101. številka. ! Trst, v petek 3. maja 1901. Tečaj XXVI „Cdlaost iz iaj* enkrat na «an. razna nedelj in p razni kov. ob 4. uri zveČrr »rofaiha inaia: za celo leto...........24 kron za pol leta.........12 _ za »trt leta........ *i _ ta en dimpc........ Z kroni Naročnino plačevati uaurej. N» d»-t»re* priln^f -p nHrr»(^nm«> ^ anravn ">c:ra. __ to tobakaruab t Trstu prodajajo posamezne ttevilke po ♦» »totink (3 nvć >: ■▼en Trsta pa po 8 Htotink f4 oW. | Tflefon O^l&ai se računajo po vrntah v petitu. Zh ve kratno Daročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnire in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi douisi naj ne pošiljajo uredništvu Jiefrankovaui dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T »dlaoiUI Je aioč l Naročnino, reklamacije in oglu*** sprejema uprsivnifitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. IrednIStfu in tiskarna »e u uh »jata y ulici Carititia šiv. 12. CpravuiStvo, in sprejemanje Inseratov v ulici Moiia piccolo št v. 3, II. fiH«l*tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista ,,Edinost4 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Imperator el rex meli vsenčiMo Tak« »imenovane izobražene liudi — recte : one, ki so dovršili nauke na kaki visoki soli — moremo razdeliti v dva razreda; jedni poznavajo temeljito in globoko svojo stroko, a o drugih predmetih znajo komaj nekaj ali pa nič (nekateri zdravniki, in>eniri, večina umetnikov itd.); dragi pa so v stanu razpravljati in — ako hočeš — pisati o skoro vsakem važnejem predmetu, ali strokovnjaki niso (vsaj praktično) na nol>enem polju. Nemški cesar se n. pr. bavi z vsem in v*ako stvarjo, on tudi vspeva v vsem in v vsaki stvari. Kako? Resnica je sieer, da ni v glasbi ne nad kri Ij uje \Vagnerja. ni v slikarstvu Kocki i na, ni na lovu kakega logarja, ni v »saLimander-reil>ovanju« golobradega »foehsa«, ni ... . No v njem je daru in uma, zdrave volje in čvrste sile ; v njem nekaj vre in kipi, kar mu ne daje miru in pokoja, kar mu mzburja sr**e, stresa dušo, goni misli .... Včeraj je sedel, obkrožen sijajem, na visokem prestolu ter govoril dostojanstveno ministrom in namestnikom o političnih poslih ; danes evo vam ga v generalski opravi na lahkem konju pred rek ruti, katerim govori resno, strogo, gro/.no, o dolžnostih do Boga, domovine in vladarja ; jutri zbere okolo sebe lepo števil« vrlih svetovalcev in strokovnjakov ter bo razpravljal žnjimi o brodarstvu, trgovini, kanalih, a jtojutršnjem vam svojega najstaršetra sina, bodočega cesarja, »provede na vseučilišče, da ga vpiše med .»-stale dijake, pak bo na večer, skupno s cesarskim »matrikulom«, sedel. jel, pil, šalil se, držal govorancije, »rei-bal Salamandre« itd. itd. sredi regimentov — vseučiliške mladine .... Povrni vsi se jx> komersu »lomov, ne l>o mogel zaspati, ampak mislil bo, mislil, mislil na domovino in — na-se . ..: videl l*o skozi temo, v daljavi, nejasno jeden narod, velik, m«<»an, silen .... Obrt tega naroda na vr-buncu dovršenosti, a proizvode obrti odvažajo po kopnem, jh> morju, po rekah, i>o kanalih, povsitd in na vse strani, na vse štiri strani sveta; gledal Im> ] m »nosne zgradbe za bogatstvo, sijajne palače za umetnost, veličanstvene hramove za znanost .... Ne, on ne vidi jasno, ali vendar vidi, on ne zna strokovnjaški izračunati, s katerimi, kakimi in kolikimi sredstvi naj njegov narod doseže divni oilj, ali un čut;, on se zaveda, «la narod mora doseči ta cilj .... To čuteči in tako se zavedajoči stresa se, zadrti teva, misli se pretvarjajo v l>esede .... izreki___ l»esede in stavki kakor da mu !