve, v Jugoslaviji je organizaci-
ja, ki lahko preseka ta gordijski
vozel in da začnemo na novo
delati, to je zveza komunistov.
Nihče drug v Jugoslaviji ni tako
močan, da bi lahko povedel iz te
zagate naše delovne množice. Kajti
zgodovina bo pisala, da je leta
1941, ko nas je zasužnjil fašizem,
bila edina KPJ tista (v naši občini
ni bilo 2619, ampak okrog 40
komunistov, v celi Jugoslaviji pa
okrog 10.000 komunistov), ki je
zanetila odpor proti okupatorju in
množice zavednih Jugoslovanov so
ji sledile in na koncu tudi zmagale.
Zato sem globoko prepričan, da
če bomo v bazi pokazali kako je
treba voditi politiko in gospodar-
stvo, da samo z zgledi bomo lahko
rešili to v kar smo danes zašli. Vse
resolucije, ki smo jih v zvezi s sta-
bilizacijo napisali, menda prva
resolucija je bila tista, ki smo jo
napisali leta 1981 in samo zapisali:
štedili bomo, postavili se bomo na
lastne noge in več bomo delali. Ves
ta čas pa smo videli, da smo tek-
movali v Jugoslaviji kdo bo več
zapravil. To moramo presekati in
za to je sposobna samo naša poli-
tična organizacija Zveza komuni-
stov Jugoslavije, Zveze komuni-
stov Slovenije in Občinska or-
ganizacija ZKS!"
losti, kijih moramo popravljati in
odpravljati z uresnicevarnem sta-
bilizacijskih programov. Poudaril
je, da stabihzacijska prizadevanja
moramo vsi podpreti, tudi za ceno
la.stnega standarda, če hočemo
priti iz krize, v katero nas je pri-
tisnila mednarodna situacija in
lastne slabosti.
Po razpravi so člani soglasno
podaljšali mandat še za 2 leti se-
danjemu vodstvu KO ZZB NOV
Kidričevo, predsednica Ivica
Majačič. sekretar Franc Vreže in
bli^ajnik Anton Kokol.
Oblconcu so sprejeli še program
dela krmevne organizacije ZZB
NOV Kidričevo, ki obsega v
glavnem enake in podobne ak-
tivnosti kot doslej, s tem, da borci
pričakujejo več pomoči od vseh
DPO v KS in da se bodo tudi
društva bolj vključila v aktivnosti,
zlasti tista, ki združujejo mlade.
»Manj sestankovanja, več kon-
kretnega in organiziranega dela
na vseh nivdih, organizacijah in
društvih v KS Kidričevo« so za-
pisali ob koncu programa.
Besedilo in posnetek:
Konrad Zorec
Na programsko-volilni seji KO ZZB NOV v KS Olga Meglič je 25. marca
fudi sodeloval Janko Vogrinec, pohvalil delo borcev v tej krajevni
skupnosti in nakazal naloge predvsem pri uresničevanju stabilizacije.
Foto: S. Kosi
Priprave na prvi krajevni praznik
Vsi družbeni dejavniki v krajevni skupnosti Ivan
Spi^lcnak Ptuj so sredi skrbnih oriorav na svoi kra-
jevni praznik, posvečen spominu na velikega vzo-
rnika. komunista-kovača IVANA SPOLENAK A,
kije umrl 16. aprila 1940. To bo odslej njihov pra-
znik. ki ga bodi' letDS proslavili prvič in sicer s
prireditvijo, ki bi) v petek. 13. aprila ob 17. uri v
domu krajanov. O vsebini programa bomo pod-
robneje poročali prihodnjič.
v sofielovnnni ?. /fod^ovmskim društvom Ptuj.
konkretno s prof zgodovine Ljubico Suligojevo so
pripravili za tisk brošuro o Ivanu Spolenaku. Bro-
šuro bodo skupno z vabilom na proslavo prejeli vsi
krajani. Iz arhivskih listin so tudi ugotovili, da se
pravilno.piše priimek SPOLENAK in neSpolenjak.
Zaradi tega so pri Skupščini občine Ptuj ix>dvzeli
tudi ustrezni postopek, da se popravi ime osnovne
šole. ulice in krajevne skupnosti, ki so poimenovane
po Ivanu Spolenaku.
FF
SKUPŠČINA RAZISKOVALNE
SKUPNOSTI
v dvoletnem mandatu se je skupščina Raziskovalne skupnosti občine
Ptuj v torek, 27. marca 1984 sestala na svoji 7. seji. Delegati, od 42 se jih je
zasedanja udeležilo 23, so pregledali in ocenili delo skupnosti v preteklem
letu ter sprejeli potrebne sklepe za podaljšanje prispevne stopnje in začas-
nega finančnega načrta skupnosti za leto 1984. Brez pripomb so sprejeli
Sporazum o skupnem programu na področju množične ustvarjalnosti, ki
naj bi predvsem spodbudil in konkretiziral sodelovanje na tem področju v
regiji. Sprejeli so tudi sklep o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o
usklajevanju in uresničevanju raziskovalnih programov skupnega pomena
na osnovi katerega naj bi občinske raziskovalne skupnosti ugotavljale,
oblikovale in usklajevale skupne raziskovalne programe ter tako smotrno
usmerjale sredstva in zmanjševale možnosti vsebinskega podvajanja razis-
kav.
Delegati so podprli pobudo predstavnika občinskega sindikalnega sve-
ta, da bi le-tega redno obveščali o udeležbi delegatov na sejah skupščine.
Občinski sindikalni svet pa bi prek predsednikov konferenc in izvršnih od-
borov osnovnih organizacij sindikata vodil aktivnosti s tistimi delegacija-
mi in konferencami delegacij, ki ne zagotavljajo udeležbe svojih delegatov
na zasedanjih skupščine.
V zadnji točki dnevnega reda so se delegati skupščine zahvalili doseda-
njemu predsedniku skupščine Janezu PIČERKU za aktivno in ustvarjalno
delo, ki mu je potekel mandat. Za novega predsednika so izvolili dr. Cvet-
ka DOPLIHARJA in za njegovega namestnika Bojana ZiGMANA, ki je
to funkcijo opravljal že doslej.	jsj g
Manj sestankovanja,
več organiziranega dela!
Podobno kot v drugih krajev-
nih organizacijah, so se pred
kratkim sestah na svoji redni
programsko-volilni konferenci
tudi člani KO ZZB NOV Kidri-
čevo. Poročilo o delu v dveletnem
mandatu je dala predsednica Ivi-
ca Majačič. V poročilu je pri-
kazala delo članov ZZB NO v pri
organiziranju raznih proslav, po-
hodov, sodelovanje z ZSMS in z
drugimi DPO v KS in podobno.
Člani ZB NOV so bih stalno pri-
sotni v vseh akcijah, v CZ, vsako
leto sodelujejo pri organizaciji
varnega prehoda za pešce, ob za-
četku sol. leta za najmlajše, člani
komisije za socialna vprašanja so
redno obiskovali na domu sta-
rdše, bolne člane in invalide ter
jih seznanjali z delom itd.
V razpravi so člani kritično
ocenili, ne le delo v lastni krajevni
skupnosti, kjer vlada preveliko
mrtvilo, premalo je povezanosti
med DPO in organi krajevne sa-
mouprave itd. To sta potrdila tudi
predstavnika KS Ivan Mazera in
Jože Brglez. Na sestankih smo
preveč probleme le ugotavljali,
kritizirali, premalo pa naredih, da
bi jih odpravili.. . Kritično so
ocenili razpis za novo državno
himno in enotno podprli predlog,
da ostane sedanja himna. Prav
tako niso mogli dojeti, kako to, da
družba nima denarja za dotiranje
glasila TV-15, ki je v finančnih
težavah.
V razpravo se je vključil tudi
Janko Vogrinec, (ko to objavlja-
mo že pokojni) predsednik
občinskega odbora ZZB NOV
Ptuj, ki je potrdil dejstva, na-
kazana v razpravi in opozoril na
druge napake v naši polpretek-
Borcl v Kidričevem na svoji programsko-volilni konferenci.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRŠNI SVET
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi 16. člena
Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja
dohodka v letu 1983 (Uradni list SRS št. 3/83) objavlja
PODATKE
o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine
Ptuj za leto 1983
1.	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ugotavlja, da je bila rast
sredstev /a osebne dohodke v gospodarstvu občine Ptuj,
razporejenih v letu 1983 v primerjavi z letom 1982, 36
2.	Čisti osebni dohodek na delavca je porastel v letu 1983 v
primerjavi z letom 1982 za 32,8
Številka: 30-3/83/2
Datum: 28/3-1984
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OIK INE PTUJ
JANKO BI ZJ \K I. r.
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
5. april 1984 - TEDNIK
Dober, den, vsem fkuper. Precik dugo se nesmo srečali. Neje bilo cajta
za pisanje no mlotenje prozne slame, kak včosik gdo upravičeno reče. V
gorici je trebalo trske obrezali, sodno drevje spucati, roni krompir vsaditi
no še marsikaj drugega naredili. Tak je pač to na gruntu gdo se gor na
zimo pomtod sprovi. Dela tejko, ke ne vidiš no ne več kerega bi se prvo
lota. Meni se zdi, da je še skoro malo premrzlo za loti cajt. Jaz še zdaj
nesen dugih got do j sleka. Malo pa je tudi dobro, da narova no mrzlo
vremen bremzata rastlinje, saj bi se lahko zgodilo, da bi potli mraz vse
vrag vzeja, kak se je to včosih v prešjih letah že zgodilo.
Kaj pa vure ste premeknili na poletni cajt. Mija z Mico sma to
naredila, samo ne vema kaj bi z našim kokotom naredla, ki šef o rt naprej
po zimskem cajti kikiriče.Jebal ga na motkin štil, nikak ga nemrema
navaditi na novi poletni cajt. V kurjak sma mu vekarco nastavla pa nič ne
pomaga. Zgleda, da je ie malo boj stori no tudi slepi, saj vsoko
kuro pohodi pa Se na sosidove skoče. To še ne bi nič hudega bilo, če ne
bi moja Mica provia: „Lujs, vzemi si zgled po našem kokoti, nibeni
putkici nič ne šenka, ti pa niti več kikirikati nemreš, ne da bi še kaj drugega
nareda . . . ' Jaz ji ne osionem nič duien pa ji nazaj zabrusin. „Kaj se le
hreniš, kvokače je treba pri miri pistiti!"
Tak te vidite, malo heca more biti v resnih cajtih. Kaj pa na to provite,
da se bodo pre zdaj cene odtalile. Premoj duši. zdaj pa je ie resen drugo
iivljenje. Vreča umetneg^ gnojila košta tejko, ke je to ie prova
dragocenost. Te pa nam kmetijski pospeševalci provijo, da moremo fejst
zemljo gnojiti. Kak boš hujdiča gnojila, če več za gnoj doš kak potli za
pridelek dobiš.
Pa kaj bi van jomra, saj sami viaite, kak to gre. Jaz pač rečem, pridno
je treba delati pa še se do iiveti. Nikad neje tak bilo, ke ne bi nekak bilo.
To je ie stori pregovor v keren je dosti resnice.
Tejko te za gnes. Lepo vaspozdravljan.	LUJZEK
V Kicarju ob dnevu OF
V Kicarju v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica sta se na skup-
no sejo sestala Odbor vaške samouprave in novoizvoljeni Odbor SZDL, ki
je za svojega predsednika izvolil Franca SPRAHA, za sekretarja pa Jožeta
CVETKA.
Odbora sta podrobneje obravnavala naloge v zvezi sodelovanja mla-
dinskih delovnih brigad zvezne mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice
'84", ki bodo sodelovale pri izgradnji vodovodnega omrežja v Kicarju.
Obravnavala pa sta tudi naloge v zvezi priprav na pohod ,,Po poteh
revolucije — MOSTJE '84". Dogovorili so se, da bodo v počastitev Dneva
OF slovenskega naroda odprli drugo tretjino vodovodnega omrežja v
Kicarju, na dan pohoda 27. aprila ob 9.30. V ta namen bo letošnja posto-
janka Ilečove čete krajevne skupnosti Grajena in Slovenskogoriške — La-
ckove čete krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica pri gasilskem domu
v Kicarju. Mladina Kicarja bo ob tej priložnosti pripravila kulturni pro-
gram. Predtem pa bodo v Kicarju uredili tudi okolje spominskega obeležja
Slovenskogoriške — Lackove čete in Banj in gaj.
Vodovod in cestno
omrežje
Krajevna skupnost Lapoije se uvršča med manj razvita območja
občine Slovenska Bistrica pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Kra-
jevna skupnost ima skupno 11 vasi in združuje okoli 1630 krajanov. V
njej nimajo nobenega industrijskega ali drugega proizvodnega objekta,
zato se mora vsakodnevno 530 krajanov voziti na delo v bližnje indus-
trijske kraje.
Največ težav imajo z neurejenimi cestami in vodovodnim omrež-
jem. Prav za hitrejše urejanje teh problemov bodo v kratkem v Laporju
sklicali problemsko konferenco vseh krajevnih organizacij, skupščine
občine in komunalne skupnosti Slovenska Bistrica, kjer bodo ob iskanju
naj ugodnejših rešitev krajani ponudili tudi svojo veliko pripravljenost za
hitrejši razvoj kraja z lastnimi sredstvi in delom.
Prav v tem času pa v krajevni skupnosti že poteka akcija ureditve
vodovoda pri Dolgem vrhu, Razgoiju in Zgornji Brežnici, kjer jim
pomanjkanje vode najbolj otežuje pri zagotavljanju najnujnejših živ-
ljenjskih pogojev. V pripravi pa so že načrti za gradnjo vodovodnega
omrežja v kraiih Kočno. LaDorie in Hošnica.
V letošniem letu načrtujejo zgraditi še mrliško vežico v Laporju, za
katero bodo "krajani namenih les, denarna sredstva pa tudi več prosto-
voljnih delovnih ur. V tem letu bodo iz programa krajevnega samopri-
spevka asfaltirali cesto v kraju Vrhole in zgradili transformatorske
postaje v Laporski gorci in na Žabljeku.
S temi pridobitvami, čeprav majhnimi, vendar za KS Lapoge zelo
pomembnimi, se bodo v precejšnji meri odmaknili iz precejšnje gos-
podarske zaostalosti.	Viktor Horvat
Spominkarstvo v razmahu
Prva razstava izvirnih domačih spominkov bo
Ptujčanom in drugim ostala dolgo v spominu. Na
razstavo se je prijavilo 54 izdelovalcev, od tega 12
industrijskih izdelovalcev. Komisija, ki jo je vodil
magister etnologije Janez Bogataj je imela odgovorno
delo. V celoti je izločila 4 izdelovalce in nekatere
manj ustrezne izdelke 13 izdelovalcev. Dvaindvaj-
setim izdelovalcem pa je dodelila plaketo kurent za
izdelavo izvirnih spominkov.
O razstavi je Janez Bogataj zapisal v glasilo Turi-
stične zveze Slovenije: ,,V celoti je prireditev zelo
uspela, saj smo med številnimi izdelki, ki so prispeli
na natečaj, dobili nekaj zares kvalitetnih spominkov,
in tudi idej ali zasnov, v kateri bi jih morali razvijati.
Predvsem pa bi morala trgovina čimprej ponuditi
tudi vse doDre primere na polican svojih pro-
dajaln; tudi tako selekcionirane, kot so bile na
razstavi v izložbah ptujske Blagovnice, ko smo lahko
že iz daljave opažali razliko med dobrimi spominki in
tistimi, ki s^ bližje kiču in drugim cenenim rešit-
vam."
V Ptuju in okolici imamo že veliko prodajnih mest,
kjer ponujajo spominke v izobilju. Velja pa
poudariti, da so še vedno ,,razmetani", da niso
selekcionirani. To pa še ne pomeni, da si ptujski
trgovci in drugi se trudijo ponuditi kvalitetnih spo-
minkov. v večini nastajajo taka prodajna mesta po-
vsem slučajno.
Tako je bilo tudi v Rimski peči. Kot je povedal
poslovodja Jože Bezjak je pri njih ponudba spo-
minkov ,,slučajna". Imeli so pač neizkoriščen pro-
stor. In od decembra se je ponudba zelo razširila.
Veliko je spominkov iz Ptuja, veliko je ročnih del.
Lahko bi sicer imeli več dražjih spominkov, vendar ti
za trgovino z mešanim blagom (kot je Rimska peč)
niso najbolj primerni.
Na razpolago je okrog 60 različnih spominkov. V
zadnjem času se je ponudba skrčila, predvsem zaradi
večjih nakupov ob prazniku žensk. Načrtujejo pa v
kratkem obisk skladišča ali pa razstave, na kateri
bodo izbrali primerne spominke.
Kupci se v glavnem dobro odzivajo, mnogo je sicer
ogledovanja — cene so problem. Kdor pa ceni ročno
delo, je voljan tudi plačati. Čeprav ni moč trditi, da
cenenih izdelkov nimajo. Tiste ta prave izbirčnosti pa
tudi še ne poznajo. Bo že držalo, da se pri ponudbi
spominkov učita tako trgovec, koi Kupec.
Jože Bezjak je tudi povedal, da se bodo potrudili
in prodajno mesto za spominke primerno uredili.
MG
Za hitrejši razvoj
Haloz
Tako kot pred kratkim v Majšperku, se bodo kmalu tudi v krajevni
skupnosti Ptujska gora odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Seda-
nji bo potekel 13. maja, z njim pa so v preteklih petih letih uresničili mnoge
naloge, tudi s pomočjo širše družbene skupnosti. Modernizirali in gramozi-
rali so ceste, zgradili transformatorske postaje, sofinancirali odkup zgrad-
be za telefonsko centrrlo v Majšperku. zgradili mrliško vežico in uredili po-
kopališče na Ptujski gori, prispevali za civilno zaščito, za gradnjo avto-
busnih postajališč in ureditev cestne razsvetljave. Za uresničitev teh nalog
so krajani s samoprispevkom zbrali skoraj pet milijonov dinarjev.
Da bi prispevali k nadaljnjemu razvoju te haloške krajevne skupnosti
so se odločili, da bodo tudi v naslednjih letih plačevali samoprispevek. Se-
veda odločitev še ni dokončna, saj bodo o tem odločili krajani na referen-
dumu, ki naj bi bil 6. maja. O vsem tem se bodo pogovorili na vaških zbo-
rih, kjer bodo ocenili tudi referendumski program. Sestavljen je iz dveh de-
lov — prvi do leta 1985, drugi del pa zajema naslednje petletno obdobje,
torej do leta 1990. V obeh programih je na prvem mestu modernizacija
cest, vzdrževanje cest, mostov, kanalov in gradnja transformatorskih po-
staj. V prihodnjem letu naj bi izdelali tudi projekt za dom občanov, v na-
slednjem petletnem obdobju pa bi že pričeli z gradnjo. Seveda so v pro-
gram vključene tudi programske naloge skladno s sklepi skupščine krajev-
ne skupnosti.
Sredstva, ki jih bodo v krajevni skupnosti zbrali s samoprispevkom se-
veda ne bodo zadoščala za uresničitev vseh nalog, vendar predvidevajo, da
bodo k sodelovanju pritegnili samoupravne interesne skupnosti, tako kot v
tem srednjeročnem obdobju.
V krajevni skupnosti se zavedajo težkega gospodarskega položaja in
pomanjkanja denarja za skupno in splošno porabo, s tem pa seveda tudi za
razvoj krajevnih skupnosti. Prepričani pa so, da bodo z lastno udeležbo
vplivali na odločitev delegtov v interesnih skupnostih, da pomagajo pri hi-
trejšem razvoju Haloz. Lastne volje, interesov in želja imajo v krajevni
skupnosti na pretek, želijo pa si, da v svojih prizadevanjih ne bi ostali sami.
N. Dobljekar
Letos odlično za
Lovrenčane
Minuli teden, od ponedeljka do petka, je bilo ptujsko gledališče
prizorišče še eneea občinskega srečanja ali pregleda ljubiteljske kulturne
dejavnosti — VII. srečanja gledaliških skupin občine Ptuj, na katerega je
Zveza kulturnih organizacij povabila izvajalce devetih predstav,
sodelovali pa so igralci iz šestih društev. Lovrenčani s Partljičevo igro Moj
ata socialistični kulak, Vitomarčani z Rabadanovo komedijo Kadar se
ženski jezik ne suče, Cirkovčani z Gogoljevo Ženitvijo, Hajdinčani z
Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo, Zetalčani s Katajevim
Dnevom oddiha in Ptujčani z dvema predstavama — Partljičevo
monodramo Nekoč in danes in Cankarjevim Pohujšanjem v dolini
Sentflorjanski.
Z,a tokratno predstavitev dela dramskih skupin lahko posebej izvza-
memo člane PD Lovrenc na Dravskem polju, ki so prišli v Ptuj z lepo
izdelanim Partljičevim tekstom in bodo skupaj z Otom Mesaričem —
članom ptujskega gledališča (monodrama Nekoč in danes) zastopali
ptujsko občino na področnem srečanju, ki bo letos v Gornji Radgoni.
V naslednjih letih bi morali misliti na nekatere organizacijske
spremembe. Tako najprej na izbor tistega, kar bo predstavljeno v Ptuju
in na časovno razporeditev posameznih predstav. Prvo bo možno izvesti
le ob zadostnem številu aktivnih gledaliških skupin, drugo pa nekoliko
lažje. S tem bomo skupine nekako prisilili, da bodo delale boljše,
predvsem pa kvalitetnejše. Ze letos je bil repertoarni izbor zanimivejši kar
kaže na pomemben napredek. Več pozornosti bo potrebno dati še sceni,
kostumom in sami igri, pa tudi še več strokovne pomoči in sodelovanja
bo potrebno s strani Zveze kulturnih organizacij. Pogovori po predstavah
so veliko tega osvetlili z različnih strani, pokazali pa tudi, da so ljudje še
vedno pripravljeni delati kljub temu, da so omejeni v prevozih in da so
tudi drugi stroški močno narasli. K temu delu jih je potrebno le še
primerno spodbuditi in jim tudi po strokovni plati več pomagati.	»
mš
„V vrtincu pomladi"
v Gorišnici
Pod geslom V vrtincu pomladi,
je vodstvo Osnovne šole Franc
Belšak iz Gorišnice priredilo v pe-
tek 30. marca prvo srečanje glas-
benih skupin in solistov in-
strumentalistov iz osnovnih ter
glasbenih šol ptujske in ormoške
občine.
Srečanje, ki je potekalo v nabito
polni dvorani Kulturnega društva
Gorišnica, je pričel otroški zborček
domače šole, vse navzoče pa je
pozdravil ravnatelj Ivan Voršič.
Zatem so se na odru zvrstili pevski
zbori, manjše vokalne in plesne
skupine iz.osnovnih šol Gorišnica,
Markovci, Velika Nedelja, Dorna-
va in Ivan Spolenjak z Brega pri
Ptuju ter solisti instrumentalisti iz
glasbene šole Ptuj in Ormož.
Srečanje, ki bi naj postalo tradi-
cionalno je dobro zamišljeno in če
prezremo nekatere začetniške hibe
ter nepotrebni vsebinski spodr-
sljaj, potem ga lahko ocenimo kot
otroško ljubko!
I. C.
Likovna pomlad v
Srednješolskem
centru
V sredo, 28. 3. smo bili v mla-
dinskem razstavišču SSC priča
likovni predstavitvi mladih
ptujskih srednješolcev, ki rastejo
ob strokovnem vodstvu akadem-
skega slikarja Albina Lugariča.
Predstavilo se je o cianov likov-
nega krožka: Zdravko Majcen, Ve-
sna Emeršič, Irena Furek, Valerija
Pintarič, Dominika Vaj^el in Petra
Faganel. K ustvarjanju jih kot pra-
vijo sili želja, da bi vse kar
zaznavajo, predvsem pa lepoto v
paleti barv, skladnost linije m obli-
ke, prenesli na papir.
Ker je temeijno licnouišče likov-
nega upodabljanja risba, ki so ji
letos v krožku posvetili največ časa,
so se na tej razstavi predstavili
predvsem z risbami. Ogledali smo
si lahko portrete, človeško figuro v
gibanju, kompozicijske zakonitosti
pokrajine in tihožitja.
z,elimo m, da di ono miaumsico
razstavišče kraj. kjer bi se nakliu-
čni oDiSKovalci, predvsem pa
dijaki med odmon po napornih
urah pouka lahko ob sprehodu
mimo razstavljenih motivov
spočili, sprostili in nabrali nove
moči za učenje.
S. B.
k krajevne
skupnosti Cirkuiane
v tej haloški krajevni skupnosti so se pred kratkim krajani odločili
za novi samoprisf)evek, ki ga bodo v večini namenili za urejevanje
komunalnega področja. Ob nedavnem obisku smo v pogovoru s pred-
sednikom sveta Martinom Zuranom slišali nekaj zanimivosti iz
dosedanjega dela, sedanjega in načrtih.
Veliko negodovanja med krajani Medribnika je povzročila odločitev
avtobusnega prevoznika (TOZD Avtopark), da zaradi neurejenega
obračališča pri trgovini v ta kraj ne bodo vozili. Medt' ji ko so
ugotavljali, kdo je za ureditev pristojen, oziroma zakaj je asfaltna
prevleka popustila, so morali krajani po več kilometrov peš do postaje v
Cirkulanah. Hkrati pa avtobus, ki vozi skozi Medribnik v druge kraje, na
tem postajališču sploh ne ustavi. Upamo, da je ta problem, ki se je vlekel
ves marec, že urejen. Ne glede na pristojnosti, krivdo ali kaj drugega to ni
pravi niti človeški način. Krajani ne smejo ostati brez prevoza! Posnetek
je bil narejen v ponedeljek, 19. marca In na ta dan nismo videli pravega
vzroka, da avtobus ne bi mogel obrniti!
Med dosežki minulega obdobja, zelo pomembnimi za to pretežno
kmetijsko območje, je regulacija potoka Belana pri Cirkulanah. Na ta
način so močno izboljšali kmet^ske površine v tej dolini, kjer je dosedaj
bilo močvirno in je rasla slaba krma. Sedaj so tu že prve njive.
Podobno se obeta tudi v dolini Bele proti Medribniku. Ob ugodnih
vremenskih razmerah bodo tudi tu izvedli regulacijo in tako izboljšali
kmetijske površine. Lastniki zemljišč so že v akeui, saj odstranjujejo
drevje in grmičevje, da bi regulacijo prej in lažje izvedli.
v Cirkulanah imajo velike težave s prostorom za sestajanje in prireditve.
Tako je domača dramska skupina pripravila veseloigro Ko se ženski jezik
ne suče, vendar samo pripravila, saj se predstaviti niso mogli. Oder v šoli
še ni bil pripravljen, čeprav so se dogovorili, da bo do premiere v.e v
redu. Čez nekaj časa bo bo|je, saj so začeli z razširitvijo gasilskega doms
in bodo tako tudi ta problem odpravili.
Tekst in foto: I. kotar
TEDNIK - april 1984
KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 5
POGOVOR Z ANTONOM BRGLEZOM
PLES NI SAMO ZABAVA
V Cirkovcah na Dravskem po-
lju že več kot pet desetletij deluje
folklorna skupina Vinko Korže. V
lem času so iztrgali pozabi mar-
sikateri ljudski ples, marsikatero
ljudsko pesem. Zadnjih 22 let vodi
folklorno skupino Anton Brglez.
Pod nje^vim vodstvom je fol-
Icloma uejavnost v krajevni
skupnosti dobila široke razsež-
nosti, saj so plesalke in plesalci,
godci in pevci ponesli sloves tega
malega kraja in s tem tudi
Slovenije daleč prek državnih
meja. Gostovanj doma in v tujini
je bilo toliko, da bi jih težko na-
šteh. Člani folklorne skupine so si
ob gostovanjih ogledali mnoge
kraje, spoznali življenje in delo
ljudi, njihove' običaje, videli
mnogo zanimivosti...
Za vsem tem pa se skriva gara-
nje in še enkrat garanje. V fol-
klorni skupini ne more plesati
kdorsibodi. Izpiljen plesni korak,
posluh za glasbo in petje, kulturna
razgledanost —- to so poleg pri-
dnosti in redne vadbe pogoji, da si
lahko član skupine s petdesetletno
tradicijo. Vaje so dvakrat na te-
den. pred nastopi še bolj pogosto,
seveda v popoldanskih oziroma
večernih urah, v prostem času.
Med člani folklorne skupine Vin-
ko Korže je mnogo mladih, ki so
prvič zaplesali že v pionirski sku-
pini osnovne šole v Cirkovcah.
Trenutno imajo tri skupine, tako
daje selekcija pred nastopi dokaj
ostra. Sedaj se pripravljajo na
gostovanje na Nizozemskem, kjer
bodo sodelovali na festivalu fol-
klornih skupin z vseh petih kon-
tinentov.
»Program že sestavljamo,«
pravi Anton Brglez, »saj bomo
imeli vsak dan nastop ali dva. Se
vedno ne vemo, kdo bo šel na
Nizozemsko. Vadimo in pilimo
plesni korak, na gostovanje bodo
šli samo najboljši. Razlog je znan
— na festivalu bomo predstavniki
Jugoslavije.
Z nošami trenutno ni pro-
blemov, saj smo jih obnovili. Se-
veda pa nas je to stalo precej de-
narja, ker noše niso poceni. Sedaj
nas bolj teži drug problem. Ude-
ležbo naše skupine na festivalu
moramo delno sofinancirati. To
pomeni, da moramo zbrati dovolj
denarja za potne stroške, ki niso
majhni.
Nekaj denarja smo dobili —
tako kot vsako leto — od pro-
svetnega društva, kjer delujemo
kot sekcija. Precej smo ga zaslužih
z lastnim delom, ko smo ob pustu
organizirali veselico. Pričakuje-
mo tudi pomoč Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj, pa tudi
nekatere organizacije združenega
dela so obljubile pomoč.«
Čeprav sva se z Antonom
Brglezom pogovaijala predvsem
o gostovanju na Nizozemskem,
mimo običajnih denarnih pro-
blemov ni šlo. V ptujski občini je
namreč ljubiteljska kulturna de-
javnost izredno množična, de-
narja pa je premalo. Dosedanja
delitev sredstev je bila bolj ah
manj linearna, zato so bila razna
društva bolj odvisna od lastne iz-
najdljivosti in od sodelovanja s
krajevno skupnostjo ali združe-
nim delom. Cirkovčani so tako
sodelovanje uspešno uveljavili že
pred leti, pa vendar menijo, da bi
morali v zvezi deliti denar selek-
tivno. Letos so se že dogovorili za
določitev kriterijev, po katerih
b(xlo v prihodnje delih denar.
Merilo naj bo predvsem kakovost
posameznih skupin, njihova uve-
ljavitev v slovenskem kulturnem
prostoru in v tujini.
»Nastopi v tujini so izredno
naporni,« je povedal Anton
Brglez. »Potovanja z avtobusom
niso prijetna, vedno nas priganja
čas, nastopi so zahtevni. Gledal-
cev ne zanima, kako smo potovali
na gostovanje, kako se počutijo
plesalci, so dobre volje ali ne.
Plesni korak mora biti lahkoten,
nasmeh mora spremljati plesalce,
vrisk se mora slišati. Seveda pa s
tem nočem reči, da so gostovanja
doma ah v tujini samo garanje.
Nasprotno, vsak par je vesel, če je
izbran za nastop, saj je to nagrada
za dolgoletno vadbo, posebej še,
če gre za nastop v tujini.«
Tudi Anton Brglez je ponosen,
ker je bila prav folklorna skupina
Vinko Korže izbrana za festival
na Nizozemskem. Veselje pa se-
veda kali skrb, kako bo z denar-
jem. Gostovanje želijo izkoristiti
tudi zato, da bi gostiteljem pred-
stavih lepote naše ožje domovine.
To pa pomeni, da bo v avtobusu,
ki bo peljal plesalce in muzikante
na Nizozemsko, tudi propagandni
material — upati je, da bodo znah
to izkoristiti predvsem turistični in
gostinski delavci. Cirkovčani
gredo na Nizozemsko avgusta le-
tos — časa za zbiranje denarja in
reklamnih prospektov ni ravno na
pretek. Pa vendar so prepričani,
da jim bo ptujsko združeno delo
stalo ob strani, o ponudbah pa je
slišati tudi iz organizacij združe-
nega dela zunaj občinskih meja.
N. Dobljekar
Anton Brglez
Utrinek z nastopa folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
,,Druga, Dajčmanova hiša, je
zgradba v nemškem renesančnem
stilu, z visokim pritličjem in izred-
no lepo okrašena. Tudi ta hiša je
vogalna, katere ena fronta omejuje
Florijanov trg in druga ustvarja
vhod v Cerkveno ulico." (J. Fels-
ner: Ptuj in njegova okolica, 1895,
str. 61)
Dajčmanova hiša je bila ena iz-
med najstarejših hiš v mestu, še iz
16. stol. Kot na drugih iz tega časa, so se tudi na tej stavbi mešali poznogot-
ski in zgodnjerenesančni elementi. Izmed ptujskih zgradb tega časa sta za
najlepši veljali prav Dajčmanova in Poskočilova hiša. Dajčmanova v bist-
vu še stoji (Murkova ul. 2), vendar je doživela v 19. stol. takqobsežne pre-
zidave, da se je od prvotne stavbe ohranilo bore malo. Povsem pa je bila
zrušena Poskočilova hiša, ki je leta 1906 odstopila prostor novemu magi-
stratu, za katerega je narisal načrte arhitekt Maks baron Ferstel.
Na odličnost Poskočilove hiše dajejo misliti že njeni graditelji. Leta
1571 so jo dali postaviti dominikanci. Konec 18. stol. jo je prevzel v posest
Franc Poskočil, domačin in lastnik ene od treh velikih trgovskih hiš v Ptu-
ju, ki so cvetele vse do izgradnje južne železnice sredi 19. stol. Od 16. do za-
četka 20. stol. je stavba sicer doživela vrsto prezidav, pritličje je bilo na
koncu že povsem bidermajersko. Vendar so ob predelavah skoraj tri stolet-
ja in pol puščali nespremenjen najodličnejši del te stavbe — vogalni pon.ol.
V sredini ga je podpiral služnik, v spodnjem delu ga je krasilo profiiirano
paličevje, ob straneh sta v zgornjem delu vogale opirala dva stebrička, pod
okenskimi policami pa se je nagnetlo več v kamen vklesanih fantastičnih in
živalskih likov.
Sele ob podiranju so ugotavljali kvalitete Poskočilove hiše. Zato je ne-
kaj kamnoseških elementov z vogalnega pomola vzidanih v vogalni pomol
novega magistrata, kije postavljen na istem mestu, kot je nekoč pomol Po-
skočilove hiše povezoval Florijanov trg z ulico proti Madžarskim vratom.
Izguba Poskočilove hiše ni bila izguba le za Ptuj, saj seje stavba lahko me-
rila z najboljšimi primerki arhitekture 16. stol. na Slovenskem. Arhitektu
Ferstlu pa je kljub temu treba priznati, da je upošteval pri novi gradnji ti-
sto, kar so mu narekovale ostaline stare zgradbe: njene dimenzije, pozicijo
njenega najboljšega arhitektonskega dela in kamnoseške elemente, ki so jih
ohranili. Novi rotovž le po višini presega svojo prednico. Na ta način mu je
dal arhitekt večji poudarek in najodličnejšo pozicijo na trgu.
Marjeta Ciglenečki
Nekdanja Poskočilova hiša na mestu v letih 1906/07 zgrajenega magistra-
ta. Foto Franc Pečar, Ptuj. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka
PMP št. F 2114.
Pisanje lastnih imen
iz latiničnih pisav
»Prebral sem v Delu z dne 31.
decembra Vaš zanimiv prispevek
o novem jezikoslovnem delu in
manjši jezikovni samostojnosti.
Pri tem Vas moram opozoriti na
nekaj napak pri madžarskih iz-
razih, ki ste jih verjetno povzeh iz
obravnavane notice. (...) Me-
nim, da je poročevalka, o kateri
govorite v svojem prispevku, na-
pačno uporabljala priimek Ga-
danji. Madžari takšnega priimka
ne poznajo, pač pa je pravilen
priimek Gadšnyi. Zato bi bilo
prav, da pišemo rodilnik tega
madžarskega priimka Gadanyija.
(Dr. J. N., zaslužni univ. profesor,
Maribor.) — »Gadanjia sem pre-
vzela iz budimpeštanskih Narod-
nih novin — Ljudskega lista, kjer
to obliko tako pišejo. Saj ni prav
tudi ne Gadanjija, kot predlaga
povednik, ker se mož v resnici piše
kar madžarski: Gadanyi — torej
Gadanyija, le da ga tamkajšnji
tisk po vzoru srbohrvaške večine v
listu prepisuje z našimi črkami.«
(M. N., Ljubljana.)
L)r. J. IN. iz Maribora ima po-
vsem prav. Pri Razsodišču smo na
pcKllagi novinarkine pisave me-
nili. da se »mož« res tako piše,
namreč pisno podomačenO.
Temu primerno smo napravili
pravilni rodilnik po zgledu Kosi
Kosija, Loti Lotija, saj se besede
moškega spola z osnovo na i po-
daljšujejo z j. Oblika, ki jo je na-
vedla novinarka, je pravilna v
srbohrvaškem knjižnem jeziku:
ker tam zeva (hiata) med osnovo
in končnico, ki se začenja s sa-
moglasnikom, ne zapirajo. Kako
je novinarka prišla do oblike
Gadanji, nam sedaj zgoraj sama
razlaga. Mi bi ob tem radi le po-
udarih načelo, da se pri obravnavi
latinično pisanih imen iz drugih
jezikov izogibamo posredniškim
jezikom. Tudi novinarji Ljudske-
ga lista (če smo novinarko prav
razumeli, da gre zanje), naj bi se
tega držali in ne ustvarjali kakih
novih norm samo na podlagi slu-
čajne združbe slovenščine in
srbohrvaščine pod streho istega
glasila, pa naj le-to izhaja tudi v za
nas daljni Budimpešti.
Rade volje se odzivamo vabilu
M. N., da naj bi obsodili pisanje v
Szombathelyju ipd., do česar pri-
haja zato, ker novinarji menijo, da
tisti y na koncu izgovarjamo kot i,
v resnici pa označuje skupaj z 1 le
glas j.
„NAŠA BESEDA 84" LETOS NEKOLIKO SLABŠA
Ob letošnjem srečanju pionirskih in mladinskih kuUurno
umetniških društev, ki delujejo v osnovnih šolah in sred-
nješolskem cent.u lahko zapišemo, a je med mladimi veliko
zanimanje za gledališko in plesno dejavnost, žal pa je
sodelovalo premalo osnovnih šol. Tako se je zgodilo, da
centralne niso obvestile podružničnih ali iz kakšne drugega
vzroka niso sodelovale, čeprav skoraj na vsaki šoli delujejo
gledališke, glasbene ali druge skupine, ki pripravljajo
programe ob proslavah, igrice za novo leto in ob drugih praz-
nikih.
V pogovoru z mentorji so podrobneje razčlenili dosedanje
delo v pionirskih kulturno umetniških društvih ali PIKUDIH
— kot jih na kratko imenujemo in pri tem povdarili, da je
potrebna večja izmenjava programov med šolami, da ne bo
prihajalo do preobremenjenosti mentorjev, ki so takorekoč
vse — režiserji, skrbijo za besedila, kostume, za vse proslave
in jubileje.
Pri zvezi kulturnih organizacij ugotavljajo, da letos niso
nastopile nekatere skupine, ki so že pred leti pokazale izredno
dobre programe. Tako je izostal nastop Cirkovčanov,
učencev osnovne šole Tone Znidarič, odziva ni bilo iz
Osojnikove šole . . . , čeprav so marsikje imeli pripravljene
odlične programe, s katerimi so že nastopili ob drugih prilož-
nostih.
Sicer pa je nastope na letošnjem srečanju težko ocenjevati,
ker je potrebno poznati vse okoliščine pod katerimi nastajajo.
Res pa je, da je to delo še vedno premalo priznano na šolah in
da mu bodo morali odmeriti več pozornosti in razumevanja
zanj. Na gledališkem področju je majhno nazadovanje v
kvaliteti, na plesnem pa precejšen napredek — pravijo
ocenjevalci predstav. Ptujsko občino bo na področnem sre-
čanju v Mariboru zastopala mladinska skupna gledališča z
igrico Mali strah Bav-Bav.	mš
■-MITJA MERŠOL-
8. nadaljevanje
Novičarska hrana, ki so jo sedaj lahko dobivali časopisi, je neverjetno
narasla. S pomočjo telegrafa so novice deževale z vseh koncev sveta.
Toda to je bilo treba tudi drago plačevati, čim več novic je prihajalo, tem
^eč denarja je bilo treba zanje odšteti. Začel se je boj za čimvečjc število
(čimbolj svežih novic. Tisti časopis, ki tega denarno ni zmogel, je propa-
•^cl. Pojavil se je še dodatni problem. Nekateri časopisi so imeli dopisnike
^ tujini, ki so pošiljali poročila po pošti. Časopisi — podob..o kot smo vi-
deli pri Timesu — so se tudi navadili zbirati in prirejati novice iz drugih
rasopisov, ki so jih dobivali po pošti. Uporaba telegrafa pa je tak način
dela seveda ogrozila. Ali naj bi zdaj vsak časopis zase pošiljal na vse
konce in kraje svoje dopisnike in jim plačeval novinarske in telcferafske
^oritve? Tega še tako premožen časopis ne bi prenesel. Zato .seje rodila'
^ seveda ne čez noč — zamisel o ustanovitvi poročevalske telegrafske
agencije, ki naj bi vsak dan zbirala novice in jih po telegrafu pošiljala sto
sto časoniisom hkrati.
Približno dest let no iznaidbi telegrafa je že delovalo pet noroceval-'
^Mh telegrafskih agencii: pariški Agence Havas, newyorški Associated
^ress (AP), VVolffsche Telegraphen Buro iz Berlina, londonski Reuter-s
Tf^Ieeram Companv Ltd. in Agenzia Teleprafice Štefani iz Torina.
Prva teh agencij ima svoje korenine v Parizu leta 1832. se pravi še
pred uvedbo telegrafa. Ustanovil jo je Charles-Louis Havas. Ustanovi-
j^ija dveh drugih pionirskih agencij dr. Bernhard Wolff in Paultlilius
^•^uter, pa sta se prav v službi pri njem seznanila z možnostmi za
J^^-lanovitev poročevalsko-novičarske službe. Ta trojica je v naslednjih
lih začrtala delovanje svetovne poročevalske službe, kakršno poznamo
SOVJETSKA TELEGRAFSKA AGENCIJA
TASS (Telegrafnoe Agenstvo Sovjetskogo Sojuza) je precej
mlajši od štirih velikih zahodnih agencij. Ustanovljen je bil z
odlokom sovjetske vlade leta 1925, ko je funkcijo zvezne agencije
prenehala opravljati ROSTA (Rossijskoe Telegrafnoe Agenstvo), ki
je bila ustanovljena leta 1918. TASS je uradni centralni informativni
organ SZ, ki ima svoje agencije v 14 sovjetskih republikah. Na sedežu
v .Moskvi je zaposlenih dva tisoč ljudi. Znotraj SZ ima več kot 5(X)
dopisnikov. V 103 birojih in dopi.sništvih v 97 državah dela skoraj 200
dopisnikov. Dnevni servis Tassa odda v ruščini približno milijon
besed.
Charles-Louis Havas seje rodil v Rouenu v Franciji, 5. julija 1783.
Bilje madžarskega rodu.
Čeprav je mladi Havas študiral stare in sodobne jezike, gaje bolj
privlačilo poslovno življenje. Pri triindvajsetih je bil že eden izmed
pogodbenih dobaviteljev francoske vojske. Zaslužil je toliko, daje leta
1809 lahko že odprl svojo banko. Poleg tega je postal solastnik časopisa
Gazette de France, starega 180 let in enega izmed štirih pariških dnev-
nikov. ki so smeli izhajati tisti čas.
Z Napoleonovim padcem je začelo propadati tudi Havasovo pre-
moženje. Lomiti seje moral čisto drugačnih opravil, če je hotel preživljati
družino in starše. V naslednjih petnajstih letih seje ukvarjal v glavnem
s prevajanjem novic in raznih člankov iz tujih časopisov. Te prevode je
prodajal raznim vladnim ustanovam, poslaništvom, bankam in po-
slovnim družbam. Prodajal pa jihje tudi časopisom (Journal des Debats,
Moniteur Universal. Le Constitutionnel).
Šele pri devetinštiridesetih (leta 1832) sije spet toliko opomogel, da
je ustanovil svojo agencijo — Bureau Havas. Stala je v bližini pošte in
borze v Parizu. To območje je bilo središče trgovine in zavoljo tega tudi
središče novic. Hkrati je tu imelo sedež precej pariških časopisov. Tukaj
je Havas lahko dobil tuje časopise in revije. Iz njih je izbiral pomembne
novice in članke, jih prevajal in razmnoževal. Njegovi kuriiji so kopije
raznašali strankam.
Havasove prevode so uporabljali razni časopisi v Parizu, pa tudi na
podeželju (tja jih je agencija pošiljala po pošti).
Havasova agencija je začela kmalu naraščati. Podjetni lastnik je
kmalu dokupil še nekaj sorodnih prevajalskih agencij in poročevalsko
agencijo Borstein, tako da je svoj biro leta 1835 preimenoval v Agence
Havas. To je bil uradni začetek poročevalske agencije, prve takšne na
svetu. Havasova poročevalska agencija je delovala več kot eno stoletje,
do druge svetovne vojne, ko sojo zaprli Nemci ob zasedbi Pariza.
Havas se je že od vsega začetka zavedal, da bo vrednost njegove
agencije odvisna od tega, kako hitro bo dobival novice od drugod. Zlasti
iz tujine. Dogovoril se je, da je z najmanjšo zamudo dobival izvode
časopisov iz Londona, Bruslja, Amsterdama, Berlina, z Dunaja, iz Rima,
Neaplja, Madrida, Petersburga in drugih evropskih mest. V zameno je
tem časopisom pošiljal svoje novice iz Pariza in Francije. Začel je tudi
dobavljati posebna tuja poročila za Le Constitutionnel in druge časopise,
od leta 1836 naprej pa zlasti za nova pariška dnevnika La Presse in Le
Slede.
GOLOBI KOT KURIRJI
Do leta 1832je vse prevajal Havas sam. Kft pa seje posel razširil, je
moral najeti za prevajanje tudi druge. Po letu 1835-tudi ni mogel več na
roko razmnoževati svojih poročil in začel jih je tiskati.
Ker ni mogel vsega dobiti iz tujih časopisov, je po tujih mestih
razpiedcl mrežo dopi.snikov. Nekateri med njimi so pošiljali poročila v
Pariz po semaforskem telegrafu.
Seveda je bilo to za Havasa zelo drago. Njegova agencija je imela
kakih 200 naročnikov, dobivala je tudi podporo francoske vlade, toda
kljub temu je bila prva leta vedno na robu poloma.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IMAŠE KMETIJSTVO
5. april 1984 - TEDNIK
Vzgoja sadik zelja pod
perforirano folijo
Letno pridelujemo zelje na okoli 3.000 ha površin, pridelki se
gibljejo do 70.000 ton. Za potrebe kisam zadostuje 7.500 do 10.000 ton
zelja, ostale količine porabijo pridelovalci sami.
Zelje večina pridelovalcev presaja, zato je predhodno potrebno
vzgojiti kakovostne sadike. Prednosti vzgoje sadik so: manjša poraba
semena, boljša zaščita posevka od kalitve naprej, ker rastline rastejo na
manjši p<)vršini, za presajanje izberemo samo dobro razvite rasthne od
katerih lahko pričakujemo velike pridelke.
Pri vzgoji sadik potrebujemo za 1 ha 0,5 do 1 kg semena sort ali 0,20
do 0,25 kg semena hibridov. To seme posejemo na 200 do 300 m^ veliko
setvenico, ki jo moramo zelo skrbno obdelati prej pa ne štiri leta na njej
gojiti sadik zelja. Pred setvijo zemljo razkužimo tako, da 1 m^ zalijemo
z 3 do 5 litri vode v kateri so raztopljeni fungicidi in insekticidi. Za 101
vode potrebujemo 3 dag captana in 2 dae basudina.
Ker je pletev setvenice zamudno delo, ob pripravi zemlje škropimo
z treflanom 2,4 do 4,8 l/ha, ki ga moramo takoj zadelati v zemljo. Lahko
pa tudi po setvi škropimo z ramrodom ali muharicidom (vsakega od teh
6 kg/ha) ali propaklorom T 50 (8 do 10 kg/ha).
Sejemo vedno razkuženo seme uporabljamo kombinacijo radoti-
rama 4 kg/1 kg in benlate 2 g/1 kg, lahko pomešamo seme pred setvijo
s captanom ali pa ga namočimo v 0,2 % raztopino saptana (2 dag/10
litrov vode) in pred setvijo posušimo.
Pri setvah od konca marca do konca aprila seje zelo dobro obnesla
uporaba perforirane folije širine od 3 do 5 m debeline pa 0,03 do 0,05
mm, to je trikrat do dvakrat tanjše, kot jo uporabljamo za pokrivanje
tunelov. Perforirano folijo sami luknjamo tako, da naredimo na razdalji
5 cm X 4 cm luknjice 1 cm premera z vrtalnim strojem, ki ima malo
obratov. Pri tem perforiranju dobimo 500 lukenj/m^. Če je bolj hladno
vreme potem perforiramo manj, samo 250 lukenj/m^, vendar pa je
potrebno tako perforirano folijo znatno prej odkriti kot če ima perfo-
racijo 500 lukenj/m^.
S perforirano folijo prekrivamo takoj po setvi, čim širša je prekrita
površina tem boljše rastline rastejo, zato ozke folije zvarimo skupaj.
Folija po površini rastline rastejo, zato ozke folije zvarimo s''upaj. Folija
po površini ne sme biti napeta, robove zakopljemo 20 cm v zemljo, med
rastjo jih popuščamo, tako da folija lebdi nad rasthnami. Prekriti mo-
ramo vlažno površino, med rastjo pa dež pronica skozi luknjice v foliji.
Pri prekrivanju s perforirano folijo moramo stalno nadzorovati rast
rasdin in odkriti takrat, ko se razvijejo štirje listi. Največ prekrivamo do
25 dni po setvi, če pa je zelo hladno vreme, potem lahko prekrivamo še
nekaj dni več. Folijo vedno odstranimo ob oblačnem vremenu ali ob
dežju, da rastline čim manj prizadenejo spremembe v mikroklimi, to je
v temperaturi in vlagi, ki sta pod perforirano folijo znatno večji kot na
prostem.
V letošnjem letu prodajajo narezano folijo, ki jo deklarirajo kot
folijo, ki raste s sadikami. V Avstriji tako narezano folijo imenujejo Xiro
in jo tudi uporabljajo za vzgojo sadik.
Že med rastjo je potrebno sadike dobro zaščititi pred boleznimi
(padavico in plesnijo) in škodljivci (bolhači, kapusov kljunotaj, kapu-
sova hržica, kapusova muha) zato redno na 7 do 10 dni škropimo s
fungicidi (captan 0,2 % ali dithane M 45 0,25 %) in insekticidi (basudin
0,2 % ah unden 50 WP 0,1 % ali parathion 0,15 % ali actelic 50 0,1 % ah
dipterex SL 50 0,15%). Samo iz zdrave dobro razvite sadike lahko
pričakujemo velike pridelke.
Mihaela Čeme, dipl. ing. agr.
ZLATE
OBRESTI
Imela sem srečo, da sem si dne 30. marca 1984. ob Dnevu inovatorjev
občine Ptuj ogledala delavnice in učilnice, ki so namenjene usposabljanju
naših otrok za proizvodne poklice in kmetijstvo v Srednješolskem centru v
Ptuju.
Ne, nisem inovator. Moje inovatorstvo ne sega dalj od mojega gospo-
dinjstva. Čast, da sem prisostvovala posvetovanju, me je doletela zaradi
sodelovanja v delegatskem sistemu in sicer na področju raziskovalne
delavnosti.
Urgamzator posvetovanja ie_bila (kot vsaKo leto) Raziskovalna
skupnost obCine Ptuj, gostitelj pa Srednješolski center t-iuj. Bili smo lepo
sprejeti in deležni vse pozornosti. Posebej je za pohvaliti pripravljenost go-
stiteljev; odgovoriti na vsako naše zastavljeno vprašanje.
Ogledu delavnic in učilnic je sleau se ogled računalnika, kjer sem,
moram priznati, bila nekoliko zbegana. Potem so sledila predavanja. Imen
predavateljev ne bom navajala, ker sem nekatera prvič slišala in bi lahko
prišlo do pomote. Važno je le, da so predavatelji ljudje, ki se sami
ukvarjajo z inovatorstvom oz. z raziskovanjem ali pa delajo na tem, da bi
isto postalo sestavni del delovnega procesa oz. učnega programa. Posebej
se zavzemajo za množično vključevanje mladih v proces raziskovanja in
inovatorstva. Po kratki razpravi, ki je sledila, so najbolj zaslužnim
inovatorjem podelili nagrade in pismena priznanja. Ko sem slišala, kakšne
vsote denarja in koliko časa so ti ljudje prihranili svojim TOZD in DO,
obenem pa družbi nasploh, sem šele dodobra razumela, zakaj taka prizade-
vanja za inovatorstvo. Obenem pa sem dojela, da so nagrade v primerjavi s
tem, zgolj simbolične. V sedanji ekonomski situaciji je inovacija, ki se
izkaže za uporabno in koristno ogromen prispevek posameznika ali sku-
pine, ki je njen tvorec. Zato mislim da tiste TOZD ali DO, ki še v svojih
samoupravnih aktih nimajo opredeljeno ne mesto in ne sredstva za inova-
cije, to store čimprej. Prej ko slej se jim bo obrestovalo. Res je, da bi tudi
temu lahko rekli „Zlate obresti," toda jaz bi rada s tem povedala nekaj
drugega.
Vemo, da tu in tam potarnamo, ko pogledamo listeK uD in na njem
dolg seznam prispevko in samoprispevkov.
Veste, ko sem hodila skozi svetle in lepo opremljene delavnice in
učilnice, sem si rekla: Sedaj vem kako je uporabljen denar od samopri-
spevka in ni mi žal za njega."
Težko bi vam opisala izgled in uporabnost delavnic in učilnic, lo je
treba videti. Ce si osmošolci Se niso tega ogledali, bi bilo zaželjeno, da to
vidijo. Ko sem stala v kovačnici, me je prešinila misel: ,,Skoda, da sedaj
nisem pred izbiro poklica. Gotovo bi se odločila za proizvodnjo ali kme-
tijstvo."
Namreč ob pogledu na današnje pogoje usposabljanja, se ti zazdi, da
se podira del barijere in krajša razkorak med teorijo in prakso. Ce bi ob
tem dokončno spremenili odnos do dela, bi ta razkorak za vedno izginil.
Ne uretiravam in ne hlinim. ko rečem: .,Želim, da bi se moji otroci
odločili za enega izmed proizvodnih poklicev oz. za kmetijstvo." Ni nam-
reč lepšega, kot občutek, da nekaj ustvarjaš in da je tisto vidno, predvsem
pa koristno za celotn6 družbo. A tako delo je koristno in potrebno. V ten
trenutku bolj, kot kadarkoli prej. Samoprispevek, ki ga odvajamo v ta
namen, za posameznika ni veliko. Zbran skupaj pa pomeni možtu .i,
omogočiti mlademu rodu spodoben začetek na poti ustvarjanja in do. aii-
tve. Ne navdušim se zlahka za kakšno stvar in če rečem: „Pred č.
obkorženi ZA smo dobro naložili." Mi lahko verjamete, da govorim resni-
co. Otroci so staršem najbolj zlat od vseh zakladov sveta i: a- o so s samo-
prispevkom ustvarjeni pogoji, dana možnost, da postanejo koristen in dela
željan sestavni del družbene celote. So dejansko ,,Zlate obre'';."
Erika Trsteniak
Raziskovalna naloga „vloga in funkcional-
nost zaščitenih kmetij v občini Ptuj"
V letu 1983 je bila v okviru
raziskovalnih nalog občinske
raziskovalne skupnosti zaključe-
na raziskava o za.ščitnih kmetijah
iz katere objavljamo nekaj za
ključkov:
Sistem 7aš^^itennsti kmetu ie
tesno povezan z zakonom o de-
dovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev
izleta 1973. Proučevanja Inštituta
za geografijo v izbranih sodnih
območjih v letu 1981 so pokazala
relativno nizko stopnjo osvešče-
nosti, saj se mnoge kmetije zašči-
tenosti niso zavedale, mnoge pa so
se smatrale za zaščitene, čepiavj"m
v ustreznem seznamu ni bilo.
Določbe zakona o dedovanju
kmetijskih zemljišč so uperjene
proti nadaljnji drobitvi zasebne
kmetijske zemlje, pa naj si gre za
velikostno ali pa za prostorsko
razdrobljenost. Mnenja smo, da
bi bilo potrebno dati zaščitenim
kontingentom (ne samo v ptujski
občini) globljo vsebino. Izmed
njih bi bilo potrebno izbrati tiste
kmetijske enote, ki bi dolgoročno
predstavljale nosilce razvoja za-
sebnega sektoija kmetijstva.
Analiza predlaganih kmetij za
nov odlok o zaščitenih kmetijah je
pokazala, da bi bilo brez škode od
2544 proučenih obratov izločiti
približno 800 kmečkih gospodar-
stev, ki ne izpolnjujejo enega ali
več opredelitvenih kriterijev. Gre
za ostarela gospodinjstva, čista
nekmečka gospodinjstva, kmetije
brez naslednika, premajhne
kmetije z ozirom na proizvodno
usmerjenost, tako da same ne za-
gotavljajo možnosti za preživlja-
nje. 17 predlaganih kmetij je tak-
šnih, ki po podatkih popisa pre-
bivalstva iz leta 1981 sploh ne
ekistirajo. Posamezne kmetije pa
so na območjih, ki so s prostor-
skimi in zazidalnimi načrti dc
ločene za pozidavo.
Med zemljišči zaščitenih kmetij
kot nosilci teženj zasebnega sek-
torja kmetijstva in družbenim
sektorjem lahko dolgoročno pride
do konfliktov spričo ekspanzio-
nističnih teženj obeh sektorjev.
Zemljišča obeh kategorij so na-
mreč medsebojno tesno prepre-
dena. Za naprej bi bilo potrebno
interesna področja obeh sektorjev
natančno razmejiti, kar bi dosegU
z izvajanjem prostorsko uredit-
venih operacij, predvsem menja-
vo posesti, arondacij ter komasa-
cij. Posebno pomembno vlogo v
dolgoročnem obdobju ima lahko
pri tem podružbljanje zemljišč.
DemograisKe analize, prouče-
vanje proizvodnih potencialov ter
rezultatov proizvodnje so . po-
kazale, da so na zaščitenih kme-
tijah boljše razmere kot na pre-
ostalih nezaščitenih kmetijah.
Vendar pa je kooperacija z gos-
podinjstvi brez zemlje (kjer je le-
to sploh mogoče) manj ugodna.
Starostna struktura je po-
vprečno dokaj dobra, tako da za-
gotavlja dolgoročnost ukrepov.
Velika kmečka družina se raz-
kraja, tako da danes prevladujejo
gospodinjstva s 4—5 člani. Izob-
razbena struktura ni ugodna. V
prihodnje bo potrebno več po-
zornosti posvetiti izobraževanju,
še po.sebno na področju kmeto-
vanja.
Med zaščitenimi kmetijami
prevladujejo različni tipi mešanih
delavsko kmečkih gospodinjstev,
le malo pa je čistih kmetij in še te
so v veliki meri ostanek. Zaposleni
družinski člani in šolaiji v pri-
meijavi z gospodinjstvi brez
zemlje dnevno migrirajo na daljše
razdalje, glavno prevozno sred-
stvo pa je avtobus. Na počitnice
hodijo vsi družinski člani samo v
izjemnih primerih.