>ežijo iz prsi . . . izreka po kakov namen, ali kako vzvišeno, veličastno, nečuveno resnico . . . . »Nemčiji treba silne flote!« Kolikor se mu je svet tedaj smejal, danes mu se čudi. Vseučiliški mladini — indirektno vsem bodočim vodjem nemškega naroda — je rekel v Bonu : »Čuvajte se, da ne potratite svojih sil v kosmopolitičnih sanjarijah, ali da jih ne postavite v službo jednostavnemu strankarskemu prizadevanju !« Kozmopolitizem — sanjarija. Veliki, silni, slavni narodi se ponašajo se svojo narodnostjo! Pomislite samo na prosvetljene Helene, na Francoze, na Angleže, (sedaj) na Nemce! Mali narodi žive_____ umirajoči.... kakor tudi pojedine osebe, ki nimajo ni imetja, ni ugleda, ni ponosa... Internacionalnimi socijalisti (nacijonalnim se klanjamo) postajajo navadno vsi tisti, ki niso nič in ki nimajo nič, ali hočejo kaj doseči ali pa kaj postati. »Enostransko strankarsko prizadevanje!« nemški cesar obsoja istotako, kakor tudi kozmopolitizem. S popolnim pravom, same* daje »strankarsko stremljenje« še stokrat huje, sramotneje in grše. Zakaj je bila razrušena Kartaga ? Zakaj so pali slavni Heleui ? Zak«j je izginilo neizmerno rimsko cesarstvo? Zakaj so Poljaki izgubili krono, prestol, slobodo in poštenje? Zakaj Slovani na jugu .... Tudi največe države in najsilneji narodi padajo v propast, ako se ne čuvajo strankarskih borb in sporov, a mali narodi — saj vidimo, kaj smo dosegli mi čudni l*edaki . .. Bodimo v prvi vrsti poštenjaki, v drugo Slovani, a še le v tretje pristaši krščenega Franka, ognjevitega Tavčarja, neizprosnega Sušteršiča .... Dr. B. Na krivem potu! (Dopis.) II. (Zvršetek.) Treba je torej pred vsem jednotne organizacije, katera naj bi skrbela za to, da bi vse posojilnice tudi v praksi izvajale svoj namen. Zato treba pred vsem odbornikov, ki umevajo svojo nalogo in nalogo posojilnice ter uplivajo na člene in osobito na dolžnike, da denar, katerega so dozdaj brez potrebe v gostilne nosili, nosijo zanaprej v posojilnico. Na ta načiL si oni, ki nimajo dolga, napravijo kapital, a oni, ki so dolžni, poplačajo polagoma svoj dolg. Za tem ciljem pa morajo delovati vsi oni, katerim je res na srcu blagor našega ljudstva in bolja l »o doc nos t našega naroda. »Soča« je trdila takrat, tla so se dolgovi ponekod podesetorili, odkar so posojil- nice. To je povsem verjetno, a s pristavkom, da so s1? znani dolgovi po nekaterih krajih podese* rili. Znano je namreč, da na Goriškem mnogi mali kapitalisti — če je sploh mogoče tako imenovati one ljudi (delavce in kmete), ki so si prihranili po par stotakov — posojuje svojim sosedom, prijateljem in sorodnikom denar kar brez prič, kar je — mimogrede omenjeno — dokaz o poštenju našega naroda na Goriškem. Vrh tega je redkokateri kmet, ki ne bi bil dolžan večje ali manjše svote kakemu trgovcu, pri katerem jemlje potrebščine za družino. Ne za ene, ne za druge dolgove pa ne zna, izven prizadetih, nihče. Dolgovi pa, kateri so pri takih zasebuikih, niso za kmete nič posebno ugodni, četudi plačujejo nizke obresti, ker taki zasebniki ne jemljejo nič na račun, ako se jim ne poplača ves dolg. Neredko pa se branijo vzeti celo ves dolžni kapital, češ : imej denar, jaz tako nimam kam žnjim ! Na ta način ostane kmet dolžan, a denar porablja za stvari, ki niso bile ali prav nič potrebne, ali pa saj ne nujne. Pa tudi dolgovi, katere imajo kmetje pri trgovcih, niso ugodni za prve, ker so