Starost stanovanj je v povprečju
pri zaščitenih kmetijah največja,
pa čeprav dobra petina živi v po-
vsem novih zgradbah, večino
starejših objektov pa so adaptirali.
Površina stanovanj je nadpo-
vprečna. Hlevi za živino so manj
primerni, tako glede na starost kot
glede funkcionalnosti. Infrastru-
kturna opremljenost se izbolj-
šuje. Elementi osebnega standar-
da (televizor, radio, pralni stroj)so
prisotni v pretežni večini gospo-
dinjstev. Manj je avtomobilov.
Elektrifikacija je dosegla zado-
voljiv nivo, poseben problem pa
še vedno predstavlja telefonija,
oskrba z vodo in slaba prometna
dostopnost. Vsi problemi so po-
udarjeno značilni za gričevje Slo-
venskih goric in še posebno Haloz.
V lasti zaščitenih kmetij je
dobra polovica zemljišč zasebne-
ga sektoga. Nadpovprečno visoki
so deleži njiv, travnikov in goz-
dov, relativno pa so nižji deleži
vinogradov in sadovnjakov. Pri-
sotna je velika zemljiška raz-
drobljenost. Povprečna parcela
meri dobrih 30 arov, povprečno-
pa pride na kmetijo kar 29 parcel.
Čeprav so zaščitene kmetije
nadpovprečno velike, pa pred-
stavlja vse večjo oskrlpo zemljiški
maksimum. Pri tem pa je zani-
mivo, da so spremembe lastništva
zemlje razmeroma redke. Prav
takoje širok interes za spremembe
la.stništva, pa še ta je v nasprotju z
družbenimi hotenji, saj prevla-
dujejo interesi prodaje nad inter-
esi nakupa. Zanimiv^, pri nezaš- !
čitenih kmetijah je samo obratno.
Zemlja je na ravnmi dokaj in-
tenzivno obdelana, v gričevnatem
svetu Haloz in Slovenskih goric pa
je pogosto prisotna ekstenzifika-
cija proizvodnje, ki se kaže pred-
v.sem v ozelenjevanju, pa tudi v
ogozdovanju. Vzroki tičijo v po-
manjkanju delovne sile in v pri-
lagajanju maksimalne optimalni
obdelavi, ko se op.ifčajo tako-
zvana marginalna zemljišča.
Povprečno pride pa zaščiteno
kmetijo več kot 6 glav normalne
živine (GNŽ), največ na Drav-
skem polju, najmanj pa v Ha-
lozah. Najboljše rezultate dose-
gajo perspektivna — mlada in
generacijska gospodinjstva, z |
ozirom na socioekonomsko
strukturo pa je opazna prevlada
mešanih gos^dinjstev, med ka-
terimi z ozirom na tip ni bistvenih
razlik. V zadnjih desetih letih seje
pri večini kmetij število živine
povečalo, čeprav je precej tudi
takšnih, kjer je prišlo do občut-
nega zmanjšanja.
V primeijavi z nezaščitenimi
kmetijami je na zaščitenih bistve-
no večja obremenitev obdeloval-
nih površin, z živino (povprečno
1,3 GNŽ/ha), pa tudi ena delovna
moč redi precej več živine. Boljša
je tudi mehaniziranost kmetijske
proizvodnje, ki je v mnogih pri-
merih navidezno že pretirana,
čeprav je spričo razdrobljenosti
nujna. Večjo intenzivnost proiz-
vodnje potrjuje tudi v.ečja poraba
umetnih gnojil.
Stopnja specializacije kmetij-
ske proizvodnje je razmeroma
skromna. Še vedno prevladuje
polikultumo kmetovanje in le
12% zaščitenih kmetij izpolnjuje
kriterije za opredelitev usmerje-
nosti' kmetije. Prevladujeta
večvrstna usmerjenost in usmer-
jenost v živinorejo. Z zadrugo so-
delujeta dve tretjini zaščitenih
kmetij. V večini primerov še z
medsebojnim sodelovanjem pri-
zadeti zadovoljni.
Tržnost proizvodnje je razme-
roma slaba. Čeprav večina zašči-
tenih kmetij na takšen ali druga-
čen način določene kmetijske
pridelke prodaja, pa je množina
prodanih proizvodov skromna,
zato le četrtina kmetij dosega
primerne dohodke. Najpogostejši
artikli tržnosti so meso, živalski
produkti in okopavine (krompir).
Inštitut za geografijo
Univerze Edvarda Kardelja
Samotna kmetija v hribovitem predelu Haloz
Foto: L Ciani
VPRAŠLJIVA VLOGA ZADRUGE
Prejšnji teden — v sredo — je bil na obisku v
kmetijski zadrugi Lovrenc predsednik zadružne
zveze Slovenije Leo Frelih s sodelavci in pred-
stavniki ptujske občine. Med drugimi sta se
pogovora udeležila predsednik izvršnega sveta
Janko Bezjak in predsednik komiteja za kmetij-
stvo občine Ptuj Janko Mlakar.
V Lovrencu je stekel dolg zanimiv in gotovo
odkrit pogovor z vodstvom zadruge in združe-
nimi kmeti in sicer o vzrokih za težave, ki jih
ima zadruga Lovrenc pri izpolnjevanju planov v
pridelovanju sladkorne pese in pšenice.
Neizpolnjevanje planov povzroča tako pred-
stavnikom zadruge kot predstavnikom občine
precejšnje težave v pogovorih in dogovorih z
republiškimi organi na področju kmetijstva, od
njih pa so odvisne takorekoč vse ugodnosti, ki
jih kot kmetijska občina prejemamo iz republi-
ke. Vse to je namreč strogo vezano na izpolnje-
vanje dogovorjenih nalog. Predsednik zadruge
zveze Slovenije je želel v prvi vrsti od kmetov
samih izvedeti, kakšen je njihov odnos do
zadružništva. Po navajanju številnih težav in
dokazov, da je združeni kmet na območju zad-
ruge Lovrenc na slabšem v orirnerjavi s kmeti,
ki niso člani zadruge, je mogoče resno podvo-
miti v primernost organizacijske in kadrovske
vloge zadruge v tem delu kmetijskega prosita.
Na sestanku je bilo slišati tudi očitke sosednjim
zadružnim organizacijam, da iščejo na območju
zadruge Lovrenc svoje interese in odkupujejo
pridelke in živino po višjih od dogovorjenih
cen. Pri tem so bile omenjene zadružne or-
ganizacije Pesnica, Hoče in Ptuj. Omenjenim
očitkom je mogoče verjeti ali tudi ne, saj doka-
zov za ali proti ni. Vsekakor pa je pravšnji
dokončni dogovor na omenjenem sestanku, da
morata zadrugi Lovrenc in Ptuj najti obliko
dobrega medsebojnega sodelovanja.
Pomanjkljivosti v KZ Lovrenc je potrebno
začeti reševati takoj, rezuhati pa morajo biti
vidni najpozneje do konca leta. Za to so poleg
zadruge dolžni poskrbeti tudi občinski izvršni
svet in družbenopolitične organizacije. Po bese-
dah predsednika Lea Freliha 90 odstotkov
zadružnih organizacij izpolt^juie sprejete obvez-
nosti in ni razloga, da bi 10 odstotkom
organizacij gledali skozi prste. V odločne ukre-
pe nas silijo tudi veliki načrti v pridelovanju in
oskrbi s hrano.
JB
Začetek setve sladkorne pese
Nekoliko pozneje, kot običajno jc letos
, ičela setev sladkorne pese. Pozneje seveda le
(jiede na koledar, glede na vremenske pogoje pa
pravočasno. V ptujski občini naj bi bila setev
opravljena na površini 937 hektarov, takšne
obveznosti so namreč prevzele kmetijske
d lovne organizacije. Ker pa se precej zatika pri
sk lepanju pogodb, omenjeni hektari verjetno ne
bodo doseženi. V kmetijskem kombinatu bodo
posejali peso na 577 hektarih, v KZ Ptuj so
viicH pred dnevi od načrtovanih 300 hektarov
pog. :.,^no zagotovljenih nekaj nad 260, v KZ
Lovr.nc pa od načrtovanih 60 hektarov
zagotovljenih četrtino.
Sklepanje pogodb bo teklo seveda med
setvijo samo, sejalci pa bodo posejali tudi
povrSine, za katere še niso sklenjene pogodbe,
seveda, če bodo lastniki tako želeli.
Pridelovalce sladkorne pese velja opozoriti,
da naj pravočasno pripravijo zemljo za setev,
da ne bo nepotrebnih in drugih premikov
sejalnih strojev, ki poleg stroškov povzroča tudi
nepotrebno zamudo časa. Odveč ne bo tudi
opozorilo, da naj posevek najpozneje v treh
dneh škropijo proti plevelu. Zelo pomembno je,
da pride škropivo v stik z vlagc^zemlji.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so zasebni
kmetovalci tokrat mnogo bolj, kot doslej
upoštevali navodila in pripravili zemljo za setev
sladkorne pese že jeseni. To velja vsaj za 70
odstotkov letošnjih pridelovalcev pese in ti
imajo ob upoštevanju vseh ostalih navodil vse
možnosti za uobre pridelke, tudi do 70 ton na
hektar. Ce ufKJŠtevamo Se letošnjo ceno, ki bo z
upoštevanjem vseh premij okoli 6 dinarjev za
kilogram, verjetno n^bo pridelovalca, ki ne bi-
našel tudi v pridelovanju pese svoje računice.
Sicer pa pomembnost pese v našem kmetijstvu
najbolje dokazujejo doslej uspešni pridelovalci
in velja se zgledovati po njih. Upoštevati je
potrebno, da so lani iz tovarne sladkorja kmetje
dobili 14 tisoč ton svežih pesnih rezancev, ki jih
mnogi zelo uspešno vkliučuieio v krmni obrok,
tako za govedo kot za svinje. Slakorna pesa
torej kljub številnim zaprekam sicer nekoliko
prepočasi toda vztrajno pridobiva svoje mesto v
našem kmetijstvu.
JB
flSmUK - 5- apHi 1984
LITERARNA STRAN - 7
Moj mož v tujino
je odvandral
Moj mož v tujino je odvandral,
moj mož v tiijino je odvandral,
moj mož v tujino je odvandral,
devize tam zaslužil bo.
Devize mi domov pošilja,
devize mi domov poSilja,
devize mi domov pošilja,
da pralni stroj kupila bom.
Zdaj pralni stroj smo že kupili,
zdaj pralni stroj smo že kupili,
zdaj pralni stroj smo že kupili,
zdaj radi pa še traktor bi.
Zdaj moram sama pač garati,
zdaj moram sama pač garati,
zdaj moram sama pač garati,
a moža pa tujina ima.
Kak dolgo bom še to trpela,
kak dolgo (bom še to trpela), sama še slonela,
kak dolgo (bom še to trpela), sama s j bedela,
da mož se spet povrnil bo?
O ti preljuba lota marka,
o ti preljubi to ti šiling,
o ti preljubi toti dolar,
za vami danes vse nori.	Jl^
Oh, kak bogi riaš je dinar,
oh, kak bogi naš je dinar,
oh, kak bogi naš je dinar,
kak naglo zdaj on dol drsi!
Kmečka pesem
Jaz mlada sem kmetica in vedrega sem lica,
vroči sonček me našminka in bistra voda mi mladi obraz.
Pri fari jutrnca zvoni, kmetica mlada se že prebudi:
»Oj, kmetič. moj, le pojdiva orat, pšeničko morava se jat!«
Na nebu vroče sonce že žari in pokošena trava oveni,
le hitro jo sušit in naložit, živinco našo vso še nahranil.
Večerni mrak leže nad vasjo, utrujen kmetič vrača se domov,
saj komaj čaka, da spočije si, al pozno v noč še konec dela ni.
Ko gospod bi znal le oceniti, kak s trdim delom je do kruha priti,
poljubil žulj ave hi mi roke, z lica obrisal znoj ne kapljice.
Če vsi ljudje bi vedli to, da kruh pridela se težko,
bi spoštovali delovne roke, ljubili vsaki košček bi zemlje.
Dežniki
Hodile po sejmu smo me.
ustavi nas mlado dekle:
>>Postojie, dekleta, žene,
same to rabite vse!«
Kupile smo seme drago,
skopale, zravnale gredo.
Še v sanjah čakale skrbno,
kaj zraslo iz tega nam bo.
»Glej. čudo presneto stoji,«
ko zjutraj se prva zbudi.
Na vrt najprej pohiti,
dežnikov vse polno stoji.
Smo pri vat niče dežnikov posta
za dinarje drage prodale,
saj to je pravo blago,
v dinar gre kakor zlato.
Bi rade bogate postale,
dežnike smo spčt po-sejale
in. glejte, zlomka tako
denarja na kupe je blo.
Pa pride iz občine list:
»Vaš posel ni bil ravno čist,
prijavil bo treba blago
in davek plačati drago!«
Tu brez dežnikov ste vsi,
pri nas pa se seme dobi,
naj zdaj vsak pohiti,
da sreče te ne zamudi.
Kmetič
Sem kmetič vesele narave,^
zavriskam, zapojem na glas,
sem prave slovenske navade,
povrhu še spijem en glaž.
Vesel se, da, zemlja, mi plodna
rodi-š kar vsega dovolj,
le to pri srčku me zbada,
da draginja vedno je bolj.
Sedaj pa še gremo pogledat,
kaj delajo kmečke žene,
veselo na traktor sedejo,
da zorjejo svoje polje.
Ko drugi na morju se mudijo
in svoj dopust uživajo lepo,
se jaz na tratici zeleni
umirjam prav tako.
Ko iščem pozimi zabavo,
jo najdem pri peči doma,
da z ženkico svojo bi zdravo
preživela celo leto oba.
Vse to ho na svetu minilo,
lepo in tudi hudo,
ko za vedno bom sanjal in
spaval v zemlji slovenski sladko.
Sama
Foto: I. Ciani
Literarni večer v Gorišnici
24. februarja je bil v ZD Go-
rišnica literarni večer, na katerega
so kmečke žene K S Gorišnica
povabile besedna ustvarjalca
Branko Jurca in Ivana Potrča. V
živo so hotele doživeti posredo-
vanje njune umetniške besede. V
nabito polni dvorani sta bila toplo
sprejeta — po domače med do-
mačimi ljudmi.
Najprej so ju presenetili člani
recitatorske sekcije PD Ruda Se-
ver, ki so pod mentorstvom tov.
Fričeve recitirali Potrčevo pes-
niško umetnino DISONANCE
PRED VIHARJEM, nastale v
zadnjem letu pred vojno. Poslu-
šalci so začudeno pogledovali pi-
satelja, saj nihče doslej ni vedel, da
je nekoč tudi pesnikoval. Avtorje
svoje pesmi podoživljal s solzami
v očeh. Kaj se je ob recitiranju
dogajalo v njem. je zapisal v
knjigo spominov:
»Nikoli ne bom pozabil, kako
ste povedali moje Disonance pred
viharjem, to mojo predvojno
slutnjo težkega, a tudi velikega
časa. ki je prihajal. Znova mi je
bilo kakor takrat, ko so te pesmi
na.stajale. a miren sem lahko bil
zaradi vere, ki sem jo že takrat
imel v novi veliki čas, ki je priha-
jal. četudi z viharjem.<f Potrč se je
predstavil z odlokom iz svojega
zadnjega dela, v katerem se vrača
v svoj dom in svoje otroška ter
mladostno doživetje.
Za njim se je oglasila Branka
Jurca, ki je z živahno in nepo-
sredno besedo takoj pridobila
poslušalce. Ponudila jim je zgod-
bti iz svoje zbirke RODlS SE
SAMO ENKRAT.
Njuna beseda je doživela pri-
srčen aplavz. V zahvalo sta dobila
šopka, v katera so žene povezale
nageljne, rožmarin in pšenično
klasje, in kmečko južino s posve-
tilom:
»Sprejmite na.še kmečko darilo,
ki našega polja in dela je sad.
Vanj smo svojo ljubezen vložile,
z njim smo vam svoje srce poda-
rile.
V spomin naj ostane na srečanje z
vama.
ko z nami slavila življenjski sta
jubilej.«
Nato sta z navdušenjem
.spremljala program, ki so ga v
družabnem delu pripravile
kmečke žene iz vasi KS Gorišnica.
Na koncu sta ju še pozdravila dva
kurenta.
Vti.se tega večera sta tudi zabe-
ležila v knjigo spominov: »Danes,
25. februarja, ko se z Branko po-
slavljava iz Gorišnice, lahko re-
čeva. da se nama je prav ta vas
vtisnila z gostoljubnostjo in svojo
kulturno rastjo v nepozaben spo-
min.
Morali bi vse storiti, da bi kul-
tura, ki SOJO Gorišničani pokazali,
postala naša slovenska kultura m
da bi nas vse osvojila.
Zato lahko povem, kako sva z
Branko zadovoljna, da ste naju
povabili za svoj ženski praznik ter
naju sprejeli s svojo žlahtno
kmečko kulturo. Hvala!«
■Mislim, da so te besede najlepša
nagrada za naše skupno delo in
najlepše posvetilo za praznik, dan
žena.
Marija Kline
Ivan Potrč
Foto: Kosi
Branka Jurca
Foto: M. Ozmec
DOMISELNA KMEČKA DRUŽABNOST
Na srečanju z besednima umetnikoma Branko
Jurco in Ivanom Potrčem, s katerima je aktiv
kmečkih žena KS Gorišnica slavil njunih sedem-
deset let življenja, so kmetice iz vasi Formin, Pla-
carovci. Gajevci. Mala vas in Muretinci natkale
pahljačo besed v vezani in nevezani obliki in spo-
ročile, da živi v njih bogat ustvarjalni zagon, ki se
sprošča ob vsem, kar čutijo, mislijo in doživljajo
dobrega, lepega in prijetnega ter grenkega, slabega
in nevšečnega ob svojem trdem delu in žgočih pro-
blemih vsakdanjikov.
Kmetice iz Placarovec in Gajevec so ob sprem-
ljavi na citre, s katerih so ubirale melodijo zgarane,
od dela že okorele roke, zapele svoji pesmi K METIC
in KMEČKA PESEM. Iz obeh vezanih sporočil
utnplje delovni ritem kmečkega življenja, v besede
pa je ujeto tudi grenko spoznanje, kako še premalo
vrednotimo in spoštujemo delo, ki ga pod soncem in
dežjem v potu svojega obraza opravljajo kmečke
roke. Kljub trpkemu priokusu življenja pa vendar
le-te segajo v nedrja zemlje, da sebi in družbi lahko
zamesijo življenjski kruh.
Pred.sednik PD Muretinci je pripeljal na oder
kmetice iz Muretinec in Male vasi. V svojem bese-
dilu je segel v čitalniški čas. ko so se narodnostno
prebujala večja slovenska središča in koje slovenska
^>eseda postajala našim ljudem vse večja in bogatejša
Vezenina. Beseda je tekla o »marelah«, današnjih
dežnikih. Vmes so njegove vaščanke zapele pesem
I^EŽNIKI. Na koncu svojega sprehoda po minulem
stoletju je izročil pisateljema in predsednici aktiva
l^rnečkih žena »marele« iz babičine skrinje ter dip-
lome z dežniki. Dvorano sta napolnila prisrčen smeh
'n burno ploskanje. Pisatelj Potrč se je za starinski
"iežmk zahvalij z besedami:
»Takega bi potreboval pred 50 leti, da bi se z njim
tiDranil kritikov, ki so pljuvali name!«
Na koncu so Malovaščanke in Muretinčanke za-
pele pesem .MOJ MOŽ V TUJINO JE ODVAN-
DRAL. Besedilo odstira zdajšnji življenjski trenutek
in stisko žena, katerih možje se v tujini pehajo za
večji kos kruha.
Veliko mero zdravega in neposrednega razpo-
loženja pa je sprostil dialog^ med mlado m staro
kmetico s Formina. Ob soočanju s sedanjostjo je
odgrnil zaveso nekdanjosti.
Hana: Dobro večer! Ste sami?
Gera: Sama. ja. Ravno premi^ljuvlem, kejko dece
sen gor skopala pa do kruha spravla, zdaj pa sen
sama. No. saj de prišla hčer ob devetih iz službe. Če
grcn prerano spat. se zbidim in nemrem potli dugo
zaspati.
Zavolo toga je blo negda bolj luštno. saj smo šli že
s kurami spat. Oča so rekli:
»V hišo za peč m molu roženKrancI«
Mati pa so nam v krušni peči kuhali belo karuzno
žiipo in celi krampir. Po večerji pa spat. Biti sem
mogla viirna, vačih se nesem vidla odesti, saj smo v
tistih cajtih svetli s petrolejom. V kot. kjer so ble
postele, seje slabo svetlo.
Hana: Kaj pa to delate?
Gera: Flikam.
Hana: Toga pa gnes več niše ne dela.
Gera: Če bi ti mela tako kopico otrok, bi tudi to
delala. Saj to ni sramota. Lepše je z^flikano kak
raztrgano.
Ko so bli deca mali. sen še bolj tlikala. Ni blo
dnara za novo. Veš tak je blo: podnevi .so meli hlače
na sebi. dopudne eden, popudne drugi, zato sen več
nikala.
Hana: La rdeča flika, ki jo imate gor prisito, ne gre
zraven.
Gera: Saj ne de nobeden vida, kaka flika je na gate
prišita. Cajti se spreminjajo. Tiidi ve mlade bote še
gdaj tlikale. Zanima pa me, če bote sploh znale.
Negda smo se v šoli viičili heklati, štrikati, našivavati
pa tudi llikati. Ročno delo je bija obvezni predmet.
Hana: Ne razmim, kak ste mogli tejko dece pre-
življati, Danes mlade družine z enim otrokom aU^
dvema otrokoma pri lepi plači godrnjajo, da ne
morejo shajati.
Gera: Tistim, ki jamrajo, se mora vzeti. Nič ne
pomaga. Tak se moraš odevati, kak je odeja vejka.
Večkrat .se vprašujem, kak sen zmogla tejko dece
gor spraviti. Jaz sen bla že zdomi navajena skrom-
nega življeja. Za staro Jugoslavijo kmečki liidje niso
meh meda. Ene koline smo mogli imeti celo leto
zadosti. Meso smo jeli samo ob nedeljah, in še to
malo. Deca neso bli ravno nagi, oblečeni pa tiidi ne
bogve kak. Vsaki je meja samo ene hlače, pa še tiste
zanikane. Nisem bla edina z dosti dece. Pet, šest,
sedem otrok pri hiši ni bila redkost.'
Gnes pa se s 16 leti ženijo, potem pa enega otroka
stisne, potem pa tablete pa cigarete, pa je taka kak
smrtni greh, da bi mogla najlepše cvesti.
Hana: Kako pa ste se nekoč zdravili?
Gera: Gnes se zdravijo vsi ljudje »zastonj«, negda
pa samo premožni. Dece smo ne k dohtari nosili. Če
ga je "kaj grizlo, te smo ga z žverco okoli popka
namazali, te pa je včasih bija boljši. Malo deco pa
smo skrivali, če je gdo k hrami priša, da ga ne bi
viirča. Če pa je joka te. da je odiša, so mati vrgli v
krop štiri žereče voglene. To je spija in potem je bija
odvurceni. Če je keri vmrja, smo ga hitro notri
spravli, lak da otrok nikoh ni blo premalo.
Hana: Gnes se vse obdeliivle strojno, pa nemaš nič
cajta. Negda je blo več liidi pri hiši, kaj ste le vsi
delali''
Gera: Mogoče še bolj kak gnes, saj se je vse
obdelovalo ročno. Vstali smo, koje bijaden. Najprej
smo mogli živino opraviti, potem pa jest: žgajnke.
suhe, da bije v zid meta, in zelje. Potli na pole, v les,
na travnik, v gorico, kak so oča zašafali. Oni niso
delali, samo gledat in kregat so nas hodili. Žejo smo
si gasili z vodo, lakoto smo si tešili s suhim kruhom,
včasih starim tri tedne, in Itikom. Opudne smo doma
jeli župo pa šalato. Potli smo odišli spet na delo, in to
do večera. Večerjali smo navadno belo karuzno
župo.
Tak je blo, veš, negda!
Hana: Pa ste mladi imeli kakšne sestanke?
Gera: Saj toga negda ne blo. Skup smo prišli pri
kapeli, kjer smo ob nedeljah molili. Tam je bla
dostikrat prilika za »greh«. Za veliko noč smo kurli
kres. pozimi pa smo luščili košice in včasih pri keri
hiši tudi zaplesali.
Hana: Za praznik — 8. marec — niste nič vedle?
Gera: Ta moda je prišla po drugi svetovni vojski.
Prej smo praznovali samo fašenk, pa še to je bija bolj
moški praznik.
Negda so ble ženske samo dekle, gnes pa poglej,
ka "ženske vse smo: dohtarce, .sodnice, še in še
bi lahko naštevaja, celo politiko vodijo. Poglej našo
tovarišico Milko Planine! Je predsednica ZIS pa gre
po celem sveti pa n^s vun rajsa!
Hana: Potem nekdaj niste imeli nič liištnega.
Gera: Pa ti lahko rečfm, daje blo v tistih starih
cimpračah in slamnjačah več sreče, zadovoljstva in
medsebojnega razumevanja, kak je danes v mnogih
modernih domovih.
Noto sproščenemu razpoloženju pa sta dala tudi
godca, ki sla neutrudno nategovala meh in lovila
sapo v klarinet ter s krepkimi šalami in šegavimi
osebnimi doživetji poskrbela za barvitost družab-
nega večera.
To je bil enkraten, neponovljiv večer, na katerem
sta se rokovali umetniška beseda in sočna ljudska
ustvarialnost.	C. A.
8 - LITERARNA STRAN
.iiff:!!^ TEDNIK
Emil Ilkar
Kaj pomeni cena?
Gotovo vam je znana definicija za ceno
in kaj nam pravi ekonomska teorija,
na kateri je baje zgrajena družba socializma,
v praksi pa je vprašanje nerešljivo zagorietnfi.
Cena ni večvrednost proizvoda,
niti proizvodnih stroškov ali materiala,
ne ponudbe in povpraševanja,
ampak je izraz anarhičnega gospodarstva,
kar nas lahko vodi v krize brez ihoda.
Cena ni več v zvezi s kvantiteto
niti z boljšo ali slabšo kvaliteto
in čim slabša in čim več je kakšne robe,
tembolj je v naših trgovinah draga.
Tudi pri ocenah dela je že marsikaj narobe,
pri nagradah za izume pa kaotična zmešnjava.
In patetični besedi često dajemo nesmiselno avtoriteto.
Štedimo, kjer ne bi smeli.
Zapravlja pa se, kjer se mora varčevati.
Prerazkošno smo v preteklosti živeli.
zdaj se v temeljnih potrebah moramo omejevati.
Gospodarili smo, kot bi bili čarodeii.
Izgleda, da smo se pri čaranju grdo ušteli,
ker so nam tatovi to čarobno mizico odnesli.
Odslej se bo potrebno bolj realno vesti in živeti.
Moramo se tvegariim eksperimentom in rečem odreči
ter se drznih in dvomljivih čarovnij otresti.
Emil Ilkar
Osnovne naloge države
Kaj so naloge države?
V	pesmi ni mogoče vseh našteti.
Razen tega pa .w splošno znane.
O.snovno je. da mora za ljudi skrbeti.
Navedem naj le poglavitne.
Skrbeti mora
za zunanji in notranji mir in red
na moralnih in legalnih temeljih pravice
in za razvoj povsod v vseh ozirih in smereh.
Vse to mora garantirati kontrola.
Zagotoviti mora možnosti za delo
vsem, ki to žele in so sposobni delati.
Plačilo pa naj bo uspehu adekvatno in primerno.
To je treba prakticirati dosledno
in ekonomske zakonitosti realno upoštevati.
Država mora dati tudi možnosti za srečo.
Omogočiti je treba sredstva in pogoje za življenje.
V	tem okviru mora človek sam potem ustvariti razmere,
ki mu lahko dajo zadovoljstvo in veselje,
kajti sreče mu ne more dati le denar in delo.
Skupno srečo omogoči le harmonično sožitje.
Poskrbeti je potrebno za enake temeljne pravice
in za moralno vzgojo ljudstva in mladine
ter za zakonitost brez razlike in kulturno rast.
Delu in poštenju pa je treba dati res oblast in čast.
Vladimir Jasni
Pomladni bor
.Mladost,
neznanka nemirna,
v zarji jutranji
blesteča .v/ gora.
plameni srca
v viharju drhtečega
pomladnega bora.
Plahe in rahle
so skrivne besede
neslišnih in bežnih valov,
bolečin krvavečih,
uporne prodorne
le v blisku in gromu
ter silah kipečih.
V objemu puščavskih oaz,
na vejah zelenih
umirjeni svetli obraz,
le pesem tišine
vznemirja daljine.
(Ob literarnem večeru Mateja Bora)
Vladimir Jasni
Violina
Violina moja zvesta,
pesmi svoje mi poješ
odserenade do protesta.
Ob tihih večerih
v objemu sva srečna kramljala
in nežno sem stiskal te k licu.
ko pa jokala.
Viharju si dala glasen odmev,
na morskem pomolu
v duru in molu
si pela. besnela,
da bi sile zemlje in morja
globoko razvnela.
Moji pesmi še daješ odmev
hrepenenja,
v drhtečih glasovih napev
disharmonije,
agonije življenja.
Emil Ukar
Oblast
Najdelikatnejše vprašanje je oblast,
ki ima veliko slik. modelov in variant.
Na eni strani je demokracija na drugi tiranija.
Najpogostejša oblika med obema pa sredina.
Cilji oblasti so slični in različni.
Navadno so zelo prozaični, le redko idealni.
Včasih so realni, jasni aH bolj abstraktni,
tudi res življenski in konkretni ali pa jiktivni.
Nekoč so bile v modi monarhije
ali oligarhije in plutokracije,
surove despotije ali anarhije,
teokracije ali aristokracije.