s tem kolikor toliko navezani na slednje. Jasno je torej, da čiin se je kje zasnovala posojilnica, sije marsikdo izposodil denar pri posojilnici, da poplača one dolgove, za katere ni poprej nihče znal. Sploh pa je v vsakem slučaju stvar načel-stva, da pazi, komu in zakaj denar posojuje. Namen posojilnicam ni ta, da bi ljudstvu nudile priliko, da se zadolžuje brez potrebe, ali pa še t";l j, da bi pogojevale denar za popivanje. Mogoče je sicer, da so je prigodilo kje kaj tacega, da — kakor že omenjeno — tu pa tam kaka posojilnica ni pravilno postopala, ali to so izjeme, katerih ni mogoče pripisovati splošnosti, obči instituciji Reifeiseno-vih posojilnic. Nobena dobra stvar ni brez slabih priinesij. Tako tudi ta ne. Na sploh pa je poslovanje slovenskih p os o j i 1 n i c p r a v i 1 n o in kar se jim od nekaterih strani očita, so le splošna mmničenja, brez podlage, same fraze in sofizmi brez dokazov. Zato pa kličem svojim rojakom : Kdor nasprotuje posojilnicam, ta je na krivi poti! Snujte marveč posojilnice v vsaki občini, da: v vsaki vasi, kjer so sposobni možje, da jih zamorejo voditi ! G o r i č a n. Politični pregled. V TRSTU, dne 3. maja 1901. Državni zbor. Včerajšnja seja zbornice poslancev je minola mirno in — v kontrast s predvčerajšnjo — brez senzacij. PO I> L I S r e k Na „trabaklju". >pisal Janko Kessler. liili smo precej blizu otoka Visa, toda nisem ra< gel premišljati o slavnih činih hrabrih naših vojakov, niti nisem ubiral utrdb in okojK»v, kjer je patilo nekatero mlatio življenje za domovino in čast njeno. Tudi se nisem čudil tistim krasnim mnogoštevilnim palmam, ki so redka znamenitost tega otoka, ampak želel sem si preč od Vn\, proč z »inarete«. Drugo jutro je bilo nekaj bolje, ali pihal je ravno nasproten veter. Naš brodar-gosjv.dar ga je nazival, če se ne motim, »burin«. Spretno so stregli z jadri kljubujočo *ai»o, t4«la Kaj je pomagalo? Zvečer smo bili skoraj na istem mestu kakor zjutraj. In tako je bilo celih j>et tlnij. Tisto popoludne pa je začela veti za spoznanje ugtnlneja sapa, seveda gospodarju še ni bilo všeč. Hipoma so se zjasnili naši poparjeni obrazi ; novo živ- ljenje je prešinilo nas vseh. Ali naše veselje ni trajalo tlo Igo. Veter je ponehal znova. Gospodar je i zp rev i del, tla mora počakati boljega vremeua in zavil je v pristan na otoku »Sčedrovo« — »Torcola«. Vsakdo je želel na kopno, najbolj pa jaz, ki nisem mogel zadnje vodo, ki nam je bila skoraj pošla ; ostali pa so razpredli mreže ter začeli loviti ribe, kajti vsaka ladija ima na vseh svojih potih pripravo s seboj za ribji lov. Po mali peščeni stezici sva hitela proti vrhu, občudovaje krasno tropieno rastlinstvo in to sredi novembra. Kakor grmovje pri nas raste tukaj dehteči rožmarin in različne vrste kaktov krasijo goličaste pašnike. Pijan veselja, tla sem zopet na kopnem, sem dirjal po trati ter srkal va-se mamečo vonjavo. Tam izza grmovja je bilo čuti zvonec, topi, enolični kravji zvonec in takoj na to se je prikazala čreda koz in ovac, ki so obirale razno grmičevje in mladike ter strgale drobno travico. Pol streljaja od tod je brodar ogovoril pred kočieo stoječo starko. Ze prej mi je pravil, da na tem otoku bivajo edino le pastirji, ki svojim gospodarjem iz Ležine paso drobnico. Opisal mi jih je bil kakor jako dobrosrčne, gostoljubne, a poleg tega zelo ubožne ljudi. In res je bilo vse to resnično. Kajti prikazen, ki se je pojavila pred menoj presegala je vse moje dosedanje domnevanje in predstavljanje. Na