Dandanes pa je v modi socializem.
Podlaga mu je dialektični materializem.
Končni cilj je brezrazredna družba,
oblast pa diktatura ljudstva
ali točneje povedano proletariata,
kar je v smislu nauka Karla Marxa.
Važna pri oblasti ni samo oblika.
Važna je predvsem resničnost in vsebina.
Po mojih pojmih je najbolje,
da so diktature zakorii, ustava in pravica,
siromaki in delovno ljudstvo pa elita.
Oprostite, če so moje n^isli nenamerne zmote.
Najboljša se mi zdi demokracija,
kjer odloča o usodi naroda večina.
Seveda mora vedeti o čem odloča
in biti informirana o vseh zadevah
zlasti o finančnih kritičnih razmerah,
ker je baje za vse stvari pristojna.
Pa tudi za uspehe, krize in napake odgovorna.
Oblast je silno delikaten instrument,
ki je sposoben dati tudi čudovite melodije.
Seveda je potreben zanj zares talent,
ker drugače le hrešči in škriplje.
Ivanka Galun
Materi v spomin
Na strnj^m bregu dom sem 'mela
otroštvo rano v njem živela.
Bila nas velika je družina
oče, mati, bratje, sestra,
da hišica skoraj b'la je tesna.
Hišica je bila iz lesa,
streha slamnata.
Okno majhno pa tako,
če gledal si skoz njo,
v hiši postalo je temno.
Rano vstajala je mati
oh svitu morala plenice prati.
Ko zarja je vstajala,
kruh že v peč je djala,
da pečen bi bil, ko družina je vstajala.
Vse doma je postorila,
nato v vas v dnino e zavila.
Delala je do noči,
šli otroci čakat smo do brvi.
>>Mama. al' kaj prinesla si?«
Je zvečer nas vse umila,
mleka v lončke vsem nalila.
V postelj' nas znosila
lepo pokrila, uspavanko zapela,
sama dela v noč je še imela.
Pozno legla je k počitku,
imela je življenje bridko.
Pri delu nismo pomagali,
smo bili še vsi premali
reva. koliko dela si imela.
Ludvik Cvetko
Pomlad
Ste jo čutili?
prav zdaj je prišla,
med nas.
da med nas.
Na tiho prek trat je stopila,
naravo k življenju zbudila
kmetiča zaposlila,
a vseeno po tebi vsak hrepeni,
v mladih srcih ljubezen gori!
Vladimir Jasni
Gladiola
Iz tvojih ust
popil sem opojnost duha
svetlih misH
in tožnih
V drhtečo roko
si mi dala grudo prsti,
s poljubom nemira
sem jo žalil
in zrasel je cvet
gladi o le,
avreole prirode.
Zemlja.
v tebi nenehna je rast
in propast,
življenja slast
in spoznanje lepote.
Vladimir Jasni
Pesem goric
Skoraj v tmici
kopanje koričal sem v gorici,
na vrhu brega,
oprt na motiko,
opajam z večerno se sliko.
Pozabil sem, težko sonce,
da dan si v hrbet me žgalp,
z mojim znojem lice mi pralo
in k zemlji tiščalo.
Sonce plamteče,
sedaj, ko zahajaš
in se poslavljaš,
strmim v tvoj žarni obraz,
predajam se tebi v objem.
v tvoje barvite tančice;
iz tvojih polnih grudi
srkarn mleko življenja,
burno strast in počitek
za novo vstajenje
v jutranjih poljubih
na žlahtnih ožarjenih trsih,
ki kličejo
pesem goric,
pojoči odmev našega dela:
režemo,
vežemo,
zemljo rahljamo,
cepimo,
ravnamo,
škropimo,
žveplamo,
trgamo,
stiskarno,
vriskamo.
NJENI
SPOMINI IN SEDANJOST
Bila je viharna majska noč, ko je privekala na svet.
S strahom in pričakovanjem so zrli v kamro, od
koder se je prvič slišal njen jok. Mati se je vsa izčrpa-
na zagledala v svojo novorojenko in obraz ji je pre-
krila skrb. Že je imela v mislih kruh, krompir ... ga
bo dovolj za njene otroke? Ni bilo lahko in zato so
bile njene misli tem bolj boleče. Da bi vsaj še močnik
imeh! Za trenutek je zatisnila oči. Bila je prepotrebna
počitka.
Otroštvo njenih otrok je bilo delo, skrb za pašo,
okopavanje na njivi in veselje s kosom kruha v
rokah. Na majhni kmetiji je bilo treba trdo delati.
Otroci so morali v šolo. Mati je ostala s trdo dlanjo,
vse je ostalo na njenih ramenih, ki niso znale kloniti.
Šola je najbolj pritegnila Angelco iz majske noči.
Ni še bil pravi svit, ko je že vstala in odšla s kravami
na pašo. Z njimi je ostala tako dolgo, dokler se niso
do sitega napasle.
Potem se je bosa odpravila v šolo, ki je bila daleč
od njenega doma. Da bi se doma učila? Za kaj
takega ni bilo časa.'Učila se je med potjo, ko se je
vračala domov. Z bosimi nogami in z dolgo potjo
skozi gozdove je končala šolo.
Kar čez noč se je majhno materino dekletce
spremenilo v odločno dekle, ki je imelo svojo željo in
ta skrita želja jo je vodila v svet. V mislih se je
velikokrat poslavljala od gozda, ki obdaja njeno
domačijo, od ceste, po kateri bo stopala v tuje, nepo-
znano.
Matd-i ni ničesar zaupala. Le tik pred odhodom, ji
je povedala svojo odločitev. Ljubljana, tako daljni in
tuj svet za to dekletce z obronka Slovenskih goric. Le
tu bi lahko dosegla svoj cilj, ki je bil v njej skrit, kot
ena sama velika želja. Postati bolniška sestra, šolanje
brezplačno — na državne stroške. Ta sreča se ji je
nasmehnila v Kmečkem glasu, leta 1953. Bila je
vesela in trdno odločena, da pojde, saj je vedela, da
jo mati ne bi mogla vzdrževati.
Povezala je culico in ji rekla: ,,Mati, jaz
pojdem!" Težko ji je bilo, ko je gledala materin
objokan in razočaran obraz. Toda njen cilj je bil
trdno začrtan. Vedela je, če ga bo dosegla, da jo bo
tudi mati nekoč razumela.
Ljubljana — nova, tuja, nepoznana. Vsa revna in
uboga je stopala po ulicah. Stala je pred iskanimi
vrati, vstopila in z vlažnimi očmi vprašala. Odgovor
je bil tako čuden: ,,Jutri so sprejemni izpiti. Ce ga
opraviš, ostaneš!"
Cesta, gozd, pašniki, moja domačija, mati, . . .
Ne, vrnitve še ni?! Bila je zasmehovana in ponižana.
Uspela je. Stopila je v nov, svoj svet in dobro se je
znašla. Bila je molčeča in tiha. Tudi s krivico se je
morala soočati. Ni klonila. Težave so ji bile spod-
bude za nadalinie delo. Trudila se je. Opravila je
izpite in dobila službo v kliničnem centru v Ljubljani.
Dobila je prvo plačo. Poslala jo je materi, pa ji je
bilo hudo kot Ob njenem slovesu, ko je .odhajala.
Počitnic ni preživljala ob morju, ampak je odhajala
domov, ter pomagala pri delu na kmetiji. S koso v
roki je hodila po domačih travnikih, sušila, orala s
kravami. Bila je srečna.
Ob vrnitvah v Ljubljano, ki ji sedaj ni bila več
tuja, se je zavzeto predajala svojemu delu. S svojimi
močmi ni nikoli skoparila. Zavedala se je svojega
poslanstva, pomagati in deliti bolečino. Razdajala se
je svojim pacientom. Ničesar ji ni bilo težko opraviti.
Cvetje, ki ji je bilo tako pri srcu in v ponos, ji je
zadalo usodni udarec. Tisti lonček s fikusom, še
danes ga vidi, še danes čuti, kako ga je dvignila,
ostala je bolečina. Trudili so se in ji poskušali poma-
gati. Pod zeleno lučjo so jo operirali prvič, drugič.
Nazadnje so jo na operacijsko mizo položili še šestič.
Zaman čisto zaman, ni uspelo — uspeha ni bilo.
Hrbtenica je ostala ena sama brazgotina.
Danes je to dekle, ki je toliko sanjalo o svojem po-
klicu, že starejša žena. Njena domačija, s katere si je
nekoč želela v svet, še danes stoji, z njo si deli vsako
jesen življenja in v njej je srečna, čeprav se bojuje s
svojimi bolečinami, krči. Noč za nočjo ihti, sega po
zdravilih in injekcijah. Pomoči ni. Trpljenje ji po-
staja vsakdanjost. Njeni stalni spremljevalki sta
berglji.
V teh težkih dneh jo razveseljuje s svojimi obiski
patronažna sestra Biserka, ki ni Biserka samo po svo-
jem imenu, ampak je polna plemenitih dejanj. Pa
toliko vedrine je v njej.
Vse to so spomini, preteklost, težka sedanjost, o
katerih še vedno tako živo pripoveduje Angelca.
Edino okno v svet ji je televizor, revije, časopisi. Ko
bo brala te vrstice, to svojo življenjsko zgodbo, ki jo
tako doživeto obuja in pripoveduje, ji bo to najlepši
poklon v teh lepih pomladanskih dneh.
Alenka Zaje, Grajena
Iz roke v roke, na kraju v objem matere Marije
(Nadaljevanje in konec)
Po uradnem obvestilu socialne delavke sem zvede-
la, da otrok živi v zelo slabih družinskih razmerah,
da starši nimajo prave zaposlitve, ker je kraj v Halo-
zah že po tradiciji siromašen, skratka, nimajo prave-
ga dohodka, ki bi zadostoval za vso družino.
Zelo me je razveselilo njeno pripovedovanje, pose-
bno ko mi je povedala, da je deklici ime Alenka, da
je stara enajst mesecev in da je zdrava. Oh tako
majhnega otroka. Pomislila sem na moža, mogoče
mu ne bo po volji ali pa ga bo sprejel z veseljem, saj
ima take otroke zelo rad., to sem opazila pri sosedih.
V hipu, ko bi morala pojasniti, da Alenko želim na
vsak način imeti, sem v glavi začutila pekočo boleči-
no. Pred očmi se mi je meglilo. Stisnila sem veke,
koliko sem mogla, se dvignila na komolce, in si z
dlanjo obrisala čelo. Zajela sem sapo, nato pa
odločno dejala: Alenka je moja; kdaj jo bom lahko
dobila?
Socialna delavka je vstala, tudi jaz sem naredila ta-
ko, segla mi je v roko in mi čestitala, zraven pa deja-
la: Jutri dopoldan vam pripeljemo otroka, bodite
pripravljeni. Poslovili sva se. Narahlo sem zaprla
vrata, nato pa po hodniku odstopicala skozi glavna
vrata na cesto. Enkrat sem se še ozrla po stavbi, ki je
bila ukljenjena med visoke zidove hiš. Okna, ki so
kukala iz višine, kjer sem prej bila, so bila ozka in
nekoliko visoka. Ulica v katero sem zavila, je bila
polna ljudi. Potem seje na vogalu prikazal avtomobil
in počasi vozil po ulici. Ljudje so čakali, da je peljal
-nimo, ko se je izgubil za vogalom, sem jo hitro
:nahnila čez cesto.
Nebo je bilo že modrikasto sivo, le v višini pod ne-
bgm se je še nasmihal okrogel rdeč oblaček, toda tudi
njegova rdeča barva je vedno bolj bledela, dokler ni
oblaček postal temen. Redke kaplje dežja so padale
na cestišče in se razškropile. Zopet je posijalo sonce
kot bi vedelo, da nimam dežnika. Kostanji drevoreda
so postajali z vsakim mojim korakom večji, širši, pod
njimi je bila cesta skrita v senci vejevja. Na železniški
postaji mi ni bilo treba dolgo čakati na vlak. Ker je
bila sreda, ni bilo večjega navala, zato mi je bilo
vseeno v kateri vagon bom vstopila. Odpeljala sem se
proti Veliki Nedelji. Globoko sem s zamislila. Vendar
mi je bilo pri srcu toplo. Lovil me je spanec, saj je
bila vožnja prijetna in brez hrupa ljudi, vstala sem, se
malo razhodila med sedeži, se zopet vsedla. Vožnja
ni dolgo trajala. Zaslišale so se zavore, vlak se je
počasi ustavljal, pa sem spet doma, sem vesela pomi-
slila.
V Mihovcih sem v trgovini kupila nekaj stvari za
kuho, da ne bo mož lačen, ko pride z dela. Mahnila
sem jo hitro, kolikor se je dalo po hribu navzgor
proti vasi Hajndel, kjer sem na koncu vasi bila doma.
Ko sem se bližala domu, sem že od daleč zagledala,
da se iz dimnika vali gost črkasto-siv dim. Vedela
sem, da ne more nihče drugi biti doma kot samo
mož. Stopila sem čez prag. Vrata, ki so nekoliko
škripala, sem rahlo zaprla, nato pa zaklicala. Simon
si ti! Mož se je oglasil v kuhinji. Sedel je v kotu za
mizo. Na mizi sta bili steklenici vina. Na krožniku
narezek z mesom, klobase in sir. Zraven velik hlebec
v bel prt zavit kruh. Nekam otožno me je pogledal
gor in dol, ni mogel verjeti, da sem se vrnila praznih
rok.
No, saj sem vedel, da ne bo nič iz tega, si je med
prigovarjanjem prižgal cegareto. Ni šlo tako kot sva
si zamislila, šele jutri bova dobila otroka ,,Lenka ji je
ime, stara je enajst mesecev. Obmolknila sva oba.
Cez čas se mu je razbistril videz. Vstal je od mize, me
objel okrog vratu, ftato pa veselo povzdignil svoj
glas. Kar bo pa bo, glavno, da bova dobila otroka ne
glede na starost, pa še deklico povrhu, ki sem si jo
želel.
Naslednji dan, ko se je jutro prebujalo, sva z
možem bila že davno pokonci, vedela sva kakšen dan
naju čaka, razdelila sva si vsako svojo nalogo. Mož
je šel v podjetje obvestit svojega šefa, da ga ne bo na
delo, in da mu naj piše nekaj dni dopusta. Jaz pa sem
kuhala in pospravljala, da bi bilo čim lepše in
prijetneje.
Simon se ni dolgo mudil v podjetju, prej se je vrnil
kot sem mislila. Sedla sva za mizo, čakala sva tiho,
kot da si ne bi imela kaj povedati. Cas se je pomikal
naprej počasi, brez zastoja.
Med deseto in enajsto uro se je nenadoma zaslišalo
brnenje avtomobila. Pripeljal je na dvorišče, tam
ustavil. Utihnil je motor. Pogledala sem skozi okno
na dvorišče. Nastala je tišina. Nisem mogla verjeti,
da so to oni iz socialnega skrbstva. Vrat^ avtomobila
so se odprla in iz njega je stopil moški srednjih let.
Kazal je nasmejan obraz in precej živahnega značaja.
Zavil je na drugo stran avtomobila, odprl vrata, iz
njega je stopila ženska z otrokom v naročju.
Kot bi trenil sva bila z možem na dvorišču. Obstala
sva. Vsa presrečna sem stegnila roke, in z dovolje-
njem socialne delavke stisnila otroka k sebi. Deklica
je od sreče zajokala ...
Minevali so časi, časi polni sreče., posebno za Alen-
ko, ki je doraščala v krogu družine srečna, hkrati pa
tudi ponosna, da ima tako dobre starše, ki so ji nudili
vse na svetu.
Nekaj let poztieje. Alenka je hodila v šolo, bila je
pridna, in dokaj dobra učenka. Po končani osnovni
šoli si je želela, da bi se izučila za trgovko, kar ji
starša nista branila. Hodila je v šolo, doma pa poma-
gala materi opravljati razija dela, ki ji bodo morda
prav prišla v življenju.
Življenje, ki se je pretakalo iz dneva v dan, se je
ustavilo pri dobrem očetu in možu, saj ga je kruta
usoda iztrgala iz njihove sredine. Ostali sta sami,
vendar nad življenjem nista obupali . . .
Alenka je sedaj stara enaindvajset let, je poročena,
pred kratkim pa je rodila prvega otroka: torej hčerki-
co. Odselila se je k molu. Njena mati Marija pa je
ostala sama, zapuščena. Na srečo še ima sestro, ki je
nekoliko mlajša od nje, pa vendar ji ne more nihče
vrniti tistega, kar je imela najbolj rada, torej Alenki-
no brezskrbno otroštvo, ki se ga kaj rada spominja.
Neprecenljiv je ob tem delež dobrih rejnikov, ki z
veliko človečnosti sprejemajo tuje otroke in jim daje-
jo varen in topel dom. Verjetno jim iskreni izrazi
hvaležnosti, ki jih otroci tako neposredno in radi
izražajo, kadar so srečni, pomenijo najboljše plačilo
za trud. Ne samo Alenka, ki vsa zadovoljna opisuje,
kako ji je bilo lepo, tudi drugi rejenci pripisujejo in
pripovedujejo o tem, kako jim je bilo dobro.
TEDNIK - ap"'
LITERARNA STRAN - 9
47. nadaljevanje
Jože je menil, da so gamsi polegli k počitku in da
je tudi za njih prišel čas oddiha, da malo na-
doknadijozguhljcncurejuiranjegaspanja. Šeenkrat
so premotrili planjavo m se začeli spuščati nizdol
, proti koči. Pripravili so si izdatno hribovsko malico
in JO zalili / vročim šipkovcem. katerega je danes
Jože posladkal z medom. Vsi trije fc> bili utrujeni in
s skopimi besedami so na kratko obdelali jutranje
doživetje. Počitek na slamaricah je bil blagodejnejši
nego doma na mehkih žimnicah.
Popoldne so se zopet zbrali v kuhinji. Jože je
zakuril štedilnik in pristavil lonec s kranjskimi klo-
basami. Zadišalo je kakor v domači kuhinji. Vroče
klobase z gorčico in čebulnimi rezinami ter doma-
čim kruhom so dobro nadomestile običajni obed. Na
vrh še kozarček rogovskega silvanca.
»Tokrat gremo po zložnejši poti. Naskočili ga
bomo s spodnje police. Pot bo manj naporna. Topla
oblačila ne bodo potrebna; zadostovala bo lahko
pelerina, da se bomo zaviti v njeni barvi prikrili na
skalnati preži. Posedali in počakati bo potrebno
nekaj dalj. kakor ob jutrih, ker ne vemo, kako je
samotar razpoložen in kdaj se bo dvignil. Popol-
danska naloga je znatno kočljivejša, ne bo noči, ne
Jutranjega somraka, ki bi nas v občutljivem začet-
nem čakanju krila. Če pridemo do strela, bo naj-
verjetneje treba streljati navzgor. To pomeni, da bo
krogla imela znatnejši padec, kar bo pri večji razdalji
potrebno pretehtano upoštevati, da ga ne bi pod-
strelili. Ostalo velja, kakor smo se dogovorili zjutraj.
Čeprav pričakujemo, da bo vstal šele pozno proti
mraku, se moremo čimprej umiriti na preži, sicer bi
zalaz bil lahko brez uspeha. Popoldan je dolg, vzeli
bomo s seboj malo prigrizka; nikakor pa ničesar
takega, kar ima močno vonjavo, ki bi nas lahko
izdala. Tokrat tudi malo vode, če bi klobasa osušila
grlo.« Je Jože končal suhopamejša navodila.
Popoldanski pohod je bil res manj naporen. Lepa,
nad vse mogočna narava, planinski svet! Okrog in
okrog same umetnine! Vsaka skala, velika ali maj-
hna. umetnina zase. Niti ena ni drugi podobna. V
vsaki zaslutiš prvotno mogočnost, ki v tišini gorskega
.sveta govori svojo govorico, razumljovo doumlji-
vemu nepokvarjenemu srcu. Rododendron, nežne
planike, ruševje, smreke, macesni, šelesteči piš v
njihovih krošnjah in pritlikavi mahovi z nežnimi
cveti. Bizarnost narave, ki nima meja! Vsi dosedanji
opevi so samo skromni poskusi, ki se trudijo pri-
kazati mozaično podobo neizčrpne naravne lepo-
te ...
Tako zasanjan in prevzet je Igor pritaval za njima
na prežo. Mlajše noge, manj razmišljanja in bolj
direktno doživljanja prehitijo starejši korak. Nov
kot. Jutranji jc bil lep, ta je lepši; kje je najlepši? Izza
Komna je visoko v nebesni sivini z mogočnimi za-
mahi priplaval orel, najbrž zopet eden iz Joževega
para. Daljnogledi so se uperili vanj in mu sledili v
polkrožnem letu proti Voglu. Vse in povsod je bilo
mirno in tiho, kakor da bi tudi narava legla k po-
poldanskemu počitku, iz katerega se še ni prebudila.
Povprečnemu svetskemu človeku bi bilo morda
dolgočasno; kdor v vsakem mahovem lističu in
smrekovi iglici občuduje mogočno pestrost narave,
temu je dan sproščenega svobodnega življenja pre-
kratek.
Gori p»od vrhom se je na majhni zelenici bežno
pomudil planinski zajček. Sonce je že zahajalo za
ostrim zahodnim grebenom strme Podrte gore in
osojna pobočja so se počasi potapljala v zgodnji
.somrak. Zahajajoče sonce je kakor neustavljiva ura,
ki kaže, kako počasi hitimo vsak svojemu koncu
naproti. Ta trenutek je njegova žareča obla še cela, se
dotakne obzorja in že naslednji trenutek obla ni več
okrogla. Zahajajoče sonce nam nazorno prikazuje
minljivost vsega, kar je zapisano smrti. ..
Pod strohnelim štorom je Joževo izvežbano oko
opazilo nekaj živega, pritlikavega na tleh. ,,Poglejta
tiste tri štore, tam na skrajni desni pod veliko gladko
ploskvijo, tik pod spodnjim se nekaj premika. Zdi se
mi, da res je. Svizec se previdno izmotava iz svojega
skrivališča. Izgleda, da je edini v mojem rajonu. Ze
dve leti ga opazujem. Vedno je sam, najbrž nima
' para. Ne vem,-odkod seje vzel." Ljubka živalica. Z
močnimi daljnogledi jo je bilo dobro videti. Tudi
njene podrobnosti, ušeska in tačke.
Opazovanje je prekinil sunkovit piš, ki je nepriča-
kovano planil čez zahodni greben in pripodil oblake,
ki so bili skriti onstran gorskega vrha. Završalo je in
veter je zatulil. Na mah se je stemnilo. ,,Za danes
smo končali, neurje se bliža, moramo se umakniti v
varnejše zavetje in po najbližji poti pohiteti pod stre-
ho!"
Ogrnili so si pelerine, da bi se malo zavarovali pred
mrzlim vetrom in mokroto. Vihar je prožil kamenje,
okruški so se valili po pobočjih in s truščem padali
prek previsov v globeli. Živali so se poskrile in
utihnile. Tudi krokarji so se umaknili v zatišja. Prav
tako hitro, kakor oblaki, se je bližalo grmenje. Z
njim bliski in strele, ki so treskale mnogo bolj na go-
sto, kakor po dolinah. Zadevale so najvišje vzpetine
in posamič stoječa drevesa. Na položnejši ploščadi se
je Jože ustavil, češ morda bo tam varneje. Odložili so
puške v varnih razdaljah drugo od druge. Tudi sami
so se razpršili in polegli na tla. Ulilo se je kakor iz
Škafa. Nešteti hudourniški potočki so drveli nizdol in
si med skalami poiskali vijugave poti. Valili so s se-
boj kamenje, nalomljene veje in vse, kar ni bilo tr-
dno prikovano na skale. Hitro, kakor je prišla, se je
nevihta umirila. Mokri do kože so pobrali prtljago in
se spustili v dolino h koči.
Neurje je ozračje temeljito razhladilo. Ze tretjič je
bilo treba zakuriti štedilnik. Suha smrekovina je glas-
no prasketala in razžarjene štedilnikove plošče so
kuhinjo prijetno ogrevale. V pižamah so posedli ok-
rog štedilnika in sušili oblačila. Dobra izdatna večer-
ja, potem pa pomenki o vsem mogočem. Na
samotnem planinskem lovu nastajajo prijateljstva
hi^ro jn trajna. Nekaterega soseda poznaš petdeset
let. pa ti ostane samo boljši znanec s ceste. Planinsko
lovsko prijateljstvo nastane in se utrdi v pičhh treh
dneh in v spominih povezano živi trajno in ugasne s
smrtjo.
Jože je nepozaben večer popestril še z mnogoterimi
dogodki. Kako je naletel na divja lovca, kako je star
srnjak razparal trebuh mlajšemu tekmecu, kako so se
neko jesen pojavili črnuharji v temnem gozdu nad
dolinskimi njivami, kako je v zgodnjem snegu po
svežih stopinjah za.sledoval medveda, ki je prihlačal
od bogve kje. Pa niti ni nujno, da bi bilo vedno vse
res. Poslušalci poslušajo bolj varno, kakor pobožniki
pridigo v cerkvi. Saj lov je nekaj atavističnega, prvo-
tnega. In lovci so mnogokdaj podobni otrokom, ki se
kregajo za pisane frnikule.
Zopet ob isti uri, kakor včeraj, so jih zbudile budil-
ke. Tudi to jutro so se odpravili, kakor en dan po-
prej. Bohinjska megla je segala znatno višje, ozračje
je bilo zelo navlaženo in bilo je kar prilično hladno.
V trdi temi, ko je vsa narava še počivala v globo-
kem snu, so se že razvrstili na preži. Počasi, kakor
v sanjah so se najprej pod vrhom grebena luščile
iz teme konture in podrobnosti obrisov vidnejših
skalin. Vidljivost je bila danes najizrazitejša v naj-
večji oddaljenosti; ker se je gori pri vrhovih najprej
jasnilo in se je someglica kot neviden pajčolan
umaknila. Jasnina je počasi lezla navzdol proti spod-
njemu koncu planjave. Tako jutro nudi najboljšo
možnost za premotritev; nič ni treba hiteti. Za gamsa
in za lovca so pogoji isti, drug drugega ne marata
ugledati, vendar je gams še vedno na boljšem, ker
ima nos, ki ga človek nosi takorekoč samo za okras.
Daljnogledi so pazljivo ošinjali vse podrobnosti
vidnega pobočja. ,,Oho, ga že vidim! Pravkar je
vstal, na isti polici je, kjer smo ga pustili sinoči!" Je
vzkliknil Lev in že je Jože uperil svoj dalnjogled v
pravo smer.
Potekali so trenutki vroče lovske nestrpnosti. Vo-
dnik je z ostrimi pogledi otipaval vse značilnosti, ki
so potrebne za dovoljenje, da bi ga gojitveno pra-
vično vzeli iz tropa.
Rogač je stal strumno vzravnan visoko na skali; v
ozadju je bila nebesna sinjina. Rahlo ga je ošinjal sij
vzhajajočega sonca. Konture lepega telesa so se
razločno odražale na obzornem ozadju. Oprezno se
je oziral na vse strani, če morda ni čez noč nastalo
kaj novega v njegovem kraljestvu. Potem pa je
sproščeno sklonil glavo in pomulil nekaj kosmičev
skromne planinske paše; se zopet vzravnal, na hitro
ponovno razgledal, nadaljeval s pašo in se obenem
počasi obračal, kakor da bi si pisal testament.
Jože ga je ogledal z vseh strani in ocenil do podro-
bnosti: ,,Gospoda, ne more biti nobenega dvoma, da
ne bi bil prav tisti, ki ga iščemo! Poglejta ga, kako
krasna žival je to! Tudi rogliči so zelo lepo oblikova-
ni. Všteti jih bom moral med najlepše v svojem revi-
rju. Hudo mi bo po njem! Toda vama je določen . . .
Zadnje čase je postajal napadalen. Vedno bolj je
preganjal mladince; pa ne samo ob določenem času.
Mnogokrat tudi izven prskove dobe." Nekako tako
se je opravičeval pred lepo živaljo, preden je izrekel
smrtno obsodbo in je nadaljeval. ,,Moral se bom
posloviti od njega. Poznava se že mnogo let. Vedno
se je zadrževal na določenem terenu. Če se je kdaj iz
kakršnihsibodi razlogov včasih umaknil s svojega
območja, nikdar ni izostajal za dalj časa; vedno zno-
va se je vračal. Ljubosumno je čuval svoj rajon. Imel
je prisojne in senčne strani. Samo še dva podobna
očanca imam. Oba kraljujeta onstran najvišjega gre-
bena, po katerem poteka razmejitvena črta med
njihovimi kraljestvi. Za njim bo nastala praznina; pa
le za nekaj dni. Kmalu bo naslednik opazil, da ga ni
več in bo zasedel njegov prestol!"
Gams je mirno mulil travo, ki je biia rahlo orošena
s planinsko roso. Jože je prenehal s šepetajočo iz-
povedjo. Gosta se nista mogla otresti sumničenja, da
je dolgo pripovedovanje najbrže imelo dvojni namen.
Prikazati gamsa v čimbolj častitljivi luči; v globini
razmišljanja pa so gotovo tičale korenine težkega slo-
vesa, morda celo prikrita želja, da bi se obsojenec
pognal v beg in se umaknil smrti, ki mu je tako nihče
ni želel.
Nekaj nerazumljivega, paradoksnega tiči v lovčevi
naravi; ubija tisto, kar najbolj ljubi. Toda lovčevo
ugonabljanje ni združeno z željo zadati smrt zaradi
sovraštva. To je zadostitev prastaremu nagonu, ki je
podedovan, kakor so mnoge druge lastnosti. V kru-
tem dejanju se odraža nekakšno zvišeno doživetje, ki
je oplemeniteno z nečem nerazumljivim, v lovčevem
čustvovanju zvišenim. Doseči nekaj nevsakdanjega,
združenega s posebnimi spretnostmi. Tako je čustvo-
vanje pravega lovca in tako naj ostane za vedno . . .
Nastali so trenutki tišine, nekakšne zamaknjenosti,
doživljanja globljih lovčevih nagnenj. Za hip je bilo
vse utelešeno v enem samem bitju in njegovem slove-
no življenje, smrti, tajinstvena svečanost planinskega
lova . . .
Jutranja zarja se je neopazno zbistrila v novi dan.
Ne da bi odmaknil daljnogled od oči, je Jože ukazal:
,.Streljajte!" Tisti hip je odjeknil strel, ki se je stote-
ro odbijal od številnih skalnatih nagibov. Gams je
odskočil, klecnil in že obležal na isti polici. ,,Zadet
je, opazujmo in čakajmo!" Je na kratko zaključil
vodnik.
Počakali so, da se je truplo umirilo. Potem je Jože
tiho brez besed vstal in se napotil proti plenu. V nje-
govem zadržanju je bilo opaziti dvojno razpoloženje,
da je bila naloga dobro opravljena, obenem pa ni
mogel prikriti žalosti, kakor da bi preminil nekdo iz
njegove družine. Počasi in previdno se je vzpenjal po
strmini. Čez zadnjo polico si je pomagal s telovadni-
mi spretnostmi. Ko je priplezal do trupla, ga je
podrobneje pregledal, mu založil zadnji grižljaj, ob
njem vzravnano obstal in privzdignil klobuk v zadnji
pozdrav. Isto sta storila gosta na preži. Očeta je
zapeklo pri srcu, kaj če ni to morda hinavščina? Sin
je čestital očetu. Bil je to njegov prvi gams.
Jože se je trudoma s težkim bremenom spuščal niz-
dol. Nositi ga je bilo treba previdno, da ne bi sppdr-
snilo in da ga ne bi odrgnil ob ostrih čereh. Nestrp-
nost na preži je spreminjala minute v ure. Oče je
pogledal sina in dejal: ,,Če nama bo lovska sreča
naklonjena, bom že jutri tebi čestital! Čas nas bo sti-
-skal, vodniku so ga skromno odmerili. Trije dnevi so
običajno za enega gosta, midva pa sva dva!" Tako je
prekinil molk in tolažil sina, ki je bil prevzet po
dogodku in občudoval uspeh, obenem pa mu je bilo
morda malo hudo, da ni bil on na očetovem mestu.
Ko je Jože zasopihan pritovoril plen do preže, je
snel s klobuka smrekov vršiček, ki ga je spotoma
odrtgal na grmičku. Orosil ga je v kapljicah krvi, ki
so polzele iz rane, ga po običaju na klobuku ponudil
uplenitelju in čestital: ,,Po približni presoji je od
preže do nastrela okrog stoosemdeset metrov. To je
že ugledna daljava, ki jo zmore le dobra cev in ostro
oko. Pa še odličen strel, v sredino zadeto pleče.
Zadovoljen sem, da imam dobrega strelca za gosta.
Mnogokrat se mi primeri, da moram ranjeno
zastreljeno divjad iskati po zaraslih kotanjah, kjer se
ranjena v trpljenju skriva in trpi . . . Težek je, kar
takoj ga bomo raztelesili. Bomo lažje nosili in korak
bo varnejši, posebno tam, kjer moramo prečkati dr-
sno melišče."
Jože je položil gamsa na zglajeno in izprano skalo,
mu stopil na zadnja kopitca. Lev pa je natezoval
truplo za prednje noge. Hitro so sledili rezi in za čas
so bile telesne votline izpraznjene. Samo prestreljeno
srce so spravili v vrečko: ,,To bomo nocoj povečerjali
pri krstu." Je še dodal Jože in stlačil nesrečno žival v
poseben nahrbtnik, ki je bil nepremočljiv in je služil
za take namene.
Sonce se je vzpelo že visoko nad obzorje in bizarno
ožarjalo skalnate vzpetine in najvišje vrhove, ki so
kakor pozlačeni odbijali njegove žarke, i
Na platoju pred kočo so opravili še zadnja običaj-
na opravila. Slikali so uplenitelja z lepim plenom in
Jože je odžagal lepo rogovje. Ocenitev se je približala
vrsti vrhunskih trofej. Vsi trije so bili veseli in
zadovoljni.
S skromno malico so zaključili uspešno predpoldne
in legli k počitku. ,,Danes bomo obedovali ob treh.
Potem spočiti krenemo v nasprotno dolino. Tam je še
en samotar, ki je bil določen vama. Ni tako zaneslji-
vo privezan, kot današnji, vendar se zadržuje večino-
ma v istem predelu. Upam, da ga ne bo težko najti.
Poskusili bomo. Morda uspe." Je odločil vodnik.
Ure lepega dopusta so se hitro iztekale. Zadnje
popoldne je bilo vreme nekoliko spremenljivo. Večji
in manjši oblaki so visoko na nebu polzeli od zahoda
proti vzhodu in hiteli zakrivati še dokaj toplo sonce.
Pot v nasprotno dolino je bila utrudljiva. Najprej
od koče navzdol, potem zopet navzgor, malo po
položnem in končno strmo v hrib po planem melišču,
koder jih je sončna vročina z avgustovsko pripeko
dvakrat pregrevala, ko jih je obsijala direktno in ko
se je odbijala od pregretega prodca. Oznojeni so se
ustavili na skalnatem ovinku. Grm alpskega
rododendroma jim je nudil majhen zaslon. Od tam
Od tam je bilo treba premotriti dolino in vsa po-
bočja, ki se pregledno stekajo v isti dolinski useki.
Na koničastem vrhu najdaljšega melišča pod
navpično kamnito steno je Jože opazil nekaj živega.
Po podrobnejšem opazovanju z močnim
daljnogledom je spoznal iskanega samotarja. Blizu
vrha strmega melišča je na enem obrobku rasel ozek
zelen pas. Tam se je gostil s sladko planinsko travo.
Vse naokoli je bilo spokojno, nikjer na tleh ni
bilo videti nikakega življenja. Le tu in tam je kaka
ptica preplavala nebo od enega do drugega grebena z
obeh strani strmo usekane udorine. V spodnjem
koncu udarine je proti zahodni strani zajedena
manjša stranska dolinica, katere dno je bilo skoraj v
celoti f)okrito z zeleno ponjavo. V njej so opazili
manjšo ko/arijo, ki je štela okrog sedemnajst glav.
,,Temu gospodu se bomo težko približali. Narav-
nost proti njemu ni mogoče^ ker bi nas opazil. Na
vsakem vzponu, ki bi ga morali preplezati, bi bili
vidni na vse strani po dolini. Tudi dan in vreme sta
taka, da so živali občutljivejše in opreznejše. če pa bi
se poskusili približati po stranski dolinici in mu priti
čez bočni greben za hrbet, bi nas gotovo zaznal
spodnji trop in že prvi pisk vodnice bi opozoril
samca, ki bi se hitro umaknil v skrito samoto.
Preostane nam torej edina možnost poskusa
nekakšnega naskakovanja, podobno kot pri lovu na
velikega petelina, ko se bomo mogli premikati samo v
presledkih gamsove nepozornosti. Po tem načinu pa
ne moremo primerno odmeriti časa, ker moramo
upoštevati gamsjo navado, da včasih zelo dolgo in
nepremično buli v sumljivo smer. Pa poskusimo ob
robu doline, kjer se tu in tam lahko prihuljimo za
kakšen zaklon. Eno pa moramo vsekakor dobro pre-
misliti. Če si nocoj preženemo gamsa iz te kotline,
potem jutri ne bomo več vedeli, kje naj ga iščemo!
Najkasneje jutri pa žal moramo domov v dolino.
Zato poskusimo skrajno previdno!"
Počakali so, da je gams začel brezbrižno objedati
košati kosem visokorasle trave. Jože se je pazljivo
premaknil. Za njim, kakor en mož, še oče in sin.
Najprej so se poganjali v presledkih, ki jih je nareko-
val rogač s svojo pozornostjo.
Dolžina dneva pa ni dovolila, da bi se ob še pra-
vem času približali na strelno daljavo. Jože se je
ustavil in premišljal, potem pa odrtdil umik. Vračali
so se na isti način, oprezno po isti poti. Na
najugodnejšem mestu, od koder je bilo moč gamsa
dobro opazovati, so se umirili in počakali, da se je
dodobra zmračilo. Sele, ko je dolino zajela noč, so
sproščeno pospešili povratek.
Večer je bil podoben prvemu na planini. Niso imeli
drugega dela in skrbi, kakor okrepiti se in odpočiti
ter pripraviti se na naslednje jutro, ki je nujno
moralo biti zadnje. Tokrat je bilo več časa in utruje-
nost manjša, pa se je Jože odločil pripraviti imenit-
nejšo večerjo. Stediti ni bilo več za kaj. Stakljivim
polhkom tudi niso hoteli puščati preveliih zalog.
Izpraznili so golaževe konzerve, nič štedljivo
narezali domačega kruha, odprli so edini kozarček
kislih kumaric, pa je rekel Jože: ,,Nadoknadili bomo
slovesnost, ki smo jo včeraj zamudili. Mislil sem, da
bomo za nocoj slavili dvojni krst, pa smo naredili
račun brez krčmarja. Jutri zjutraj bo treba vstati bolj
zgodaj. Eno celo uro prej se bomo dvinili, da bomo
še v trdi temi prispeli na tisto mesto, od koder je
dober razgled na vse strani in je v dosegi za vse
možne strelne daljave. Samo dve možnosti ostaneta,
ki bi nam lahko preprečili uspeh, če bi izbranca še
nocoj kaj pregnalo z mesta, kjer smo ga pustili, ali pa
bi se spravil spat nižje ob spodnjem delu poti, po ka-
teri se mu nameravamo približati, tako da bi si ga
sami spodili. Zadnje ni verjetno, ker ga nismo vzne-
mirili in smo ga že v temi pustili na mestu. Tretje
možnosti, da bi ga krogla zgrešila, nočemo jemati v
obzir. Upam, da ne bo nastopilo ne prvo, ne drugo.
Ker se bomo morali jutri posloviti, ne bo časa za krst
v dolini. Zato bomo tudi drugi krst popili na up že
nocoj!''
Jože se je hudomušno nasmehnil in postavil na
mizo obilen lonec vročega golaža, ki je s svojimi pi-
kantnimi dišavami napolnil domala celo kočo. Očetu
Igorju se je zdelo, da še nikoli v nobenem hotelu ni
jedel tako odlične ogrske jedače. Tudi obema
spremljevalcema je teknilo, uhar je odprl dve
buteljki žlahtnega traminca, ki so jih hranili za
morebitno krstno slavje in natočil tri kozarce, da so
pogasili prvo žejo.
Ostanek je Jože zlil v čajev pisker, zasipal s
sladkorjem in začinil s cimetovimi skorjicami. Na
razžarjeni plošči štedilnika je hitro vzkipelo in opojni
vonj po kuhanem vinu je izpoddrinil golaževe
duhove. Natočil je tri večje šiljaste in poslikane
kozarce do vrha, se svečano postavil ob mizi in začel:
,,Ker sem mnogo izgubil, ne morem reči, da bi bil
vesel, sem pa zadovoljen, da lahko opravimo
. skromno slavje nevsakdanjega krsta! Ugledna strelna
daljava, lep zadetek, nobene muke za žrtev in lepi
rogliči naj bodo opravičilo za dejanje, ki je oropalo
moj revir za eno najlepših glav. Pozabiti bom moral,
vama pa bo v trajen spomin. Čas nas stiska, naj torej
velja del te svečanosti krstu, ki bi ga smeli slaviti
komaj jutri v upanju, da ga bomo našli in da
svinčenka ne bo zgrešila namenjenega cilja!"
Za priložnostnega govornika že izurjeni Jože je z
nasmeškom zadržanega govornika dvignil čašo in na-
pil najprej uplenitelju. Ko so posrebali vročo dubtečo
pijačo, so vstali in se vsi trije zgrnili v en prijateljski
objem in Lev je zasnoval pesem, ki se je brez pred-
hodne vaje za planinsko samoto še kar zadovoljivo
ujela.
Naslednje jutro so budilke zadnjič zvonile. Tako
zlahka še nikdar niso poskakali s postelj. Po mačje so
si malo osvežili oči v deževnici iz cisterne, na hitro
malo vročega šipkovca in pohiteli so v mrzlo noč.
Tiho brez besed so hiteli po sinočnji poti. Na prede-
lih, ki so bili zakriti pred meliščem, je vodnik posvetil
z žepno lučko, da so bile stopinje varnejše in hitrejše.
Se v nočni temi so dospeli do mesta, ki si ga je zami-
slil vodnik. Uredili so si zasilna zaklonišča, da jih dan
ne bi izdal.
Veljalo je pravilo stroge tišine. Svobodne so
ostale samo misli in okreti oči. Dokler ga ne
ugledajo, so vsi telesni gibi morali ostati zasužnjeno
mirni. To jih je stalo mnogo potrpljenja in prema-
govanja. Težje je prisilno mirovati, nego se prisilno
gibati.
Narava je bila še vsa spokojno mirna, ko so se
dokončno usidrali. Komaj se je na vzhodno nebo
pritihotapil prvi nadih novega dne, že se je v bližini
pritajeno hripavo zglasil ptiček, ki je začivkal
podobno kakor ščinkavec, ko se prebuja v deževnem
jutru.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
5. aprU 1984 - TEDf^fK
Razstava likovnih del Aleške Farazin
Člani likovnega kluba Sloven-
ska Bistrica se vse uspesneje
vključujejo v kulturna dogajanja
občinskega središča, pa naj gre za
njihov nastop v krajevni skup-
nt>sti ah v delovnih kolektivih.
Med Uelovnimi kolektivi bistriške
občine ima največ razumevanja
za S4xlelovanie s kulturnimi do-
gajanji v življenjskem okolju, tudi
izven tovarniških zidov, delovni
kolektiv IM PO L, v katerem je
zaposleno tudi največ občanov.
V teh dneh v razstavnih pros-
torih delovnega kolektiva IMPOI.
razstavlja mlada in perspektivna
članica kluba likovne umetnosti
Aleška Farazin, kateri pa to ni
prva predstavitev svojih del jav-
nosti Tokrat je razstavo posvetila
praznovanju 8. marca.
Aleška Farazin se je rodila 8.
marca 1960 v Mariboru, kjer jo je
še kot majhno deklico k likovne-
mu stvarjanju usmerjal dedek.
S preselitvijo v Movensko Bistrico
pa ljubezen do likovnega izraža-
nja pri Aleški ni upadla. Na-
sprotno, ob spodbujanju likovne
pedagoginje Pavle Rozman na 0§
Pohorski odred Slovenska Bistri-
ca je svoje znanje izpopolnjevala
in kot mladi talent udeležila
tudi Male Groharjeve slikarske
kolonije. Leta 1974 je po.stala
članica današnjega kluba likovne
umetnosti v Slovenski Bistrici, kar
ni bilo nič nenavadnega, saj je
pomemben del svojega življenja
p«xsvetila prav opazovanju življe-
nja okoli sebe in slikanje istega v
raznih tehnikah na številne pod-
lage. Danes je Aleška I ara/m že
ab.solventka pedagoške akademi-
je v Mariboru, njeno področje pa
je prav likovno ustvarjanje. Med
šolanjem na gimnaziji Miloša Zi-
danškifv Mariboru je obiskovala
tečaje praktičnega znanja s po-
dročja likovne vzgoje pri profe-
sorju Kotniku. Svoja strokovna
znanja pa je Širila in še širi pod
mentorstvom profesoijev-aka-
demskih umetnikov Bojana Golje
in Ludvika Pandurja.
Najraje slika svet, kakršnega
vidi, resničnega, barvitega in za-
nimivega. Njen pogled in čopič pa
najraje segata po naravnih moti-
vih. Te najraje izraža v grafiki,
slikarstvu pa tudi v kiparstvu.
Poseben čas pa namenja batiku,
indonezijski barvarski tehniki
tiska na olago. Slikanja na blago,
vozlanja. nanašanje vzorcev z
voskom in drugo.
Medtem ko se je doslej Aleška
Farazin s svojimi deli udeležila
predvsem skupnih razstav članov
Ijubiteliev likovne umetnosti klu-
ba v Slovenski Bistrici pa je 15.
marca v prostorih delovnega
predstavlja skupno prek 20 del v
tušu, tisku z lepenko, linorezu, slik
s llomastroin. Največ del pa je
predstavila v izvedbi batik in sli-
karstvu. Med njemi zavzemajo
posebno mesto tihožitja.
Prva samostojna razstava
Aleške Farazin je pokazala njeno
visoko likovnega izražanja v raz-
ličnih tehnikah. To pa so potrdili
tudi številni obiskovalci razstave
tako ob njeni otvoritvi kot tudi v
naslednjih dneh. Raz-stava v Im-
polu bo odprta do 15. aprila in bo
tako dala priložnost prav vsake-
mu zaposlenemu v tem kolektivu,
da se seznanijo z deli, ki izražajo
mladost in .svežino izražanje nje-
nega in našega življenjskega
okolja.
Be.sedilo in posnetek: Viktor
Horvat
Mlada umetnica Alenka Farazin.
Med prvimi, ki so v knjigo vtisov
zapisali mnenje je bil tudi njen
profesor akademski slikar Bojan
Colja.
Folklorni večer
v Beltincih
Minulo soboto je bilo v Beltincih srečanje treh folklornih skupin v
počastitev 45-letnice delovanja in organiziranja te kulturne dejavnosti v
tem kraju. Kot gostje so sodelovali člani folklorne skupine ,,Planina" iz
Sel na Avstrijskem Koroškem in FS ,,Anton Strafela" iz Markovec, ki je
prav tako lansko leto slavila 45 let svojega delovanja.
Folklorna skupina Beltinci tesno sodeluje s tema obema skupinama in
prav zato sta bila ta večer sodelavca folklornega nastopa. Najprej so
prikazali plesalci iz Sel izvirne koroške plese, med katerimi je bilo tudi
nekaj ženitvovanjskih. Zatem so nastopili ljudski pevci in pevke iz
Zabovec in Markovec, ki so poleg domačih pesmi prikazali tudi že
pozabljena kmečka opravila. Nekaj štajerskih plesov so zaplesali člani FS
,,Anton Strafela". Prireditev pa so zaključili domačini z otroško in
odraslo skupino ter ljudskimi pevci in godci.
Ob koncu je predsednik združenja folklornih skupin Slovenije podelil
članom FS Beltinci folklorna priznanja. Zlato značko sta prejela Milica
Sadi in Boris Zalig. Najvišje priznanje za folkloro in to plaketo pa je
sprejel ansambel oz. kot pravijo po domače banda Miško Baranja-
Kociper.
Folklornemu večeru, ki je bil v prostorih osnovne šole Beltinci, je
prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so tako skupaj z nastopajočimi
potrdili, da v tej vasi skoraj v vsaki hiši pojejo in plešejo.
OP
Člani folklorne skupine »Anton Štrafela« Markove« na enem od svojih
številnih nastopov.
Spoznavanje starega
mestnega jedra
v sredo, 28. četrtek, 29. marca 1984 so učenci tretjih letnikov
družboslovno-jezikovne smeri na Srednji družboslovni šoli D. Kvedra v
Ptuju izvedli drugi in tretji družboslovni dan.
Odločili so se za spoznavanje starega mestnega jedra v Ptuju.
Raziskovali so bivalne pogoje in socialno strokturo stanovalcev starega
dela mesta.
Prvi dan so delali na terenu. Razdeljeni v skupine so anketirali
stanovalce in obenem kartirali stare dele Ptuja. Naslednji aan so se zbrali
v šoli. Poslušali so predavanje arhitekta Marjan Berliča, ki je govoril o
prenovi starega mestnega jedra v Ptuju, o problemih, s katerimi se
srečujejo pri tem delu in o možnostih spreminjanja socialne in ekonomske
strukture prebivalstva v mestnem jedru. Z obnovo starega dela mesta bi
pridobili mnogo novih stanovanjskih površin, ki ne bi bila mnogo novih
stanovanjskih površin, ki ne bi bila mnogo dražja od novo zgrajenih
stanovanj, vendar prav tako funkcionalna in privlačna. To nam dokazuje
obnovljena hiša št. 4. V Prešernovi ulici. Na stavbi niso preuredili samo
pročelja hiše kot je to v navadi, ampak so posegli tudi v notranjost hiše in
s tem izboljšali stanovanjske pogoje v tej stavbi. Po predavanju so
posamezne skupine poročale o svojem delu na terenu in rezultatih, ki so
jih ugotovile. Nato so učenci pod strokovnim vodstvom prof. Anice Kvas-
Predikaka in prof, Janje Terbuc statistično obdelali vse zbrane podatke in
jih pripravili za oglasno desko, saj želijo svoje delo predstaviti širšemu
krogu učencev.
Pri analizi zbranih podatkov, so ugotovili, da v starem mestnem jedru
bivajo predvsem stanovalci z nizkim ekonomskim statusom. Izobražena
struktura je v povprečju nizka, saj ima večina stanovalcev končano le
osnovno šolo, nekaj stanovalcev ima končano srednjo šolo, najmanj pa
ima višio ali visoko izborazbo.
Stanovalci so s stanovanjskimi pogoji dokaj zadovoljni, moti jih le
slabo vzdrževanje stavb, slaba komunalna ureditev mesta, saj jih ima
veliko vodovod le do dvorišča ali hodnika, kar pa je zelo nepraktično, še
posebej za starejše in bolne stanovalce. Nekaj pripomb je bilo tudi zaradi
sanitarnih prostorov.
Učenci so s takšnimi oblikami družboslovnih dni zadovoljni, saj je
delo na terenu zanimivo in raznovrstno, pa tudi izbrana tema je bila za
učence zelo zanimiva.
Srečko Lovrenčič
TELČKA KOLARIČ iZ OBREŽA
Zapisala se je dvema dramskima in trem
foiklornim skupinam
Nekaj toplega, a človeško glo-
boko občutenega te prešine v
tihem zadovoljstvu, ko zveš, da je
bil deležen priznanja najvišje
veljave nekdo, ki si v njem že pred
leti spoznal poosebljeno nesebi-
čnost in požrtvovalnost v ljubitelj-
ski dejavnosti. Se zlasti ti je prije-
tno, ko spoznaš, da gre za osebo,
ki je vse svoje bistvo iz neke, vča-
sih težko razumljive notranje nuje,
namenila odrskim deskam
domačega ljubiteljskega gledališča,
za osebo, ki se z vso tenkočutnost-
jo predaja zveneči opojnosti govo-
rjene slovenske besede, z njo nese-
bično oplaja mlajši rod in se
nezadnje.....z njo tudi pleme-
niti občinstvo vaškega okolja iz
katerega sama izhaja. Besedujem o
Tilčki Kolarič iz Obreža pri Sredi-
šču ob Dravi, ki ji je nedavno tega
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije podelila odličje Svobode
z zlatim listom za dejavno
spodbujanje kulturnega življenja.
Dovoljšen razlog torej, da sem jo
ponovno obiskal!
Zdi se mi, da sem jo prvič srečal
nekako pred desetimi kti.....
če se ne motim, ob neki slove-
snosti, kjer je kot organizator ime-
la glavno besedo. Tilčka je srednje
velike postave, od sonca in vetra
zagoretega obraza, živahnih oči in
nemirnih temnih las. Pravilne
poteze njenega obraza zrcalijo
mehkobo njene ženske notranjosti
in«- hkrati tudi odločnost kmečke
gospodinje. Njena govorica je
tekoča, hitra, a še premalo hitra,
da bi lahko dohajala še hitrejše
misli. Po desetih letih se na Tilčki
prav nič ni spremenilo. Taka je,
kot ob najinem prvem snidenju, le
da so se ji sedaj tu in tam v lase že
naselili prvi srebrni prameni.
V	četrtem razredu osnovne šole
je bilo, se spominja Tilčka, ko so
za prihod dedka Mraza pripravlja-
li drobno igrico: Lenčka se je
poboljšala. Učiteljici ni bilo treba
dolgo razmišljati komu naj zaupa
glavno vlogo. Vedela je, da je vlo-
ga Lenčke kot nalašč za Tilčko in
da jo bo prav ona najbolje odigra-
la. Ni se zmotila! Niti slutila ni,
kaj šele vedela, da je s tem v Tilčki
zanetila neusahljivo željo po odr-
skih deskah, ki se je posihmal
nikoli več ne bo mogla, niti hotela
znebiti. In potem se je kar nadalje-
valo. Recitirala je zdaj na tej, zdaj
na oni proslavi in igrala v domala
vseh šolskih igricah. Brez nje si
predstave ni bilo več mogoče pred-
stavljati. Kadar jo je potrebovala,
jo je učiteljica vedno poiskala, saj
je vedela, da se nanjo lahko zane-
se. Tako je sčasoma iz Tilčke-
učenke, rasla Tilčka-igralka. Pri
dvanajstih, trinajstih letih je več
ali manj to čutila kot neizrazno, a
vendar že osrečujoče hrepenjenje s
kaljo, ki se je kasneje razrasla v
cvet in obrodila obilen sad.
V	bogati domišljiji Še ne-
dozorelega dekliča, so se ji
venomer mešali občutki med real-
nostjo življenja in dogajanjem na
odru. Nemalokdaj je sama sebe
zalotila, da zre na svet okoli sebe z
drugimi očmi kot njeni sovrstniki.
Predmete, ki so jo obdajali je
doživljala kot kulise, sošolce in os-
tale vaščane pa kot igralce, ali sta-
tiste v igri, kjer sama igra glavno
vlogo bleščeče carične žalostnega
obraza. Žalostno pa je tudi jijeno
ljudstvo, ker ona trpi. Mnogi
poskušajo zvabiti smehljaj na njen
sicer lepi obraz, vendar se to
posreči le postavnemu princu iz
daljnje dežele. In sedaj so vsi
srečni . . . sledi hrupna poroka na
dvoru.....zastor pade......
viharen aplavz! A ko se je privid
razbUnil, je bila spet sredi trde
kmečke resničnosti. Naslednji
trenutek je že morala v štalo h
kravam.
Minila so šolska let^ in Tilčka je
ostala doma — na kmetiji. Se bolj
je morala poprijeti za delo kot
prej. Toda v sebi je še vedno čutila
nezadržno željo za odrom in soju
reflektorjev. Vpisala se je v
Prosvetno društvo Središče, nato
postala članica dramskega krožka
pri Gasilskem društvu Obrež vse
dotlej, dokler 1974 ni bilo ustano-
vljeno Kulturno prosvetno društvo
Obrež z dvema sekcijama:
dramsko in folklorno. Takrat so jo
izvolili tudi za predsednico in
funkcijo opravlja še danes.
Življenju ljubiteljske igralke
vaškega odra, se je predajala z
vsem svojim bistvom in mladost-
nim žarom, še zlasti, ko se je lotila
tudi režije. Težko bi bilo našteti
vsa dela, v katerih je Tilčka
nastopila kot igralka, ali kot reži-
serka. Nekatere med njimi pa ji
bodo za vedno ostale v spominu
kot recimo: ,,masovka" Lepi jani-
čar, glavna vloga v Goldonijevi
Krčmarici Mirandolini, glavna vlo-
ga v Vidi Grantovi itd. S posebno
ljubeznijo pa se spominja režije
Cankarjevega Kralja na Betajnovi.
Takrat je pri izboru igralcev, ki na
vasi ni nikoli velik, imela posebno
srečo. Celo vloge je lahko razdelila
tako, da so se prav prilegale
značajem in figuram nastopajočih.
Sama je igrala Lužarico. Zahvalju-
joč vsem igralcem, ki so do posle-
dnjega razumeli in v globini duše
občutili Cankarjevo sporočilo, je
bil Kralj na Betajnovi doslej naj-
bolj uspelo uprizorjeno delo na
njihovem domačem odru.
Tukaj naju je zmotil prihod
dveh mladih čednih, še dokaj
urejenih Rominj iz bližnjega
Trnovca, kjer si je to ljudstvo
nomadov postavilo svoje šotorišče.
Vstopili sta v kuhinjo kot doma-
či .. . brez trkanja in prosili za
karsibodi. Tilčka jima je v bisago,
ki jo je nosila mlajša, natrosila
nekaj kilogramov krompirja, vsaki
vrezala dobršen kos kruha in ju še
nahranila povrhu. Toda kaže, da
to še ni bilo dovolj, kajti starejša
je poprosila:
,,Tilika, bi ti meni mogla dati
dva čerlena (rdeča) ... za doktora
znaš .... ja ti socialno nemam.
Bum ti zalo v jesen došla kuruzo
brati, ve (zdaj) ti znam gde ti hiža
stoji!" Tilčka je pobrskala po
denarnici, ustregla prošnji, vedoč,
da bo Rominja do jeseni že poza-
bila kje ji ,,hiža stoji". Da, tudi to
je Tilčka!
Po enournem obisku sta
Rominji odšli, najin pogovor pa ni
bil več docela tako sproščen, kot
pred njunim prihodom. S
krajčkom očesa sva oba pogledo-
vala na uro, ki se je že kazala proti
Tilčka Kolarič — kmetovalka, igralka in folkloristka
poldnevu. Tilčki seje bržčas mudi-
lo h kmečkim opravilom, meni pa
na Ptuj. Zato sva zavila še na
folklorno dejavnost. Ustanovitev
folklorne skupine sovpada z
ustanovitvijo Kulturno prosvetne-
ga društva leta 1974. Na razpis, ki
ga je Tilčka poslala vsem mladim,
se je proti pričakovanju odzvalo
kar enajst parov. Ker takrat še ni-
so imeli lastnih prostorov, so vadili
v strojni lopi, ki je stala tam, kot
danes dom kulture. Začeli so s ple-
si kot: šotiš, šamarjanka, zibenšrit,
rašpla pa ščegleščec...... torej ti-
stimi, ki jih je Tilčka nabrala in
zapisala v vasi ter neposredni oko-
lici. Naslednje leto so že pripravili
folklorno srečanje, ki se ga je
kljub številnim vabilom, udeležila
le folklorna skupina iz bližnjega
Nedelišča v sosednji republiki.