nizkem stolcu je sedela že ne več mlada, precej obilna ženska ter si krpala z debelo nitjo staro, otlo hodnično srajco. Njena obleka pa je imela, lahko rečem, nad sto Začetkom seje je pretlsednik grof Vetter von der Liilie s toplimi besedami spominjal umršega poslanca Isopescula. Mej došli mi spisi sta bila : zakonski načrt za železnice, ki se imajo zidati leta 1901. in pa predlog S c h o n e r e r j e v, s katerim se Galiciji od-kazuje posebno stališče. Potem sta ministerski predsednik dr. Korber in železniški minister Wittek odgovarjala na tri interpelacije na kar je zbornica razpravljala o načrtu zakona o spremembi organizacije trgovinskih zbornic. Minister za trgovino je toplo priporočal ta načrt, naglašujć, tla je po uvedenju novega zakona o osebui dohotlarini nastala potreba, tla se volilni red za trgovinske zbornice pre-osnuje v zmislu, da se volilni cenzus, določujoči pripadništvo v eno ali drugo volilno skupino, spremeni primerno novemu davčnemu redu. Minister je zagotovil, tla so se o izgo-tovljenju načrta vzeli v poštev toliko predlogi trgovinskih zbornic, kolikor želje volilcev. Prosil je zbornico, naj se požuri se svojimi spremljevalnimi predlogi, ali pa naj ta načrt odobri, ker reforma volilnega reda za trgovinske zbornice je postala nujna. V razpravo, ki se je vršila povsem mirno, so posegli vladni zastopnik NVeigelsperg, ter poslanci Silenv, Loser in Primavesi, ter je bil načrt vsprejet v vseh treh čitanjih. Parlamentarne stvari. Železniški odsek zbornice poslancev je vsprejel včeraj člen VIII. investicijske predloge, ki se tiče investicijskega programa uprave državnih železnic za gratlbe tlo vstevši 190;") 1. in je pritrdil povišanju zahtevanega skupnega zneska od 483,038.000 K na 487,038.000 K. To povišanje je provzročeno po povišanju prispevka za gradnjo privatnih železnic od 13,420.000 K na 17,480.000 K. Na dotično vprašanje posl. M a zora ne je odgovoril minister za železnice, da r a z-širjenje kolodvora pri Sv. Andrej u v T r s t u j e v zvezi z gradnjo novega pristanišča v m i 1 j-skem zalivu in da se to razširjenje izvrši obenem z zgradbe železnice Gorica-Trst za drugo železniško zvezo med Trstom in notranjimi deželami. V »Piccolu« Čitamo, tla se je poslanec Base v i odpovedal kakor člen odseka za kanale. (Nekaj se je vendar moralo zgoditi za kulisami.) Členi parlamentarne komisije poljskega »kola« so se predstavili ministerskernu predsedniku Korberju v stvari izgredov v Lvovu. Prosili so, naj bi se bedo trpečemu ljudstvu poskrbelo za zaslužek. Ministerski predsednik je obljubil, da se bo kolikor le možno oziral raznih velikih in majhnih, okroglih in štiri-oglatih zaplat in zasitkov, pa vse je bilo snažno in lepo čisto. »Nimam, dragi sinko moj, nimam niti jaja, niti mleka. Vse so odpeljali v Ležino. — Sunčice zlato, kako vatn je zdravlje? — Kamo idete ?« Nisem se mogel dovolj načuti iti tej pre-kipeči prijaznosti priproste, a dobre starke Nasvetovala mi je k sosedi, kjer sem res dobil napominanih živil. Zvečer smo si skuhali izborno mlečno kavo in reči moram, da mi še nikdar ni dišala tako kakor takrat. Ocvrli smo bili tudi nekaj rib in imeli smo pojedino, da nikdar take ! Okolo poludne druzega dne smo prispeli ob prav leni sapi do Kurčole. Ijepo mesto sega v morje in ima zelo znamenito zgodovino za seboj. Otok in mesto, ki nosita isto ime, sta bila nekdaj pod beneško oblastjo, o čemer pričajo skoraj vse stavbe in zgradbe ; še celo mestni grb kaže znanega Markovega leva. (Pride še.) na ražene želje. Minister za železnice pa je naznanil, da je železniško rainisterstvo za sedaj že določilo J(HHHH) K za razš«rjevalna dela na Ivovskera kolodvoru in da je jeden viših uradnikov tega ministerstva že odšel v Lvov, da ukrene vse potrebno. \ našem parlamentu imajo sedaj eno skupino več : slobodno združenje jm slancev iz sodnega stanu. Načelnikom je bil izvoljen naš slovenski poslanec dr. A n ti r e j F e r-j a d č i f. Advokatje in vlada. I e dni so du- naj.