Danes, ko so srečanja že
tradicionalna, se jih udeležujejo
skupine iz domala vseh slovenskih
pokrajin. Se zlasti je zvesf vsakole-
tni obiskovalec Gorenjska folklor-
na skupina iz Mojstrane, s katero
so obrežki plesalci celo pobrateni.
Obrežki plesalci so najprej
nastopili v okviru vsakoletnih
kulturnih prireditev pobratenih
občin, sledili so nastopi na Ptuju
in nato 1977 na smotri folklore v
Zagrebu, s čemer so se jim prav-
zaprav odprla vrata v svet. Priho-
dnje leto jih že vidimo sodelovati v
Avstriji na veliki mednarodni pri-
reditvi Evropa pleše, leta 1980 pa v
Kobenhavnu na Danskem, kar jih
je veljalo ogromno denarja. Tretji-
no stroškov je prispevalo društvo,
dve tretjini pa vsak sodelujoči iz
lastnega žepa. Vendar še danes ni
nikomur žal. Zatem so nastopili še
v Stuttgartu, od tam jih je pot vo-
dila v Koerten, kjer so na poroki
ene izmed zdomk iz ormoške obči-
ne uprizorili pravo pravcato štajer-
sko gostuvanje z vsemi pripadajo-
čimi obredi. To so v glavnem
njihovi večji nastopi in gostovanja;
vseh ostalih manjših v kraju, ali
zunaj njega pa je docela nemogoče
naštevati.
Vse, kar je Tilčka v zadnjih
dvajsetih, petindvajsetih letih
storila za razvoj ljubiteljske deja-
vnosti v domači vasi, ali za
družbo, kol sama pravi, je storila z
veliko nii' o samoodpovedovanja
zdaj družini, zdaj kmetiji. Da bi
otroci ne bili preveč brez nje, jih je
že v zgodnji otroški dobi potegnila
za seboj..... na oder.... med ple-
salce. .A večkrat ji je bilo pri duši
tako, da bi najraje vse skupaj ,,ta
hitila", še zlasti, ko so se
nakopičenim domačim težavam
pridružili še ozkosrčneži iz njenega
okolja in ji začeli metati polena
pod noge. Takih namreč, ki težko
prenašajo uspehe drugih, nikjer ne
manjka! Toda pogled na deco iz
dramskega krožka, ki ga je vodila,
na njihove pričakovanja polne oči,
jo je spet opogumil, da je vztraja-
la in Številnimi uspehi, ,,polena-
rjem" prizadjala poraz za
porazom.
Ua, da, Tilčka se je v svoji nese-
bičnosti zapisala drugim, zapisala
se je dvema dramskima in trem
folklornim skupinam, ki pod nje-
nim vodstvom redno delujejo in
vadijo. Zelje in tiha hrepenenja iz
dekliških dni so prerasla v res-
ničnost.
Besedilo in foto: I. C.
TEDNIK z 5. april 1984
NAŠI DOPISNIKI - 11
PUSTOVANJU IN DNEVU 2ENA NA ROB
Post festum - po praznovanju
Mesec, ki se ie pričel kar z dvoinim ,,praz-
novanjem," se pravzaprav le izteka, venaar
najbrž ni prepozno napraviti nekako bilanco teh
dogodkov.
V mislih imam pustne prireditve od 3. do 6.
marca ter prireditve ob letošnjem dnevu žena
(8. marcu). Kurentovania v Ptuju si sicer leta
nisem ogledala, niti karnevala, saj kot
Markovčanka občutim kar nekako nostalgijo
po časih, ko so koranti še pozvanjali po naših
vaseh, vmes se je od hiše do hiše zaletavala ru-
ša, na dvorišča so prikikirikali piceki in kOrike,
v kuhinjah zaplesale vile in prvo brazdo na dvo-
riščih zaorali orači med svojim ubranim petjem.
Časi se spreminjajo, novo izpodriva staro in vsi
omenjeni pustni liki so se skoraj povsem prese-
lili v Ptuj in njegove etnografskoturistične pri-
reditve. Zato so bili pustna (oz. mastna) nede-
lja, pa ponedeljek (mali fašenk) in celo sam
pustni torek nenavadno mirni prav tu v
Markovcih, od koder izvirajo vsi omenjeni
preganjalci zime in prinašalci rodovitnosti v
novem življenjskem letu (od pomladi do nove
zime). Sele v torek popoldan so ceste vsaj neko-
liko oživele in se napolnile predvsem z
nenašemljenimi opazovalci, ki smo se razveselili
prav vsake maškare, pa čeprav nima z ohranje-
nimi pustnimi maskami prav nobene zveze.
Pri nas v šoli smo skušali dodati pustnemu
torku nekaj etnografske vsebine (dan smo celo
imenovali etnografski), vendar moram zdaj
ugotoviti, da se je zamisel nekoliko izjalovila.
Sicer smo se dogovorili, da bi naj vsak razred
(ddelek) pripravil kako etnografsko skupino
(npr. piceke, rušo, vile . . .), vendar se vsi
očitno za to niso navdušili in zato v telovadnici,
kjer bi se naj skupine predstavile, tudi ni bilo
pravega vzdušja. Ne nameravam se posipati s
pepelom (to tako bolje opravijo drugi kritiki),
želim pa predstaviti svoj delež pri tej etnograf-
ski prireditvi. Z učenci obeh 5. razredov smo se
dogovorili in sestavili 4 skupine, ki naj bi pred-
stavile predpustna opravila (dolgi zimski večeri
nekoč — brez televizije). Učenci so radi prinesli
vse potrebno: ,,krničke", čebulček, bučnice,
kurje perje ... ter od svojih starih staršev
poizvedeli, kako so ta opravila potekala. Tudi
jezički so jim vsaj na vajah kar gladko tekli in
to po domače (v narečju), na sami prireditvi pa
jih seveda nismo mogli prav slišati zaradi hrupa
in tudi ,,potrpljenja" nismo imeli (ne tisti
našemljeni in drugi, v civilu). Malo smo bili
najbrž vznemirjeni tudi zaradi snemanja za
naše šolsko televi/iiskn eledanie — povabili
smo namreč tov. Mišota Potočnika iz Srednje-
šolskega centra v Ptuju, ki je res prišel in posnel
nekaj prizorov, vzdušje in razpoloženje pustne-
ga torka v naši osnovni šoli. Naj se mu ob tej
priliki ponovno zahvalimo, prav tako njegove-
mu pomočniku.
In kaj je lahko posnel? Skupino korantov, ki
se v šolski telovadnici seveda niso mogli sprosti-
ti tako kot jim je sicer ne le dovoljeno temveč
celo ,,zapovedano"; s ka.nero se je sprehodil
med tremi omizji, kjer so tri skupine učencev v
starih kmečkih oblačilih predstavljale naslednja
zimska opravila: 1. lušenje košic; 2. pucanje
lakeca in 3. skUbljeje perja (ob originalnost
izvedbe in izvajalcev se je in se morda še bo kdo
obregnil, a naj ga zavrnem: ,,Le čevlje sodi naj
kopitar" — saj verjetno razumemo pomen tega
Prešernovega verza?). Na prizorišče je prišla še
skupina vil, zaradi katere bi najprej omenjene
skupine ,,presenečeno" spoznale/ da je že
,,fašenk" in kmalu se bo začelo delo zunaj, na
polju, v gredah, po vrtovih . . . Tudi orači so
zaorali svojo simbolično brazdo, med mizami
so se sprehodili (sicer maloštevilni) ,,gostuvanj-
ci", nekajkrat je poskočila rusa m etnografski
del ie bil s tem izčrpan. Snemalec Mišo je
zabeležil še nekaj splošnega razpoloženja —
ples v maskah, malica, direndaj maškar.
To je bil torej naš pustni torek — etnografski
dan. Morda res ne povsem dodelan, vendar je
že Vodnik zapisal na račun svojih Pesmi za
pokušino: bodo vsaj drugi imeli kaj popravljati
za menoj! Enako velja za vse tiste, ki smo letos
karkoli napravili za opisano prireditev; priho-
dnja bo gotovo boljša (nasveti, pomoč tistih, ki
so napake lahko bolje videli, saj so jih opazo-
vali ob strani).
Že v uvodu sem zapisala, da bo govora tudi o
dnevu žena, ki je imel letos nekam ,,neresno"
obeležje že tako, ker smo ga uradno praznovali
le dva dni po pustu (najbolj noremu dnevu v le-
tu), neuradno pa marsikje v soboto, 10. marca,
ki so si ga moški lastili kot svoj dan (trpečih
mož).
V našem kolektivu smo se že v tednu prej
dogovorili o proslavi (z učenci smo pripravili
prikupen kulturni program) in družabnem
srečanju, ki je bilo primerno skromno, a vseeno
veselo. Na obe prireditvi smo povabili tudi naše
upokojenke, ki so se rade odzvale in obujale
spomine na delovna leta med nami in šolarji.
Na pobudo OOS na šoli so se vse delovne žene
našega kolektiva odločile, da del finančnih
sredstev namenjenih praznovanju (skiomna da-
rila) namenijo akciji MAMOGRAF ter se tako
pridružijo množicam vseh tistih, ki so se odloči-
le, da tudi ptujski bolnišnici omogočimo nakup
te resnično koristne aparature.
Vendar je prav ob tej akciji ostalo v nas
nekaj grenkobe. Ne, resnično nam ni žal (oz.
govorim lahko predvsem za sebe samo) denarja,
ki smo ga žrtvovale, saj bo to navsezadnje v
našo korist, v dobro našemu zdravju (in dokler
smo zdrave, lahko tudi delamo in smo najbrž
tudi koristne). Grenki priokus daje plemeniti
akciji le zavest, da smo bile pri tem osamljene,
da se nam niso pridružili naši delovni in
življenjski tovariši, saj je bila akcija še zasta-
vljena tako. V marsikateri družbi sem v teh
dneh slišala naslednje mnenje: ali bi ne bilo lep-
še in prav, da bi za mamograf zbrali sredstva vsi
delovni ljudje (ali celo le moški) in ga poklonili
ženskam za praznik? In morda še ena ,,pretira-
na" ideja: kadilci, ki tudi nekadilcem ,,daruje-
jo" toliko škodljivega dima, bi naj za dan žena
pokadili nekaj cigaret manj in s tem napravili
dve koristi obenem: manj strupa v zraku, 10
dinarjev več za mamograf.
Praznovanje dneva žena smo v naši KS
zaključili s proslavami v posameznih vaseh, kier
so mladi pripravili bogate kulturne jJrojrame
in s pogostitvijo dosegli, da mati vsaj enkrat v
letu ni sama skuhala večerje.
Karolina Pičerko
Staro so zamenjali
z novo
že kar dolgo je na robu gozdne
jase pri Treh kraljih, rekreacij-
skem centru prebivalcev občine
Slovenska Bistrica, razvnemalo
razmišljanja vse številnejših obis-
kovalcev, kaj bo s staro planinsko
kočo v neposredni bližini cerkve
Sv. Trije kralji. Mnogi ljubitelji
planin so v njej prevzeli lepe tre-
nutke, saj je nudila prenočišča v
nekohko manj ugodnih pogojih,
zato je bilo mogoče poskrbeti tudi
za obroke tople hrai.
Lansko jesen pa je bilo končno
odločeno o usodi že dotrajane
planinske hišice. ^ i njenem
mestu je zrasla nova . unarica, ki
seje skoraj pravljič" • vključila v
življenisko okolje. V njej je sedaj v
zimskih mesecih, kc czone smu-
čanja pri Treh kralj ■ kljub pri-
hodu pomladnih dni še ni konec,
zopet zaživelo veselje in predvsem
občutek prijetnega zimskega
oddiha. To velja predvsem za za-
poslene v delovnem kolektivu
EMMI iz Slovenske Bistrice, ki so
omogočili zgraditev v počitniške
hišice.
Ob hitrem porastu zanimanja
ljubiteljev zimske rekreacije, tako
v občini Slovenska Bistrica kot
tudi okoliških občin, za smučišča
pri Treh kraljih, je to prav gotovo
pomembna pridobitev, pa čeprav
gre za zaposlene enega od delov-
nih kolektivov.
Pomemben prispevek pri
obnovi planinske koče pri Treh
kraljih, brunarice, ima tudi pla-
ninsko društvo IM POL Slovenska
Bistrica kot lastnik koče, medtem
ko ima delovni kolektiv EMMI
Slovenska Bistrica v njem v naje-
mu določeno število ležišč in
druge potrebne prostore. Tako pri
obnovi brunarice kot pri njeni
funkcionalni izkoriščenosti se
kaže velika mera medsebojnega
razumevanja med člani PD IM-
POL in delovnega kolektiva
EMMI Slovenska Bistrica, kar še
enkrat potrjuje, daje s skupnimi
prizadevanji mogoče doseči po-
membne rezultate tudi na po-
dročju rekreativnega življenja
planincev in zaposlenih v nepo-
sredni proizvodnji.
Predvsem z veliko mero las-
tnega dela pa doseči cenen in ko-
risten objekt rekreativnega po-
mena.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Skladnosti z okoljem počitniški hišici pri Treh kraljih prav gotovo ni
mogoče oporekati.
Turnir v malem nogometu Turnišče 1984
Nogometna sekcij ■ pod imenom NK Turni-
šče-78, ki deluje v okviru Športnega društva
Turnišče—Ptuj je us.-cšno izvedla turnir v ma-
lem nogometu. Turnir ;e bil na sam prvi april,
kljub temu dnevu pa - ' je udeležilo turnirja kar
sedem ekip.
Ekipe so se na iu razigravale v dveh
skupinah. V skupini K je prepričljivo zmagala
ekipa iz Hajdoš p"-; Budino, Pobrežjem in
Ohridsko obalo. V - p;ni B, kjer so nastopale
le ekipe iz KS Tur; ■ : je bi! vrstni red sledeč:
zmagala je ekipa Lotos pred Športnim društ-
vom in NK Turnišče-78. Zmagovalca obeh sku-
pin in drugouvrščena ekipa v skupini A, so na-
daljevale boj za najvišja mesta na turnirju. Ta-
ko so se med seboj pomerile ekipe Lotos, Budi-
na in Klub-13 iz Hajdoš.
Po končanem turnirju je bil vrstni red sledeč:
prvo mesto je osvojila ekipa iz Budine, ki ji je
to že druga zmaga na turnirjih v tem letu. Dru-
go mesto je osvojila ekipa Kluba-13 iz Hajdoš
in tretje mesto ekipa Lotos iz Turnišča. Četrto
mesto je osvojila ekipa Športnega društva
Turnišče; peto Pobrežje; šesto NK Turnišče-78
in sedmo Ohridska obala.
Turnir je potekal v prijetnem vzdušju,
ogledalo pa si ga je kar lepo število gledalcev, ki
so vse ekipe bodrili. Na tem turnirju sta se
srečali dve ekipi domačina in to N K Turnišče-78
in Športno društvo Turnišče, ki sta prikazali
eno izmed najlepših in borbenih tekem, pa ven-
dar sta se razšli brez zmagovalca z rezultatom
3:3.	ZB
„P ikaži kaj znaš" v Destrniku
Ze nt aj let je	,lo od takrat, ko smo si v
Destrnik zadnjič	;'li prireditev ,,Pokaži kaj
znaš". Z o smo s ■	niški mladinci odločili, da jo
ponovno pripravi.
Ker s o želeli,	bila prireditev čimbolj pestra
in zanim i, smo k oO	'ovanju povabili tudi mladince
iz drugih mladinski!'	.k.tivov. Na naše vabilo so se
odzvali naslednji	'^nski aktivi: Trnovska vas,
Vitomarc Rogozni	-lajdoše, Cirkuiane, Majšperk
in Voličina.
Poleg tujih p	ajočih so se gledalcem
predstavil tudi do:	in sicer iz OS ,,Bratov Reš"
Destrnik, iz MA D.*-	k in med nastopajočimi je bil
tudi eden izmed kra'	ov.
Prireditev je bi'	.stra in zanimiva, saj so se
nastopajoči predstav	Kot humoristi, igralci, pevci,
plesalci ir- instrumer.	,ti. Da bi bil odziv na našo
priredite' .^elo velik.	l.azuje tudi to, da je bila dvo-
rana poli/a navduše'	.-dalcev. Gledalci pa niso bili
le iz desti niških vasi,	pak tudi iz bližnjih in daljnih
'krajev, ki so s svoj	plavzom six)dbujali nastopa-
joče.
Vsak nastopajoč"	je predstavil najmanj z eno
^očko, po lastni želji	idi z dvema ali s tremi točka-
nii.
Nastopajoče je	.vala posebna žirija, ki so jo
^stavljali po en člar.	vsakega mladinskega aktiva,
^lani žir r so po vs ;	'vedeni točki podali ocene od
pet do deset. Ocene so izbrali po lastni presoji. Za
končno uvrstitev se je štela izvedena točka, ki je dobila
najvišji seštevek ocen. Na koncu prireditve so dobili
trije najbolje uvrščeni nagrade in priznanja, vsi ostali
nastopajoči pa priznanja za sodelovanje na ,,Pokaži
kaj znaš".
Najbolje se je uvrstila skupina glasbenikov iz Voli-
čine. Vokalno-instrumentalna skupina nosi naslov
,,Klinka." Predstavili so se z dvema pesmima in sicer:
,,Lahko noč Marija" in ,,Klinka." S pesmijo ,,Klin-
ka" so zbrali najvišji seštevek ocen in so tako dosegli
1. mesto.
Drugo in tretje mesto sta si delili skupina glasbeni-
kov ,,Mimo vas" iz Majšperka in Sabina Bauman iz
Trnov.ske vasi. Žreb je odločil komu pripada drugo
mesto in komu tretje.
Drugo mesto je zasedla Sabina Bauman, ki je
zapela in zaigrala na kitaro pesem ,,Izgubljeno v ve-
tru."
Tretje mesto je dobila skupina glasbenikov ,,Mimo
vas" iz Majšperka, ki so zapeli in zaigrali dve lastni
skladbi: ,,Ljubav" in ,,Imel nekoč sem deklico."
Upam, da bo postala ta prireditev v Destrniku tra-
dicionalna in da se bo ponavljala iz leta v leto.
Morda bo ta sestavek tudi spodbuda za vse tiste
mladinske aktive, ki se tokrat niso odzvali na naše
vabilo, da se bodo prihodnje leto.
Razstava ob
dnevu MDB
v okviru praznovanj 1. aprila,
dneva mladinskih delovnih brigad
je v soboto, 31. marca Center za
mladinsko prostovoljno delo pri
OK ZSMS Slovenska Bistrica
pripravil v prostorih Matične
knjižnice v Slovenski Bistrici raz-
stavo fotografij, osvojenih odli-
čij in priznanj ter drugih znameni-
tosti iz dela brigadirjev občinske
mladinske delovne brigade Pohor-
ski bataljon. Ta brigada zelo
uspešno ohranja tradicije svojih
vzornikov že vrsto let. Posebni del
razstave pa je namenjen tudi
prikazu del in dosežkov pionirske
prostovoljne delovne brigade
imenovane po najmlajšem borcu
legendarnega Pohorskega bataljo-
na Vančku Sarhu.
Razstava bo odprta do 7. aprila.
Namenjena pa je med-drugim tudi
pridobivanju novih brigadirjev ta-
ko v mladinsko in tudi pionirsko
brigado.
Viktor Horvat
Oblike socialnovarstvenih
pomoči
Delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo sebi in svojim
družinam socialno varnost s svojim delom. Ko to ni mogoče, uvelja-
vljajo naslednje socialnovarstvene pravice: varstveni dodatek k pokoj-
nim, denarna nomoč za brezposelnost, delna nadomestitev stanarine,
štipendija iz združenih sredstev, razlika h kadiovski štipendiji, družbe-
na pomoč otrokom, začasna denarna oomoč, rejnina, denarna pomoč
kot dopolnilni vir preživljanja, denarna pomoč kot edini vir preživljanja,
plačilo oziroma doplačilo oskrbe na domu, enkratna denarna pomoč,
plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu v
vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje, dijaškem domu.
.Skupnost socialnega skrbstva je v letu 1983 nudila denarno
pomoč takole:
—	denarna pomoč — edini vir 155 občanov 5.500 mesečno
—	denarna pomoč-dopolnilni vir 479 občanov 2.750 mesečno
—/.ača.sna denarna pomoč	19 občanov 3.436 mesečno
—	enkratna denarna pomoč 170 občanov 7.540 dinaijev
—	rejnina	118 rejencev 5.026 mesečno
—	prehrana v podaljšanem
bivanju v šoli	155 učencev 489 mesečno
—	plačilo ali doplačilo
oskrbe v socialnem zavodu	299 občanov 9.105 mesečno
—	plačilo ali doplačilo
oskrbe v zavodu za usposabljanje 116 gojencev 7.360 mesečno
—	plačilo ali doplačilo oskrbe v
vzgojnem zavodu	24 gojencev ' 1L172 mesečno
Preživnine ne spadajo med socialno varstvene pravice, ker so
posledica dolžnosti preživljanja. Preživnino plačujejo starši za otroke, če
ne živijo skupaj ali so otroci v zavodu ali rejniški družini. Preživnino
starši plačujejo dokler se otroci ekonomsko ne osamosvojijo.
Polnoletni otroci so dolžni plačevati preživnine za svoje starše, če
ti nimajo svojih sredstev za preživljanje.
Preživnina pripada tudi razvezanemu zakoncu, ki iz objektivnih
razlogov ne more sam skrbeti zase.
V letu 1983 je po podatkih Centra za socialno delo Ptuj bilo
valoriziranih 1262 odločb o preživninah za otroke in 82 odločb o
preživninah za odrasle.	A. O.
Opekama Žabjak, 8. marca 1984:
Vinko Šalamun, Destemik 48;
Milan Goričan, Vodnikova 3;
Anton Kokol, Kukava 31; Jože
Kline, Žabjak 13; Jože Murko,
Podvinci 134; Milan Babosek,
Grajena 34; Voja Veličkovič, Po-
trčeva 48; Jože Kolar, Senčak 4;
Stanko Malek, Žabjak 14/a;
Marjan Serdišek. Nova vas 58;
Ciril Ferk. Nova vas 23; Alojz
Fajt, Cesta Olge Meglič 13; Janko
Brmež, Podvinci 70; Martin Duh,
Dornava 2; Alojz Košar, Vinta-
rovci 16;
Rogoznica, 8. marca 1984
Branko Berghaus, Dornavska
14; Ivan Horvat. Kicar 111;
Branko Goričan, Kicar 140/a;
Jože Arnuš, Kicar 45; Franc Fi-
cijan, Sp. Velovlak 45; Franc Vi-
her, Nova vas l06/a; Alojz Žitnik,
Dornavska 20; Milan Lazar, Ki-
car 98; Janez Golob, Kicar 141;
Stanko Šori, Kicar 83; Ivan Go-
ričan, Kicar 140; Ciril Žvegla,
Podvinci 64; Stanko Vojsk, Kicar
47; Branko Arnuš, Kicar 45/a;
Maijan Vol^mut, Kicar 49; Si-
mon Anžel, Zabjak 3; Alojz Gre-
gorec, Žabjak 5; Jože Kolarič,
Podvinci 120; Antonija Podhos-
tnik, Sp. Velovlak 23; Franc Fic-
jan ml. Sp. Velovlak 38; Marija
Ficjan, Sp. Velovlak 35; Angela
Duh, Kicar 121/a; Slavko Janže-
kovič, Podvinci 112/a; Dušan
Krajnc. Jožefe Lacko 42; Maijan
Čeh. Pacinje 33; Jože Furst. Kicar
28; Roman Svržnjak, Kicar 73;
Miran Šori, Kicar 83; Kristina
Živkovič, Kicar 135/a; Branko
Terbuc, Sp. Velovlak 20; Ivana
Ficjan, Sp. Velovlak 38.
Gumama Ptuj, 13. marca 1984:
Maijeta Kajsersberger, Ziher-
lova 13; Karolina Valenko, Go-
rišnica 170; Milica Bojič, Jadran-
ska 15; Jože Meglič, Spuhlja 61;
Franc Emeršič, Veliki vrh 50.
»Olga Meglič«, Ptuj, 15. marca
1984:
Zvonko Ozmec, Placarovci 4;
Davorin Štrbal, Gorišnica 92;
Stanko Rakuša, Hlaponci 14;.
Miran Cvilak, Slovenja vas 27;
Stanko Plohi, Bratislavci 60; Jože
Gol, Gradišče 103; Vladimir
Šampri, Zg. Hajdina 104; Milan
Petrovič, Pristava 45; Stanko Čuš,
Zamušani l?/a: Milan Čeh, Pod-
vinci 109; Martin Zaje, Haupt-
maničeva 4; Andrej Frangež,
Osterčeva 7; Emil Toplak, Po-
trčeva 42; Anica Ljubeč, Nova vas
26/b; Marija Jakolič, Mestni vrh
22.
ACiIS Ptuj, 20. marca 1984:
Anton Štrucl, Kungota 83;
Marija Zemljak, Pobrežje 108;
Štefka Matjašič, Mestni vrh 44/a;
Jože Skok, Velika Vamica 69;
Branko Visenjak, Slovenski trg
11: Jože Kozel, Velika Vamica 57;
Franc Križnjak, Brezovec 22;
Štefan Zadravec, Bezjakova 3;
Jože Šlamberger, Slovenja vas 9;
■Martin Milošič, Spuhlja 38; Milan
Amuš, Podvinci 92; Milan Vo-
dušek, Placarovci 18; Stanko
Ivančič, Bratislavci 47; Marko
Potočnik. Žgečeva 8; Martin Po-
točnik, Slovenjegoriška cesta 8.
avgusta 8; Franc Slatič, Sp. Ve-
lovlak 1; Franc Lacko, Drstelja21;
Anton Ceh, Podvinci 48/a; Jože
Krajnčič, Nova vas 107; Ivan Be-
denik, Dolena 44; Marija Hen-
gelman. Ob Studenčniii 13; Franc
Vindiš, Žetalskega Jožeta; Alojz
Reberc, Kajuhova 5; Zvonko
Matijaško, Vrazov trg 2; Miran
Rižnar, Trubaijeva 12; Mirko Ši-
lak, Žgečeva 4:
TGA Kidričevo, 22. marca 1984:
Milan Vrabl, Sp. Hajdina 52;
Ivan Princi, Podlože 39; Marjan
Vrabl, Zg. Hajdina 36; Vlado
Premzl, Kraigheijeva 13; Slavko
Matjašič, Cesta Olge Meglič 9;
Alojz Purg, Makole 11.
AGIS Ptuj, 22. marca 1984:
Majda Verlak, Hrastovec 49;
Silvo Kolarič, Gomilice 17:
Branko Skok, Goričak 24; Darin-
ka Vuk, Mihovci 72; Silvo Čeh,
Podvinci 12; Milena Obran, Zavrč
11; Alojzija Ivančič, Kraigherjeva
33; Anton Primožič, Brezovci 19:
Ludvik Leber, Selška 30; Stanko
Vertič^ Dornava 56; Janez Koc-
nuit, Zabjak 59; Stanko Vražič,
Šetale 53; Mirko Rojko, Sp. Ve-
lovlak 6; Jože Florjančič, Mez-
govci 44; Edvard Skok, Ilčeva 1;
Oto Mesarič, CM drevored 17;
Martin Majer, Mezgovci 57; Ma-
rija Ciglar, Veliki vrh 5; Milivoj
Ferenčič, Lovrenc 108/a; Milan
Petek, Podvinci 68; Ivan Kovačec,
Gabernik 6; Slavko Kosec, De-
senci 9; Milan Arnuš, Savinova 6;
Stanislav Koren, Kraigherjeva 21;
Albin Hrepevnik, Potrčeva 14;
Terezija Kolar, Peršonova 27;
Janez Lačen, Ulica V. prekmorske
7; Martin Golob, Čehova 3; Milan
Seidel, Aškerčeva 14; Drago
Mazera, Ulica, A. Kavčevič 2;
Franc Petrovič, Poljska cesta 41;
Avgust Kumer, Mestni vrh 31;
TGA Kidričevo, 27. marca 1984:
Branko Ranfl, Podvinci 122;
Danilo Lendero, Apače 104;
Maijan Prime, Belšakova 45; Ve-
koslav Širec, Slape 14; Jožica
Tumpej, Majšperk 45; Franc Šte-
fančič, Kajuhova 14; Ivan Maze-
ra. Kraieherieva 27; Franc Maj-
cen, Podlože 40; Katica Smolin-
ger, Lovrenc 85; Feliks Pišek,
Apače 118; Jože Kramberger,
Lovrenc 27; Stanko Sok, Moš-
kanjci 86/a; Darko Ferlinc, Kid-
ričevo 2; Franjo Petek, Slovensk a
cesta 9; Alojz Vtič, Sp. Hajdina
128; Jože Turk, Gerečja vas 33;
Martin Avguštin, Podlože 118;
Ignac Kramberger, Placar 65; Ja-
nez Bukovič, Trubarjeva II; Mi-
lan Mikša, Mezgovci 61; Anton
Zafošnik, Apače 20; Albin Av-
saštin. Jelovice 23; Anton Kav-
čevič, Apače 23; Janez Gabrovec,
Videm 13; Anton Celan, Prager-
skon. h;Jajiez Pišek, Lovrenc 106;
Fxli SelinšEk, Draženci 46; Franc
Serdinšek, Župečja vas 27; Peter
Bombek, Cesta prolet. brigade,
Maribor; Marko Adamčič, Jurči-
čeva 11; Vekoslav Fugan, Arbaj-
teijeva 7; Franc Kajzersberger,
Kidričevo 9; Anton Medved,
Ptujska gora 10; Bruno Gajser,
Cirkovce 62; Stanko Vedlin, Preša
30: Maijan Sakelšek, Mladinska
6; Stanko Munda, Kog 51; Dra-
goslav Rudolf, Vlahovičeva 9:
Anton Belšak, Gorišnica 114;
Stanko Soršak. Apače 44.
12 - NAŠI DOPISNIKI
5. april 1984 - TEDNIK
KI RIRČKOVA POŠTA
V	Donedeljek.: 2. marca 1984 se
je pričela poi Kurirčkove pošte.
Pri spomeniku Jo/eta Lacka sojo
sprejeli pionirj' i? šole Grajena. V
sredo, 13. ma^'^ pa sem prejela
Kurirčkovc) ii ' pri spomeni-
ku Dušana K\v.j.a.
Z učenci s !--.'.inje šole smo se
pozdravili. Z ■ • i:.; so bili še moji
sošolci Janja i ina, Jože in Rok.
Učencem druge šole sem pove-
dala geslo in izročili so mi torbico.
Odnesli smo jo v šolo, kjer smo jo
zaupali tovarišici ravnateljici.
Ona pa jo je zaklenila v kovinsko
omaro. Pred vrati zbornice smo
pionirji stražili, da nam torbice ne
bi ukradli sovražniki. Ob deseti
uri smo pripravili krajšo kulturno
slovesnost. Pozdravili smo Ku-
rirčkovo pošto in obljubili, da se
bomo pridno učili. To zaslužijo vsi
pogumni pionirji, ki so hrabro
prenašali pošto mimo sovražni-
kovih za.sed. Prebrali smo pismo
in skupina kurirjev je varno pre-
nesla torbico s pismom pionirjem
na H;ijdino. Vesela sem, da sem
nosila tako pomembno pošto in
dasejev.se srečno izteklo.
Petra Junger,
2/a. OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
RAZVESELILA SEM MAMO
Svojo mamo sem že velikokrat
razveselila. Tako sem jo tudi to-
krat, ko sem pospravila dnevno
sobo. Bila je sobota. Mamica je
odšla v mesto zgodaj zjutraj, ko
.sem še spala. Zbudila sem se zelo
pozno. Spomnila sem se, da bi
lahko pospravila dnevno sobo. In
res. Pripravila sem si vse potrebne
stvari. Sesalec, krpo za brisanje
prahu in metlico. Začela sem z
delom. Pospravila sem jo hitro.
Ko je prišla mamica domov, meje
nagradila z lepimi besedami.
Domov mi je prinesla tudi igro, ki
sem si JO želela. Sklenila sem, da
bom še v<^krat razveseUla ma-
mico.
Valerija Grobelnik,
4/a, OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
PO ZVONČKE
V	sredo popoldan sem šla na
grad po zvončke. Bilo je lepo
vreme. Tudi bratec je šel z menoj.
Bil jc zelo priden, ker je nabral dva
šopka. Rekel je: »Jutri je dan
žena.« Tudi jaz sem nabrala dva
šopka. Izpulila sva tudi zvončke s
l oreninicami. Odšla sva domov.
Domov sva prišla ob 17,16. bila
sva umazana.
Nataša Brodnjak, 3/b,
OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
PALČEK IN LISICA
Nekoč se je pod gorami raz-
prostiral velikanski gozd. V njem
ježivel majhen palček. Palček seje
sprehajal po temnem gozdu in si
ga ogledoval. Srečala gaje lisica.
Palček seje prestrašil. Skočil je na
drevo, da ga ne bi ujela hsica. Bilo
ga je strah, zato je klical: »Na
pomoč!« Mimo je prišel majhen
fant. Vzel je palico in mahnil lisi-
co. Lisica se je razjezila. Fant je
zavpil: »Ce ne izgineš, te ubijem!«
Lisica je zbežala. Palček mu je bil
hvaležen, zato mu je ponudil ča-
rovno palico. Lisica pa ni bila
daleč od fanta, zato je fant začaral
lisico v jabolko in ga pojedel.
Palček pa je skočil z drevesa._ S
fantom sta postala čarovnika. Ži-
vela sta v lepi hiši. ki sta si jo
pričarala.
Srečko Urlep, .
OŠ Majšperk.
dopis, krožek
NAŠ PES
Ime mu je Ari. Dobili smo ga,
koje bil še čisto majhen. Imemuje
dal očka. Rad se igra z drugimi psi.
Ce tečem, se podi za mano in me
vleče za hlače. S tem mi izkazuje,
da me ima rad. Bilje tudi v šoli za
pse. Na tekmovanju je dobil dip-
lomo. Imam ga zelo rada.
Tina Vukasovič, 2/a,
OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
MIKMA NI VEČ
Pri nas doma smo imeli lepega
rumeno tigrastega mucka. Bil je
zelo velik. Dobili smo ga pri Ro-
berjevih. Sprva .seje zelo bal, a se
je kmalu navadil na novo prebi-
vališče. Zelo rad je lovil miši,
metulje in kobilice. Z bratom sva
ga včasih prinesla na balkon. Miki
je bil že zelo velik, a seje le ustrašil
.sršena, ki je krožil nad njim. Iz
strahu je preskočil ograjo balko-
na, potem pa je zdrvel v gozd.
Vsak dan. ko sem prišel iz šole, me
je čaka! pred vrati. Nekega dne pa
ga ni bilo. Čudil sem se, kje je
ostal. Pozneje mi je brat povedal,
daje Miki zastrupljen.
Žalosten sem se spominjal
vročega poletja, ko seje še igral na
travniku. V zameno za tega muc-
ka .sem dobil drugega, la je crn
kot noč, le na vratu ima belo piko.
Peter Brglez,
pravljični krožek,
OŠ Majšperk
PRI NAS DOMA
Stanujemo v bloku. Zato s ses-
tro nimava takih ugodnosti kot jih
imajo otroci na deželi. Kadar pa
sva sami doma. na to pozabiva.
Doma skačeva in se žogava, da
sosedom bobni nad glavo. A na to
se požvižgava. Večkrat se tudi
stepeva. Včasih zmagam, pa tudi
sestra ni slaba. Ko prideta soseda
se skregamo in si skočimo v lase.
Vsi ,so mlajši od mene. Nisem
preveč rada z njimi, zato raje grem
k prijateljici na majhen klepet.
Takrat si odpočijem od njihovega
vpitja. Ko se vrnem domov, jih
ponavadi ni več pri nas. Ampak
zjutraj že pride Tamara. Zvoni,
zato me zbudi. Ko pa z Majo gre v
šolo. ostanem sama. Večino do-
poldnevov preživim doma. Ko pa
je ura 10.30 grem k babici, da se v
miru najem. Nato pa grem v šolo.
Mateja Prša,, 4/a,
OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
POMLAD PRIHAJA...
K nam prihaja pomlad. Spre-
hajam .se in trgam zvončke. Po-
slušam jih, kako se prepirajo:
Prvi zvonček: »Vesta, da vem
novo pesem?«
Drugi zvonček: »Kaj ne poveš.
Gotovo jo še bereš z not.«
Tretji zvonček: »Ha, gotovo jo
■še bere z not. To ti je umetnik. Ko
pa začne ta umetnik igrati, moram
vzeti aspirin, ker me prične boleti
glava.«
Trobentica: »Pustita ga na
miru!«
Drugi zvonček: »Kaj se pa ti
mešaš, srednjeveška troblja!«
Trobentica: »Je moj zaročenec,
igra pa zelo lepo. Vidva še tako ne
zjiata.«
Drugi zvonček: »Kaj res? Si
prepričana?«
Trobentica: »Popolnoma. Vid-
va sploh ne vesta igrati.«
Prvi zvonček: »Zdaj pa dovolj.
Nehajte se prepirati, vidva pa je
ne žalita.«
_ Drugi zvonček: »Kaj bi pa rad.
To je naša stvar. Govorim lahko
kaj hočem. Ti se ne mešaj.«
Tretji zvonček: »Takoje, ti se ne
vmešavaj.«
Drugi zvonček: »Molči po-
kveka!«
Prvi zvonček: »A vaša stvar.
Prav, pa naj bo vaša stvar. Ne bom
se vmešaval.«
Trobentica: »O. to pa ne. Saj gre
zate!«
PRVI ZVONČEK: »Potem pa
vas prosim, da nehajte.«
Drugi zvOnček: »Ti me ne boš
nič prosil!«
Tretji zvonček: »Da. ti ga ne boš
nič pro.sil!«
Drugi zvonček: »Molči že en-
krat. reva!«
Tretji zvonček: »Dobro šefe. Ti
ukazuješ.«
Še dolgo bi se prepirali, če se ne
bi razjezila in odtrgala drugega in
trejejega zvončka. Prvi zvonček in
trobentica pa sta si oddahnila.
Lidija Meško, 6/a.
OŠ Velika Nedelja
SPOMINI NA OTROŠTVO
Star sem bil 4 leta. Biloje lepega
poletnega sončnega dne ko sva z
mamico obiskala dedka in babico.
Vsi smo bili srečni in veseli. Dedek
me je peljal k čebeljnjaku. Po-
kazal mi je, kako so čebelice
marljivo nosile cvetni prah v panj.
Njihove tačice so bile od cvetja
zlate. V roki sem imel lizalko.
Lizal sem jo. Nenadoma sla pri-
leteli čebelici. Ena čebelica je za-
pičila svoje želo v moj nosek,
druga pa v uho. Začel sem tako
strašno kričati, da so od ou rado-
vednost' pritekli: mamica, babica
in sosedov Hanzek. S Hanzekom
je še priskakljal psiček Luka. Vi-
deli so takoj, kaj se mi je zgodilo.
CebeUci sta pred menoj ležali.
Cmeril sem se. Mamica je pristo-
pila k meni, me vzela v naročje in
me tolažila. Z mokro krpo mi je
brisala nosek in uho. Zapomnil
sem si. da ne bom nikoh jedel
sladic, ko bom obiskal čebelice.
Stanislav Zotlar, 2/a,
OŠ, Ivan Spolenjak
Z MAMICO SVA SE VRNILA IZ
NEMČIJE
Ko sem bil majhen, sem bil do
dveh let z mamico in atekom v
Nemčiji. Potem sva se z mamico
vrnila domov in sem dobil bratca.
Ko je bila mamica v bolnišnici,
sem zanjo vedno jokal. Takrat, ko
je mamica prišla'z bratcem do-
mov, sem ga imel rad in sem mu
vedno dajal dudo v usta, ko je
jokal. Ko sem bil star tri leta, sem
nekega dne stekel prek ceste in me
je povozil avto.
Imel sem zlomljeno roko in
polno prask. Moral sem ostati v
bolnišnici insem tudi vedno jokal.
Koje prišla mamica po mene. sem
jokal od veselja, da sem lahko šel
domov. Potem sem vedno pazil, če
sem šel prek ceste. Tudi v kolo sem
porinil nogo in sem. dolgo nosil
mavec. Zdaj je že dolgo od tega,
saj že hodim v drugi razred.
Marjan Bratušek, 2/a,
OŠ Ivan Spolenjak Ptuj
SPOMIN
Nekoč sem bil majhen. V vo-
zičku me je vozil sosedov starejši
deček. Najrajši sem se igral zžogo.
Mamica mc je povijala v ple-
ničke. Nisem maral dude. V ulici
je bilo več otrok moje starosti.
Zbirali smo se pri Tini. Pri njej
smo se igrali, včasih pa tudi stepli
za igrače. K Studenčnici nismo
smeli. Večjim otrokom smo radi
nagajali. Ko sem bil majhen, je
bilo lepo.	Vid Plohi, 2/a
OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
KUŽA
Kuža laja
hav, hav, hav,
kdo kosti
hi meni dal?
Ko pa pride
Ivo mimo,
kosti ima
za celo zimo.
Kuža hitro
vzame vse
jih pogloda
ena, dve.
Lidija Leskovar, 2. r.,
OŠ Majšperk
ŽELEZNI ČLOVEK
Nekega dne so pripeljali v Af-
riko železnega človeka, za kate-
rega so mislili, daje spomenik.
Ta človekje bil vohun iz Marsa,
ki bi moral ugrabiti ljudi za ve-
.soljsko proučevanje. Marsovec je
bil obkrožen z brezami. Med
breze seje tisto noč zatekel fantič.
Marsovec ga ni opazil, ker je bil
deček skrit med drevesi. Deček je
naenkrat zagledal dvoje žarečih
oči. Tisti hip je zagledal tudi
Mansovca z majhnim radiom.
Deček je bil zelo pohlepen in je
rad kradel. Marsovec ie imel v
trebuhu skrinjo s kotlom. Ta ko-
tel je jemal ven vsako noč. Ne-
nadoma je začutil dečkovo bliži-
no. Z vdihom je zaznal njegovo
pohlepnost. Tedaj je v kotel vsul
zlati prašek. V zlato kašo je vtaknil
paličico. S paličico se je nato do-
taknil kamenčka, ki je postal po-
zlačen. Potem seje skril. Deček je
pritekel in vtaknil v kašo roke.
Nato sije nabral kup kamenčkov
in jih pozlatil. Ko pa je hotel po-
malicati nakradeno hrano, je tudi
ta postala zlata. Nato je od lakote
umrl.	Peter Brglez,
dopisni krožek OŠ Majšperk
LIST IZ MOJEGA DNEVNIKA
Včeraj smo ob 16.30 prispeli v
Ljubljano. Po peturni vožnji smo
bili vsi utrujeni, zato smo kar takoj
odšli v študentski dom k Zdenki,
kjer nam je sestra takoj postregla z
večerjo. Nato smo odšli v posteljo.
Malce nas je skrbelo, da bo kros
odpovedan, saj je vreme slabo.
Dežuje. S to skrbjo smo zaspali.
Zjutraj je vreme boljše. A vse-
eno smo poslušali poročila in tako
izvedeli, da kros »Dela« ni pre-
stavljen. Po zajtrku oddidemo v
Tivoli, kjer je start. Na parkirišču
smo piKakali še druge tekoče, ki
so predstavljali Ptuj. Prišli so po-
7J10, a dovolj hitro, da nismo za-
mudili prvega starta. Po startu
mlajših pionirjev sem startala tudi
jaz za mlajše pionirke. Odrezala
sem se kar dobro, vsaj meni se je
zdelo, saj med petinštiridesetimi
nisem mogla biti med prvimi.
Po zadnji podelitvi medalj smo
odšli na kosilo. Nato pa smo
odrinili proti domu. Pred pol ure
smo prispeli domov. Zunaj je že
tema. ker pa je stabilizacija, ne
mislim več tratiti elektrike.
Marta Vindiš, 7. r,
OŠ Leskovec
MOJA STARA MAMA
Moja stara mama je stara ose-
minšestdeset let. Je kmetica. Ima
majhno kmetijo. V hlevu ima tri
krave. Ima tudi svinji. Redi nekaj
kokoši in petelina. Ker j«> boli
noga. te živali težko redi in pita.
Vstane ob šestih zjutraj. Naj-
prej se obleče, nato pa opravi pri
živini. Po molži nakrmi .svinji. (Ko
naredi lo, nakrmi svinje). Ko
konča, gre zajtrkovat. Po zajtrku
napoji krave. Nato skida gnoj iz
kravjega in svinjskega hleva in
nastelje njihova ležišča z listjem.
Kokošim natrosi zrnje. Potem je
štiri ure prosta. Popoldan mora
spet ponoviti težaško delo.
Pozimi pomaga stari mami
samo ali. Spomladi, poleti in jc-
.seni pa ji pomagam tudi jaz.
Uroš Novak, 3/a,
OŠ Majšperk
LASTOVKA
Lastovka je ptica selivka. Po-
zriam jo po njenem škarjastem
repu. Živi v Evropi, prezimi pa v
Afriki.
Gnezdo si spleta v stenah hiš in
hlevov. Hrani se z drobnimi
žuželkamijn tako pomaga zatirati
mrčes. Po trebuščku je bela. Ker je
že pomlad, se bo kmalu vrnila k
nam. Pri nas se bodo izvalili
mladički. Vsi skupaj pa bodo na
jesen spet odleteli v tople kraje.
Rok Plohi, 2/a,
OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
MAMICA
.Mamica kuha, pere, šiva,
meni bere in pomaga,
zdaj pa pridna moram biti,
da imela me bo rada.
Mihelaca Godec, 2. r.
OŠ Majšperk
MOJA NAJLJUBŠA PODOBA
Kadarkoli, kjerkoli sem,
imam pred seboj tvoj obraz, na-
smeh, besede. To je tudi vse, kar
mi je ostalo od tebe, od tvojih
besed in nasmehov. Kadarkoli se
srečava, se obrnem vstran, ker
mislim, daje tako najbolje, čeprav
vem. da lažem sebi. drugim m
tebi. Čisto nič posebnega nisi, le
eden v množici drugih, a zame
edini. Nikoli se ne boš spremenil,
nikoli! Spominjam se vsega tako
natanko, kot bi se zgodilo včeraj!
Tako srečna sem bila ob tvoji
strani, srečna kot nikoli doslej.
Ves čas sem čutila pred seboj
prepad, ki naju bo ločil, zato sem
živela v svetu sanj in lepo mi je
bilo. Ali se spominjaš vsega, kar
.sva preživela skupaj? Ali .se spo-
minjaš?
Praviš, da me imaš rad. Rada bi
ti verjela, vendar ti žal ne morem
več! Ti si ti in jaz semjaz! Nikoli ne
bi verjela, daje prva ljubezen tako
boleča. Mislim, da te nikoli v
življenju ne bom pozabila, pa ne
zato, ker si moja prva ljubezen,
marveč zaradi tega, kar sem čutila
in .še čutim do tebe. In ko se bova
ponovno srečala, me ne sprašuj
preveč, kajti mislim, da so besede
odveč. Ne glej me s tistimi svojimi
očmi. kajti kadarkoli ugledam
lesk tvojih oči, me tako hudo
zbode pri srcu. Midva sva konča-
la. si povedala vse. Le zakaj si
odšel? Ni važno, saj bom tako
tiho. kot sem v tvoje življenje
prišla, tudi odšla. Dala sem ti vse,
kar sem imela, ostala mi je le solza.
Te ti ne dam! To je vse, kar imam
zase. In to .solzo potrebujem, da z
njo izbri.šem vse. kar je še ostalo v
meni'	Nena. 8. r.
Osnovna šola Olga Meglič
V novi telovadnici — linorez, Darka Frangež, OŠ Velika Nedelja
TV LJUBLJANA
PETEK. 6. APRILA:
"^8.50 TV v .šoli: TV koledar.
Zakaj. zakaj. Francoščina.
Odmor, Vladan Desnica, Poroči-
la; 10.35 TV v šoli; 17.30 Poročila;
17.35 Jazz na ekranu: Mingos
Dynasty — 1. del; 17.55 Modro
^ poletje, španska mladinska na-
^tnizanka; 18.25 Obzornik ljub-
ljanskega območja; 18.40 Tu-
rizem-možnost in priložnost: In-
dustrija gostoljubja 19.10 Risan-
ka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26"
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1;
19.55 Vreme; 20.00 Včeraj zajutri
— Prešernijada, dokumentarna
serija; 20.40 Ne prezrite; 20.55 TV
kviz; 22.05 TV dnevnik II; 22.20
Juriš lahke konjenice, ameriški
::rilm;
1sOBOTA.7. APRILA:
8.00 Poročila; 8.05 Slovenske
ljudske pravljice: O dobrem ko-
vaču; 8.25 Ciciban, dober dan:
Potovalna agencija; 8.35 Mesc-
ček. otroška serija TV Beograd;
9.05 Glasba za kitaro; 9.30 Spoz-
navanje naše naravne dediščine:
Dvoreznost sodobnega poljedel-
stva; 9.55 Človek in zemlja: Bo-
nellijevorel — 2.del; 10.20 Včeraj
zajutri: Novo leto 1946. dok. se-
rija; 10.50 Kronika odsevanja.
dokumentarna oddaja ob 30-let-
nici Planice; 12.00 Poročila; 15.10
PJ v nogometu: Vojvodina—Ri-
jeka. prenos; 17.00 PJ v košarki —
2. tekma 11. kola kočnice: 18.30
Skrivnostni svet Arthurja Clarka:
Z jasnega neba. angleška doku-
mentarna serija; 19.00 Risanka;
19.24 TV in radio nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.55 Vreme; 20.00 T. Partljič
Sekretar za humor, prenos iz
Cankarjevega doma; 21.05 Zrcalo
tedna; 21.25 Pustolovca (delovni
nasl.). ameriški film; 23.15 Poro-
čila.
- NEDELJA. 8. APRILA:
9.20 Poročila; 9.25 Živ žav.
otroška matineja; 10.15 Modro
poletje, španska mladinska na-
nizanka— ponovitev 10.45 F.
livner: Življenje Berlioza. fran-
coska nadaljevanka; 11.40 625.
oddaja za stik z gledalci; 12.00
Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila;
15.05 Poročila: 15.10 Trobentač v
belem klobuku, sovjetski film;
16.40 Evrc^a pleše, prenos iz
Dvorane Tivoli (TV Sarajevo
snema); 18.30 Visok pritisk, za-
bavno glasbena oddaja TV Ko-
per; 19.10 Risanka; 19.24 TV in
radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna;
19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme;
20.00 S Karanovič-M. Marinovč-
A. Horton: Nekaj vmesnega;
21.()0 Športni pregled; 21.30 Slo-
venci v zamejstvu; 22.00 Poročila.
PONEDELJEK. 9. APRILA:
8.50 TV v šoh: TV koledar, N.
Iveljič: Dve številki ena, Make-
donščina. Povej mi, povej, Dub-
rovnik, Poročila; 10.35 TV_v šoli:
TV berilo. Risanka. Angleščina,
Jug. Grizelj Risanka. Velikani
šptirta in olimpijske igre; 17.20
Poročila; 17.25 Meseček. otroška
serija TV Beograd; 17.55 Odrski
jezik, izobraževalna oddaja; 18.15
Naši znanstveniki, izobraževalna
exidaja; 18.25 Podravski obzornik;
18.40 Pet minut za rekreacijo;
18.45 Podium; 19.15 Risanka;
19.24 TV in radio nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I;
19.55 Vreme; 20.00 Gojko Santič:
Jaz, Rade Tomov, monodrama
T\' Tilograd; 21.05 Glasbeni
Magazin: Nocoj o operi; 22.05 TV
dnevnik 11;
TOREK. 10. APRILA:
8.50 TV v šoli: TV koledar.
Bilka na Neretvi, Za učitelje.
Otroci ustvarjajo. Predstavljamo
vam. Močva. Poročila; 10.35 TV v
šoli: Rastlinski laboratorij: Celu-
loza. Risanka. Botanik. Mali
program. Risanka, Glasbeni
pouk: Klavir; govorni jezik; 16.25
Šolska TV: Kristalizacija. Vzemi
si čas. ne življenja. Zemlja se
spreminja; 17.30 Poročila; 17.35
Slovenske ljudske pravljice:
Zvezda na čelu; 17.55 !V1PF Celje
83: Mednarodno tekmovanje 2.
del; 18.25 Posavski obzornik;
18.40 Padalci, madžarski kratki
tilm; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka;
19.24	TV in radio nocoj; 19.26
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I;
19.55 Vreme; 20.00 Ch. Dickens-
D. [idgar: Življenje in dogodiv-
ščine Nicholasa Nicklebyja, an-
gleška nadaljevanka; li.OO
Skupno: Tanke niti ali trdne vezi?
notranjepolitična oddaja; 21.45
TV dnevnik 11; 22.00 Sofijski so-
listi — 3 oddaja.
SREDA. 11. APRILA:
8.50 TV v .šoli: TV koledar.
Poštni nabiralnik. Življenje v
kapljici vode. Odmor, Socialis-
tična revolucija v Jugoslaviji,
Kako .se sporazumevamo, Poro-
čila; 10.34 TV v šoli: Biologija:
Nevretenčarji. Risanka. Od mor-
skega dna do oblaka. Kako se
vedemo na obisku. Risanka. Tek
je najstarejši šport. Baletni upi —
Beograd; 18.05 Poročila; 18.30
Ciciban, dober dan: Letališče;
18.25	Celjski obzornik; 18.40
Mozaik kratkega filma: Onstran
smuči.šč. zahodnonemški film;
19.05 Risanka; 19.24 TV in radio
nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30
TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00
35 mm — filmska delavnica, ob
jugoslovanskem dokumentarnem
filmu Kri in pepel Jasenovca;
21.50 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov; 21.55 TV
dnevnik II.
ČETRTEK. 12. APRILA:
8.50 TV v šoli: TV koledar.
Plavanje, Zgradba in- funkcija
celice, Otroci ustvarjajo. Pred-
stavljamo vam. Poklicno usmer-
janje, Poročila; 10.35 TV v šoli:
Kemija. Risanka. Izobraževalna
reportaža. Risanka, Meteorolog.
Govorni jezik — Beograd; 16.50
Šolska TV: Kristalizacija, Vzemi
si čas, ne življenja, Zemlja se
spreminja; 17.55 Poročila; 18.00
Igrajjno se gledali.šče: Kateri vrag
nas je gnal v to gledališče; 18.25
Severnoprimorski obzornik;
18.40 Čas. ki živi: Vas Lipa; 19.10
Risanka: 19.25 TV in radio nocoj;
19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV
dnevnik I: 19.55 Vreme; 20.00
Tednik. 21.05 J. Prebble—K.
Taylor: Borgijci. angleška nada-
ljevanka; 22.00 TV dnevnik 11:
22.15 Retrospektiva slovenske TV
drame — Cikel Staneta Severja —
A. Hicng: Gluhi mož na meji.
TEDNIK - 5. april 1984
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
KOŠARKA
Zmaga
v Tolminu
v 19. kolu 1. SKL so člani KK
ptuj gostovali v Tolminu in v sre-
čanju z enajstouvrščeno ekipo
Iskra AET zmagali z 81:73 (43:41).
Domačini so dobro začeli in si do
13. minute priigrali šest košev
prednosti, 32:26. Igralci in navijači
Iskre (bilo jih je blizu 200) so
pomislili na zanesljivo zmago.
Vendar so se ušteli. Ptujčani so
prešli na tesno pokrivanje nasprot-
nikov in jih tako zmedli. Kasneje
se je izkazalo, da domačini niso
imeli dovolj igralcev za takšen ri-
tem igre. Gostje so v 18. minuti
prešli v vodstvo in prvi del odločili
v svojo korist.
V	začetku drugega dela so bili
Ptujčani veliko boljši nasprotnik.
Z natančnimi meti Marčiča so v
28. minuti'vodih" za dvanajstimi
koši "prednosti, 65:53. Vendar so v
nadaljevanju popustili in domačini
so se jim nevarno približali. V še-
stih minutah so razliko znižali le
na dva koša. Toda to je bilo vse,
kar so v tem srečanju še zmogli.
Ptujčani so znova prevzeli pobudo
in zanesljivo zmagali. Srečanje sta
odločila natančnost pri metih in
boljša kolektivna igra Ptuja.
Ptuj: Vlah 16, Damiš 6, Volma-
jer 6, Marčič 12, Purič 14, Kotnik
16, Dobrijevič 12, Vučinič.
I. Z.
V SOBOTO S HELIOSOM
V	20. kolu bodo člani KK Ptuj
igrali doma in sicer se bodo
pomerili z vodilno ekipo lige —
Heliosom iz Domžal. Gostje so si-
cer boljša ekipa, vendar pa se jim
domačini kar tako ne mislijo
predati. Srečanje se bo začelo ob
19. liri, odigrali pa ga bodo v
Mladiki.
1. k.
PTUJ NA DRUGEM MESTU
Objavljena je končna lestvica
druge republiške ženske lige. Prvo
je Novo Mesto, ki si je tako
priigralo pravico nastopa v prvi
republiški ligi. Na drugem mestu
so članice KK Ptuj, ki so se sicer
dobro držale, bile prve po prvem
delu prvenstva, vendar niso zdrža-
le. Kljub temu pa lahko računamo,
da bo ptujska ekipa tudi v nasled-
nji sezoni med najresnejšimi
kandidati za vrh in da ji bo to tudi
uspelo.
1. k.
POPOLNI USPEH NAŠIH EKIP
Naše rokometne ekipe so mi-
nuh konec tedna igrale doma in
zabeležile popoln uspeh.
DRAVA - RUDAR 15:11 (9:7)
Srečanje v Ptuju bo številnim
gledalcem (blizu 2(X)) ostalo v
pnjetnem in tudi neprijetnem
spt)minu.Prijetnojeto,da je Drava
zmagala zasluženo, čeprav so
gostje na lestvici pred njo in so
zelo močna ekipa. Neprijetno pa
je biloobnašanje gostuiocih igralk
in zlasti njihovega trenerja, biv-
šega zveznega sodnika Jekoša.
Tako nešportnega obnašanja v
Ptuju na ženskih rokometnih
tekmah ne pomnimo. Gostujoče
igralke in trener so namreč med
tekmo grobo žalih oba sodnika, ki
se resnici na ljubo nista izkazala.
Preveč sta dopuščala nešportno
obnašanje in grobo igro Rudarja.
Tako je srečanje ob velikem ve-
selju domačih igralk in gledalcev
pustilo zelo neprijeten občutek.
Tudi po srečanju, ko so gostje
poškodovale vrata v svoji slačil-
nici.
Do rezultata 4:3 je bilo dokaj
izenačeno, čeprav so domačinke
zamudile vrsto priložnosti in zas-
treljale sedemmetrovko. Nato pa
je prišlodo željene serije. Drave in
v nekaj minutah je bilo 9:3. Ven-
dar se je gostujoča ekipa zbrala in
z dobro obrambo prišla na celo
9:8. V drugem deluje Drava igrala
na izdelane napade, počasneje kot
v prvem delu. Gostjam to ni/
ustrezalo in domačinke so za-
služenoslavile pomembno zmago.
DRAVA: Farič, Hentak, Go-
milšek 2, Kmetec, Korošak, Vičar
1, Šteharnik, Galun 3, Radanovič
8, Majcenovič, Lah 1, Gregorec.
Mladinci Drave pa so s 25:21
premagali Krog. Terbuc je dal 9,
Habjanič pa 8 golov.	1. k.
ROKOMET
Trenutek z razburljivega srečanja v Ptuju, ko domača obramba ni uspela
ustaviti levega krila Rudarja (foto I. kotar)
Velika Nedelja- Rudar 25:24 (12:12)
Srečanje je bilo zelo razburljivo
in izenačeno. To potrjuje podatek,
daje bil rezultat kar — osemnajst-
krat izenačen. Domačini so
imeli zelo težko delo, saj so se
gostje iz Trbovelj zelo dobro
držali in bih velikokrat v vodstvu,
vendar samo z zadetkom razlike.