-ki odvetniki v hudem razburjenj u, ker je vlada »zdelala nov advokatski tarif, v katerem vidijo odvetniki nevarnost za svojo ekzi-stenco. Dunajski odvetniki so priredili de-mostracijo s tem, da so vsi členi ravnateljstvu odvetniške zbornice in členi komisij za advokatske in sodne i;pite položili svoje mandate — zbok česar se ti izpiti seoročal o avdijeiH'ijali pri dr. Koerberju, kateri po slednji da je zagotovil, da ne predloži advokatskega tarifa poprej, nego bo doseženo »porazumljenje med vlado in advokatskimi zbornicami. Sedaj gre le za to, kako umakniti načrt, izdelani v ministerstvu za pravosodje, kajti ta načrt je že do{»oslan sodiščem, da se izrečejo o njem. V tej seji in na av-dijencijah pri Koerberju da je bilo govoraše o nadaljnji saticfakeiji odvetnikom, ki niso le v nevarnosti se svojimi materijalnim i interesi, ampak tudi užaljeni na svoji stanovski časti. Zakon za gradnjo lokalnih železnic. Zakon o gradnji lokalnih železnih, ki ga je v včerajšnji seji vlada predložila zbornici poslancev, obsega gradnjo železnic nižega reda v skupni dolgosti <»<)."> kilometrov in z efektivnimi stroški <59,402.200 kron, kateri znesek I »odo morali pokriti država, dežele in interesenti. Od teb lokalnih železnic odpadajo 7 na Češko, 4 na Niže Avstrijsko, '2 na Ga-licijo, '2 na Moravsko, '2 na Tirolsko in ena na Stirr-ko. < )b enem se pooblašča vlada, da za gotovo število lokalnih železnic, ki se že zidajo, poviša določene maksimalne prispevke (oziroma garancijo od strani države.) Tako za valzugansko železnico ->^?LHJ.OOO K, za železnico po vbbski dolini za 1,500.1M>0 K, za železnieo Zelt\veg-Wolfl>erg-Spodnji 1 >rauburg-Velenje za 1,500.000 K. Kar bi hoteli in čeaar ne — morejo ' Gora je rodila in je porodila — navadno miš. Italijanski mož v parlamentu dunajskem, čegar prihod v rimski reviji »Nuova antologia« smo naznanili pred par dnevi, je že tu ! In prinesel je, kar je obljubil že v predobjavi v »Piceolu«. Pripoveduje namreč, kaj bi Italijani hoteli in — česar ne morejo! Ali vse to vedo žena pamet vsi politični otroci. Pripoveduje n. pr., da je v parlamentu na Dunaju le malo Italijanov nasproti slovanskim in nemškim strankam, a da bi mogli vendar priti do veljave, ako bi se parlament delil v vladno stranko in v opozicijo, a ne obstrukcijouistiško. »Seveda v predpostavi, da bi bili Italijani v — vladni stranki. Tega sicer ne pravi direktno, pač pa indirektno s tem. da našteva vladi svoje postulate, katere bi morala vlada spolniti, ako hoče imeti — italijanske glasove. To je vendar jasno povedano, to je |»onudba v vsej formi! Pa saj jih |H>znamo : junaki so, j vse dosezajo, ničesar se ne boje, številno in etično visoko nad Slovani, in torej prede-stini ran i za nadvladje — ali jeden pogoj more biti dan : vladni aparat mora biti na njihovi strani ! To je začetek in konec poli-tiške modrosti tudi gos|>oda gosta v »Nuovi antologi:« ! O »postu I a ti h c moža ni treba mnogo govoriti: stare laži, staro zavijanje, staro hinavstvo in staro