Deset minut pred koncem pa sta
domačinom uspela dva zadetka
prednosti. Vendar tudi to ni za-
doščalo, saj so igralci Rudarja
znova izenačili. Domačini so
svojo priložnost ob koncu izko-
ristili in zmagali v zelo pomem-
bnem srečanju, ki si gaje ogledalo
blizu 300 gledalcev.
VELIKA NEDELJA: Rosič,
Sok 2, F. Cvetko, Rajšp 2, Mesa-
rec 3, Bezjak, M. Cvetko 8, Maj-
cen 6, Rajn, Lah 4, Baklan.
V prihodnjem kolu se bodo ig-
ralci RK Velika Nedelja v gosteh
pomerili s Prulami.
Pred srečanjem članov so mladi
domačini zanesljivo premagali
mladince Branika iz Maribora z
i.k.
Sok dosega enega svojih dveh zadetkov (foto I. kotar)
ORMOŽ-KRMELJ 35:21 (20:11)
Igrišče Ormoža, gledalcev okrog 150, sodnika
Krajnc, Janžekovič (oba Maribor).
Ormož: Gaberc, Krstič 2, Šalamun 1, Hedžet 3,
Vukan 1, Hebar 6, Polak 5, Zemljič 4, Pavlovič 10,
Kačičnik 2, Maučič 1, Debeljak.
Že v prvem polčasu so domačini s kombinatorno
igro in hitrimi protinapadi popolnoma nadigrali
ekipe Krmelja.
V	drugem polčasu so domačini povedli z 18
zadetki razlike, vendar so proti koncu tekme za-
pravili priložnost za rekordno zmago. Za dobro igro
gre pohvala vsem igralcem, predvsem pa zopet
razpoloženemu strelcu Pavloviču (10) ter
organizatorjema igre Polaku in Hebarju.
V	nedeljo bodo Ormožani gostovali v Krogu.
TM
ZASLUŽENA ZMAGA DOMAČINOV
Stadion Aluminija v Kidriče-
vem, gledalcev blizu 300, sodnik
Cvim (Maribor);
Strelci: 1:0 (70) Nikolič.
ALUMINIJ: D. Škrget, B.
Škrget, Zupanič, Bek, Jaušovec,
Panikvar (Skrjanec), Koren, Pig-
nar, Nikolič, Krajnc, Špehonja;
DRAVA: Majcenovič, Leva-
nič, Malek, Kralj, Kodrič, Po-
platnik (Glodež), Mihelič, Čeh
(Hameršek), Vogrinec, Hvaleč,
Čuš.
Hladno in vetrovno vreme je
gotovo vplivalo na obisk. Srečanje
je bilo pomembno za obe ekipi.
Zasluženo so ga dobili domačini,
ki so bili zlasti v drugem polčasu
precej boljši. V prvem polčasu
nismo videli vehko. Bila je to v
večini igra med kazenskima
prostoroma, pobudo pa so imeli
domačini. V tem delu je imel
Aluminij dve, Drava pa eno čisto
priložnost, vendar se napadalci
niso izkazali.
V drugem polčasu je bilo veliko
bolje. Igralci Aluminija so takoj
prevzeli pobudo m igro preselili
na polovico Drave. Za začetek je
Panikvar zadel vratnico, nato so
Dravaši v kazenskem prostoru
dvakrat uiitavili Špehonjo, vendar
se sodnik ni odločil za najstrožjo
kazen. V 70. minuti je Špehonja
lepo našel Krajnca, podano žogo
pred vrata Drave pa je Nikolič
usmeril v mrežo. Po zadetku je
igra postala precej ostra. Tarči sta
bila Špehonja pri Aluminiju in
Hvaleč pri Dravi. Rumene kar-
tone so zato dobili Panikvar, Kralj
in Levanič, zaradi vračanja udar-
ca pa si ga je prislužil tudi Špe-
honja. Aluminij je še naprej imel
pobudo, Drava pa na vse kriplje
poskusila izenačiti, kar pa ji zaradi
dobre obrambe Aluminija, ki jo je
izredno vodil Srečko Bek, ni
uspelo.
V tej ligi je po nedeljskem po-
razu Brežic v Mozirju postalo zelo
zanimivo. Prve so Brežice (18
točk), Dravinja na drugem in
Aluminij na tretjem zaostajata za
točko, Drava na četrtem mestu pa
za dve. V prihodnjem kolu se bo
Aluminij v gosteh pomeril s
Steklarjem, Drava pa doma z El-
krojem.
, Pred srečanjem članskih ekip so
mladinci Drave s 3:0 premagali
vrstnike Aluminija. Vse tri zadet-
ke je dosegel Ivan Hentak.1. kotar
Bojan Špehonja, hitro levo krilo Aluminija, pred vrati Drave (foto I. kotar)
Občni zbor strelske družine Jože Lacko Ptuj
V četrtek, 22. marca je v pros-
torih Doma JLA strelska družina
Jože Lacko izpeljala svoj občni
zbor. Na njem so z delegati sode-
lovale vse .sekcije, ki delujejo v
okviru te družine.
Po pozdravnem govoru in iz-
volitvi delovnega predsedstva ter
potrditvi dnevnega reda se je za-
čela burna razprava o posamez-
nih točkah. Veliko je bilo govora
prav o teh, kakšne rezultate je
družina dosegla v preteklem letu
'n kakšne so možnosti vnaprej.
Snovno so sami člani med seboj
ležišče razprave preusmerili v
tekmovalni šrtort in oretpfno
•^ako bo potekalo- fitianciranje
strelcev, ki nastopajo v medna-
rodnem programu. Kajti tega
vprašanja dosedaj še niso rešili
niti pri OSZ Ptuj.
Družina je v preteklem letu iz-
peljala poleg družinskih tekmo-
vanj še usposabljanje pripadni-
kov NZpn TRG! POD! MIP Ptuj
in .XI. turnir v streljanju, ki se
imenuje po narodnem heroju Jože
Lacku. Sodelovala je pretežno na
vseh tekmovanjih na območju
občine Ptuj kljub težavam, ki soj
pestile. Kajti v tej - družini je
opaziti velik padec njenih članov.
Seveda ni e'dina, kajti s tem pro-
blemom se ubadajo prav vse
družine v občini Ptuj.
Na občnem zboru so razrešili
dosedanje vodilne člane in izvolili
nove, ki bodo delovali v nasled-
njem mandatnem obdobju. Za
novega predsednika je bil izvoljen
dolgoletni aktiven član in strelec
Branko Skrt, za podpredsednika
Savo Kozjak, sekretarja Dragan
Rašeta, tehničnega sekretarja
Branko Zupanič, blagajnika Mi-
lan Vogrinec in orožaija Martin
Bedrač, člani upravnega odbora
so še Ludvik Pšajd, Miloš Lazič in
Gorazd Žmavc. V V nadzorni
odbor so bili izvoljeni Srečko
Gojkuvič kot predsednik in člana
Albina Pšajd ter Ignac Planjšek.
Disciplinsko komisijo sestavljajo
Slavko Ivanovič, Mirko Jauševec
in Franc Horvat. Sodniško komi-
sijo pa Veselin Miletič, Djordje
Tešič in Nikola Petkovski.
Pokali, ki krasijo vitrino v klub —
skisohiSD ZB .lože T ačko v do-
mu JLA Ptuj.
Središče-Gerečja vas 2:0
Središče: Hlebec, Goršič, Sulek, Dokša, Senčar, Rakovec. Zidarič,
Ploh (Košir), Rajh, Zobovič, Horvat D.
Gerečja vas: Lešnik, Turnšek, Kajsberger, Lešnik, Ornik, Žitnik,
Hertiš, Rožman, Drevenšek, štajner. Žitnik.
Po vetrovnem vremenu pred 100 gledalci sta se v derbiju A MNL v
Središču pomerila domače moštvo in moštvo iz Gerečje vasi. V nervozni
in raztrgani igri je z več športne sreče zmagalo domače moštvo. Do 21.
min. se je igralo na sredini igrišča z napakami obeh moštev. V tej minuti
imajo prvo resnejšo akcijo gostje. V 30. minuti hiter napad domačinov,
Zobovič lepo poda Rajhu, ki ga v kazenskem prostoru nepravilno ustavi
Kajsberger in to je enajstmetrovka, iz katere Rakovec doseže zadetek za
Središče. Naprej se igra slabo, nepovezano, gostje imajo rahlo premoč,
vendar brez pravih priložnosti. Teh so imeli veliko več v z.aključku
srečanja. V 87. minuti pa napad Središča, Dokša lepo poda do Hun-
jadina, ta kratko do Horvata in Središče vodi z 2:0. Sodniška trojka
Kolarič, Vogrinčič in Hazimali je srečanje dobro vodila.
Pionirji Središča so v predtekmi premagali vrstnike iz Gerečje vasi s
6:1.	TI
Drugi rezultati v A ligi
Markovci — Hajdina 2:2, Skorba — Tržeč 2:2, Dornava — Zgornja
Polskava 2:2 in Spodnja Polskava — Stojnci 13:1.
Pari naslednjega kola: Tržeč — Spodnja Polskava, Stojnci —
Dornava, Zgornja Polskava — Središče, Gerečja vas — Slovenja vas in
Hajdina — Skorba. V B ligi bodo igrali: Rogoznica — Osankarica,
Grajena — Partizan, Oplotnica — Apače, Kicar — Pragersko in
Mladinec — Leskovec, v C ligi pa Draženci — Moškanjci in Podvinci —
Zavrč.	1. k.
NAJVEČ USPEHA
ZA MARIBORČANE
Judo klub Drava je v soboto v Mladiki izvedel tretje odprto pr-
venstvo Ptuja v judu. Nastopilo je 35 tekmovalcev iz Maribora, Celja,
Slovenj Gradca in Ptuja. V posameznih kategorijah so zmagali: do 60 kg:
Dvoršak (Železničar); do 65 kg: Sušeč (Slovenj Gradec); do 71 kg: Horvat
(Branik); do 78 kg: Mohorko (Železničar); do 86 kg: Murko Prava) in
prek 86 kg: Meh (Slovenj Gradec). Ekipni vrstni red: I. Železničar
(Maribor), 2. Slovenj Gradec, 3. Drava, 4. Ivo Reya (Celj^e) in 5. Branik
(Maribor).
Udeležba ni bila na pričakovani ravni, tekmovalci pa so se kljub
temu predstavili s solidnimi nastopi.	1. k.
Tečaj za nogometne sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov pripravlja novi tečaj za
sodnike. Prijave sprejemajo do 15. aprila v športni dvorani Mladika, kjer
je začasno sedež MNZ Ptuj.	1. k.
Četrto mesto Zdenke Matjašič
Na republiškem prvenstvu v streljanju s serijskim zračnim orožjem je
med tekmovalkami in tekmovalci iz ptujske občine največ dosegla Zdenka
Matjašič s četrtim mestom med članicami v streljanju s puško.
1. k.
Boč in Drava izločena!
v četrtfmalnih srečanjih za jugoslovanski nogometni pokal na
območju MNZ Ptuj je prišlo do dveh presenečenj. Tako je Tržeč p^
streljanju enajstmetrovk izločil Dravo, Gerečja vas pa s 4:0 Boč iz
Poljčan. Težko je bilo tudi Aluminiju, ki ie šele po streljanju enajstme-
trovk izločil Spodnjo Polskavo. V polflnaluje tudi Središče z zmago 2:1
nad ekipo JLA.
Program telesno-kulturnih
srečanj
v soboto, 7. aprila bo ob 9. uri v športni dvorani Mladika posamezno
prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu. Ob 19. uri pa pripravljajo
prvenstveno košarkaško srečanje med člani KK Ptuj in gosti iz Domžal.
V nedeljo, 8. aprila ob 10. uri bodo mladinke Rokometnega kluba
Ptuj odigrale prvenstveno srečanje z ekipo iz Šmartnega. Popoldan pa
bodo člani Nogometnega kluba Drava gostili mladince in člane Elkroja
iz Mozirja. V predtekmovanju se bodo pomerili mladinci obeh ekip.
Medobčinska nogometna zveza je že sestavila organizacijski odbor
za pripravo mednarodnega mladinskega turnirja — SAVARIJA, ki bo
od 29. aprila do I. maja v Ptuju.	g^ečko Lovrenčič
Uspeli spomladanski kros
V	soboto, 24. marca je bil v organizaciji Atletskega društva
Slovenska Bistrica v Titovem parku v Slovenski Bistrici organiziran
spomladanski kros, ki je tudi drugi te vrste v kratkem obdobju od
ustanovitve društva, ki je bilo ustanovljeno pred nepolnim letom. Ze
danes pa se kažejo uspehi načrtnega in prizadevnega dela članov, saj so v
vrsti že izkušenih tekmovalcev iz sosednjih občin, osvojili vidne uvrstitve
v vseh kategorijah. Skupno se je krosa udeležilo prek 130 tekmovalcev iz
11 klubov in društev" občin Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj in Lenart.
V	kategoriji mlajših pionirjev je bil najuspešnejši Andrej Polanec iz
AK Lenart pred klubskim članom Zvonkom Holdinarjem in domačinom
Draganom Tomažičem.
Med mlajšimi pionirkami je bila najuspešnejša Sanda Bedok, AK
Maribor, Sanda Logožar, AK Maribor in 3. Nataša Unuk, 0§
Slovenska Bistrica.
Starejši pionirji Matjaž Tramšek, OS Slovenska Bistrica; Darko
Gabor, AK Lenart in Branko Ježovnik AK Lenart.
Starejše pionirke: Irena Domino, AK Maribor; Vilma Osojnik, AK
Ptuj in Simona Rebergnak, OS Poljčane.
Mlajši mladinci Boris Kar, AD Maribor; Bogdan Ješovnik, AK
Lenart in Janko Vrečko, AK Slovenska Bistrica.
Mlajše mladinke: Helena Pečovnik, AK Maribor, Veronika Sitničič,
AK Ptuj in Danica Cestnik, AK Ptuj.
Starejši mladinci Slavko Lehner, AK Lenart; Srečko Zafošnik, AD
Slovenska Bistrica in Simon Orešič, AD Slovenska Bistrica.
Starejše mladinke: Petra Miklič, AD Maribor, Brigita Cehtl, AD
Slovenska Bistrica.
Članice: Jožica PregI, AD Maribor.
Člani: Simon Janžič, AD Maribor; Franc Zupanič, TVD Hajdina,
Jakob Kodrič, TAM Maribor; Franjo Sparaš, Bodočnost Maribor.
Veterani: Milan Borko, AD Slovenska Bistrica, Silvo Jemenšek, AD
venska Bistrica, Stane Vanda, Bodočnost Maribor. Viktor Horvat
14 - ZA RAZVEDRILO
ap"' - TEDNIK
TEDNIK - 5. april 1984
OGLASI IN OBJAVE - 15

v upravni zgradbi Tovarne
glinice in aluminija Boris Kidrič
so na ogled (in tudi prodajo)
osnutki lutk in lutke za predstave
dipl. inž. arhitekture Brede Vari,
likovne oblikovalke v Lutkovnem
gledališču Maribor. V doseda-
njem delu ie likovno pripravila
trideset lutkovnih uprizoritev v
razhčnih gledališčih. Na ogied je
seveda le del njene ustvaijalnosti,
ki je ves čas močno prispevala h
kvalitetni likovni p<.)dobi gleda-
liških predstav z osnutki scen in
kostumov za prek dvajset pionir-
skih, mladinskih in odraslih lju-
biteljskih uprizfiritev — kot je
zapisano v predstavitvi Brede
Vari v Kidričevem. Njene lutke,
scena ali kostumi so bih vedno
izxlelani z izostrenim okusom,
zlitjem barv in oblik, ki so govorile
in živele z močno likovno govori-
co, bile sestavni, večkrat tudi te-
meljni del predstave. Breda Vari
je leta 1977 prejela Linhartovo
plaketo, najvišje priznanje ZKO
Slovenije in ZGSS za gledališko
področje. V Tovarni glinice in
aluminija se med drugim pred-
stavlja z osnutki in lutkami za
lutkovne predstave Žogica Ma-
rogica, Mojca Pokrajculja in lisica
Tatica, Zverinice iz Rezije, Zvez-
dica Zaspanka in Medvedek Pu.
1. kotar
Za vodovod v Kicarju
Tudi krajani Kicarja v KS Heroja Lacka Rogoznica se zavedajo, da
brez prostovoljnega dela ni napredka. Tako so minuli teden pridno
pomagali pri polaganju druge tretjine vodovodnega omrežja v tem kraju.
Gre za sekundarne vode od hiše do hiše, kjer so si delo enako razdelili,
s skupnimi močmi pa so prijeli za kramp in lopato tudi pri delih na
glavneai vodu. Izkop za cevi je opravil majhen stroj, ki so ga plačali sami,
potem pa so skupno pomagali pri položitvi vodovodnih cevi, ki so jih
pozneje tudi zagrnili. Tako je ta čas verjetno že pritekla voda tudi v Kicar.
Foto: M. Ozmec
Oddelek za notranje zadeve občine Ptuj obvešča vse polnoletne
občane, da je zadnji rok za zamenjavo osebnih izkaznic 12.
oktober 1984. Zamenjati je potrebno vse osebne izkaznice,
izdane do 1. julija 1981. leta ne glede na njihovo veljavnost. V
času od 1. julija 1981 smo zamenjali približno polovico vseh
osebnih izkaznic, rok za zamenjavo pa je ostal razmeroma zelo
kratek. Vsi občani, ki stanujejo zunaj mesta Ptuja, morajo za
zamenjavo osebne izkaznice dvigniti na svojem krajevnem uradu
karton za izdajo osebne izkaznice in imeti dve fotografiji, velikosti
3 x 3,5 cm v črnobeli ali barvni tehniki, občani iz Ptuja pa se s
fotografijami oglasijo na prijavnem uradu v Ptuju — magistrat,
soba 6. Osebne izkaznice izdajamo vsak ponedeljek, sredo in
petek od 7.30 do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 17. ure.
Osebne izkaznice bomo izdajali tudi po posameznih krajevnih
uradih in lahko osebne izkaznice zamenjate na sedežu krajevnega
urada. Datum izdaje po posameznih krajevnih uradih bo objavljen
na krajevno običajen način.
Občane prosimo, da osebne izkaznice zamenjajo čimprej.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
CPriiVE PTl.J
Na hodniku upravne zgradbe je kaj videti
(foto \. kotar)
S seje skupščine skupnosti
otroškega varstva
Delegati obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva so na
včerajšnji seji poslušah podrobnejše poročilo o delu skupnosti v minulem
dveletnem mandatnem obdobj u, za katerega so ugotovih, da je bilo kij ub
številnim težavam uspešno. Lanskoletna uvedba 600-urnega programa
priprave na osnovno šolo (male šole) je brez dvoma uspeh, saj so tako
tudi otroci, ki niso v vrtcu deležni enake priprave nanjo kot tisti v vrtcih.
Začeli pa so tudi z gradnjo prizidka k jaslim in z akcijo za ustrezno
ureditev kuhinje v ptujski vzgojno varstveni organizaciji. To je seveda
samo delček iz obširnega programa dejavnosti skupnosti, ki beleži že
prek 1300 vključenih otrok v organizirano predšolsko varstvo in vzgojo.
Delegati so pripravljena poročila in obrazložitve sprejeli brez bis-
tvenih pripomb, pa tudi dokumente, ki se nanašajo na letošnje leto, ob
koncu pa so izvolili še predsednika in namestnika predsednika skupščine
ter predsednice in namestnice zborov. Za predsednika skupščine je bil
^novno izvoljen Milan Trop, za predsednico zbora uporabnikov Sonja
Purgaj in za predsednico zbora izvajalcev Ladislava Žarkovič. mš
V tednu od 27. marca do vključno 3. aprila so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem zabe-
ležili dve hujši ter tri lažje telesne poškodbe. Vzroki so bili izsiljevanje
prednosti, neprimerna hitrost in pretesno srečevanje. Na. vozilih je za okoli
640 tisočakov materialne škode.
IZSILIL PREDNOST
v ponedeljek, 26. marca ob 8.10
je prišlo do nezgode na Ormoški
cesti v Ptuju. Kolesar Marjan
Vertič seje peljal iz Budine v smeri
proti Ptuju. Pri bencinski črpalki
na Ormoški cesti pa je iz smeri
Ptuja pripeljal voznik kombija
Leopold Rodošek iz Sel in mu
izsilil prednost. Pri tem je kole-
sarja podrl po cestišču, pri čemer
seje hudo telesno poškodoval.
NEPRIMERNA HITROST
v sredo, 28. marca ob 23. uri je
prišlo do prometne nezgode na
regionalni cesti v Markovcih.
Voznik osebnega avtomobila Ja-
nez Vajda iz Bukovec je peljal iz
Bukovec proti Ptuju. Zaradi ne-
primerne hitrosti gaje v pregled-
nem levem ovinku v Markovcih
zaneslo na desno bankino od ko-
du- je sunkovito zavil v levo. Pri
tem ga je zaneslo s ceste v jarek,
kjer se je vozilo nekajkrat pre-
vrnilo po njivi. Voznik Vajda je pri
tem dobil hude poškodbe, med-
tem ko je sopotnik ostal nepo-
škodovan.
ODPELJAL S KRAJA
NEZGODE
v nedeljo, 1. aprila ob 01.40 je
na regionalni cesti v Juršincih
voznik osebnega avtomobila Mi-
ran Germin iz Rotmana med vo-
žnjo zadel pešca Maksa Kekca iz
Bratislave ter ga lažje poškodoval.
Voznik Germin je odpeljal naprej
ne da bi ustavil, a so ga po uspešni
akciji delavci milice izsledili že
naslednji dan.
-OM
©emona kmetijski kombinat. - . ptuj
tozd ptujske toplice ^ o ptuj
«2250 ptui, al*!« bratitva tn •notnottl 1. )ufto«l««i|a
/""Ik^ »l^hMi (OK) 771-782 ?7i-7V
>«*«• »k plug 33-JOe
\ ^t^ / lifo ritun W400-«OH0974
Komisija za delovna razmerja
EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ_
Komisija za delovna razmerja Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Ptujske
toplice, objavlja oglas naslednjih sezonskih del oziroma nalog:
I. V KOPALIŠČU
1.	Čistilka — 4 delavke
Pogoj: nekvalificirani delavec
2.	Delavec v kopališču — 2 delavca
Pogoj: nekvalificirani delavec
3.	Skladiščnik - 1 delavec
Pogoj: KV prodajalec z opravljenim izpitom B. kateg.
4.	Kolporter — 2 delavca
Pogoj: nekvalificirani delavec
5.	Vzdrževalec objektov — 1 delavec
Pogoj: KV mizar
II. V GOSTINSTVU
6.	Natakar — 6 delavcev
Pogoj: KV natakar
7.	Kuhar — 1 delavec
Pogoj: KV kuhar
Dela navedena pod zap. št. 1. do 7. so za določen čas, predvidoma od
1. maja 1984 (odvisno od vremenskih pogojev) in do zaključka kopalne sezone,
predvidoma do 5. 9. 1984 (prav tako odvisno od vremenskih pogoiev).
Pismene prijave za oglašena dela oziroma naloge ie treba poslati v roku
15 dni po objavi v Tedniku na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD
Ptujske toplice.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
CERTUS MARIBOR, n. sol. o.
TURISTIČNO, GOSTINSKO IN PROMETNO PODJETJE
TOZD Potniški promet Ptuj, b. o.
Ptuj, Rajšpova 14
razglaša po sklepu odbora za delovna razmerja dela in naloge
VOZNIK AVTOBUSA za področje Ormoža
Pogoj za sprejem je poklicna šola, voz. dovoljenje D kategorije, 6 mesecev
delovnih izkušenj in stanovanje v Ormožu ali bližnji okolici.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema TOZD Potniški pro-
met Ptuj, Ptuj, Rajšpova 14, 15 dni od dneva objave razglasa. Kandidati bodo
o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
V petek dne 6. aprila 1984 priredi tamburaški orkester DPD ,,Svo-
boda" Ptuj
KONCERT
glasbe, pesmi in plesov v veliki dvorani narodnega doma s pričetkom
ob 19.30.
Sodelujejo:
Tamburaški orkester DPD ,,Svoboda" Ptuj
Tamburaški orkester PD Cirkovce
Nonet DPD ,,Svoboda" Ptuj in
Plesna sekcija DPD ,,Svoboda" Ptuj
Tamburaši se bodo predstavili z izbranim programom. Izvajali bodo
razen koncertnih in narodnih tudi moderne skladbe ob sodelovanju
plesne sekcije. Svoj delež k popestritvi programa pa bo prispeval
Ptujski nonet.
Vstopnina 100.- dinarjev.
Prodaja vstopnic bo eno uro pred pričetkom koncerta.
Pridite, ne bo vam žal!
PRIREDITELJ
Rodile so:
Ol^a Vnuk, Formin 12/a —
Danijela; Danica Majoško, Obrež
65 — Barbaro; Ana Horvat, Dor-
nava 45 — dečka; Marija Kova-
čec, Osluševci 49/a — deČka;
Kristina Doki. Ziherlova pl. 1 —
dečka; Zdenka Ritonja, Dolga
lesa 10 — Jerneja; Katica Vršič,
Gerečja vas 7 — Suzano in San-
dija; Vesna Moravec, Velika Ne-
delja 9 — Majo; Zinka Kolarič,
Nova vas pri Ptuju 76 — Jureta;
Marija Horvat, Trnovska vas 23
—	Valerijo; Silva Mlakar, Paradiž
57 —- dečka; Milena Zebec, Ša-
lovci 15 — Vesno; Vida Nedeljko,
Vitomarci 36 — dečka; Angela
Bedrač, Videm 13/a — dečka;
Marija Kirič. Središče, Šinkova 1
—	Roberta; Elizabeta Breznik,
Grajena 17/a — dečka; Marija
Kolarič, Vinski vrh 35 — dečka;.
Poroke:
Zdravko Žolger, Stogovci 50 in
.Martina Čančar. Ptujska gora 96.
Umrli so:
Ladislav Čuš, Gorišnica 25, roj.
1935, umrl 24. marca 1984; Ma-
tilda Vreže, Sv. Piorijan pri-Šoš-
tanju 176. roj. 1899, umrla 26.
marca 1984; Martin Horvat, Bu-
kovci 67. roj. 1909, umrl 23. marca
1984; Jožef Mernik, Krčevina 62
pri Ptuju, roj. 1915, umri 26.
marca 1984; Janko Megla, Kora-
čice 50. roj. 1933, umrl 27. marca
1984; Katarina Kancler, Njiverce
18, roj. 1913, umda 28. marca
1984;JožefJug.Ciril-Metodovdr.
17, roj. 1912, umri 27. marca 1984;
.-Amalija Lcsjak, Prešernova 23/b,
roj. 1901, umrla 29. marca 1984;
.^lojz Ganza. Koračice 26, roj.
1924, umri 1. aprila 1984; Janez
Vrabl. Ul. B. Kraigherja 13, roj.
1921. umri 30. marca 1984; Franc
Kolarič, Spuhlja 52. roj. 1900,
umri 24. marca 1984; Jožef Za-
muda, Kicar 31, roj. 1902, umrl 27.
marca 1984.
TEDMIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TE-
DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi-
narji z. oda, direktor in glavni
urednik FRANC LACEN, odgo-
vorni urednik FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUSNIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dooljekar, Majda Go-
znik, Ludvik Kotar, Martin Oz-
mec in Marjan Sneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celotna naročnina znaša 550 di-
narjev, za tujino 1.125 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-6U3-31023. Tiska CGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Notranja kontrola (159. člen)
,,Organizacije združenega dela, druge
samoupravne organizacije in skupnosti ter
organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za
lastne potrebe, so dolžni organizirati in izvajati
trajno kontrolo nad izvajanjem predpisanih
zdravstvenih pogojev, delovnih pogojev in
drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati voz-
niki, potrebnih za varno upravljanje z vozilom,
nad tehnično brezhibnostjo vozil in izvajanjem
drugih predpisanih ukrepov, od katerih je
odvisna varnost cestnega prometa.
Z notranjo kontrolo se zagotavlja predvsem
nadzor nad izvajanjem predpisov o:
—	zdravstvenih pogojih, ki jih morajo iz-
polnjevati vozniki;
—	psihofizičnem stanju voznikov;
—	obnavljanju in dopolnjevanju znanja s
področja varnosti cestnega prometa;
—	delovnem času voznikov in počitku vozni-
kov;
—	načinu odrejanja posadk na vozilih z
vidika varnosti cestnega prometa;
—	rednem in izrednem tehničnem pregledu
vozil;
—	rednih preventivnih pregledih vozil;
—	dnevni kontroli tehnične brezhibnosti vo-
zil;
—	pravilnem izvajanju primopredaje vozil;
—	napravah, opremi, orodju in rezervnih
delih na vozilih;
—	brezhibnosti in uporabi tahografa in
kontroli ter evidenci tahografskih vložkov;
—	pravilni obremenitvi vozil (število
potnikov, teža tovora, varnost potnikov in
tovora, itd.);
—	higiensko-tehničnih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati vozila;
—	vodenju evidence, spremljanju in analizi
prometnih nezgod ter prekrškov, v katerih so bili
udeleženi vozniki, in ustreznem ukrepanju v
zvezi s tem;
—	načinu organiziranja in izvajanja prome-
tno-izobraževalnega in propagandnega dela v
okviru organizacije.
Notranjo kontrolo v organizaciji, oziroma
organu upravljajo delavci neposredno prek
organov upravljanja, organa samoupravne
delavske kontrole, ustreznih strokovnih služb in
posameznih strokovnjakov."
—	Ce organizacija združenega dela,
samoupravna interesna skupnost ali druga
pravna oseba ne organizira in izvaja notranje
kontrole v skladu z določili 159. člena, se
kaznuje za gospodarski postopek z denarno kaz-
nijo od 20.000 do 150.000 din. Z denarno kazni-
jo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje tudi
odgovorna oseba organizacije združenega dela,
samoupravne interesne skupnosti ali druge
pravne osebe, ki stori gospodarski postopek.
— OM