potajevanje solnca z neb«, doli. Zahteva italijansko vseučilišče, katereg i jim vlada noče dati, da-si vzdržuje laške ;n nemške gimnazije in druge šole. Pri tem pa mož nič ne govori o tem, da so oni sami bo-gato preskrbljeni s srednjimi šolami. Ta je klasična. Mož bi morda hotel, da na vsako našo euorazreduico mora priti vsaj ]w> eno laško vseučilišče. Kes čudno se sučejo v laških glavah (>ojmi o pravičnosti in jednako-pravno«ti. Tudi razdelitev davčnih bremen mu ne ugaja. Italijani plačujejo preveč za iJo. Naj-primitivneja |wavično»t — meni — bi zahtevala, da se jim šole jmmnože, a stroški zmanjšajo ; Slovanom pa naj bi ne dajali več šol, v odškodnino naj bi jim naložili — veča bremena za šole ! To je menda že potencirana laška pravičnost, ki popolnoma odgovarja na-dalnji zahtevi moža v »Nuovi Antalogiji«, da se mora nehati favoriziranje Slovanov po državnih uradih na škodo Italijanov. Samo tega ne vemo, kaj je predrzneje, ali ta zahteva, ali pa trditev, da bi izključno gos|K>dstvo italijanskega jezika bilo na korist vsemu prebivalstvu Primorja, torej tudi slovanskemu !! Tudi policija jih seveda grozno proganja. Mi pa pravimo, da. ako bi državne oblasti kazale res le mal del tiste drakoniČne strogosti, katere jej podtika mož v »Nuovi Antologiji«, bi sedel za varnim zapahom marsikateri onih mož, ki v Trstu delajo lepo in slabo vreme in ki strahujejo poleg drugih tudi — vladne organe. Slepota teh organov jim omogoča gospodstvo, oni pa kriče, da jih policija preganja!! Hočete-1 i hujšega hinavstva ?! obrekovalci oni, ki govorč o rubljih, da-si dobro vedo, da jih ni, in siromašni slepci oni, ki verjamejo takim bajkam ! K bi že videli, kako bi jih mi sukali, ako bi res imeli toliko tisočev rubljev na razpolago, kakor nekateri lažejo in drugi verjamejo ! Ali v onih svotah, s katerimi si hočemo mi sezidati svoj narodni dom, ni niti jedne same kopejke, ampak so to pošteno nabrani in prisluženi slovenski n»yvci ! Ignoranti, slepci kakor so, oholeži, ki ne viilejo in nočejo videti, kaj se godi okoli njih, ki v svoji nebotieni megalomaniji smatrajo jednostavno za absurdno že misel samo, da bi še kdo drugi, kamo-li, da bi mi Slovenci mogli poleg njih biti gospodarski in političen faktor na tej zemlji, so si domišljali, da niti ne more biti drugače, nego da smo mi poli- semo a Trieste! (Pomislite, da smo tukaj v Trstu !) Naš fant pa ran je pošteno zasolil z odgovorom: »Vi pa znajte, da smo tukaj v avstrijskem mestu, in ne v laškem Rimu, če tudi nosite laško unif>rmo!« Naše skromno menenje pa je, da bi se vojaški nabori v Trstu vsejedno srečno izvršili, če tud: bi na naborih v c. kr. mornarski vojašnici na starem lazaretu pogrešali tržaške redarje v uniformah vojakov laškega kraljestva. Ne zdi se nam verjetno, da bi krepki dalmatinski mornarji ne mogli sami vzdrževati redu ob priliki vojaških naborov. Saj menda vendar ni treba, da se tudi ob takih prilikah manifestira avstrijska-italijanska zveza ? ! V deželi, kjer govori baje odstotkov prebivalstva laski jezik. Neki naš Nadalje zahteva gospodarskih o lredeb za ' rači ! Zato so presenečeni sedaj, ko vidijo ne — kmete, a ne pozablja povdarjati : «speci- le znamenja političnega in narodnega vzbu-jalno za kmete v italijanskih provincijali*, ijanja, ampak tudi prve sadove začetkov ua- tični in narodni sužnji ter gospodarski — be- prijatelj nam poroča da je bil včeraj zjutraj na magistratu, kjer je videl, kako sta se v sobi, v katero je bil prišel po opravku. raairistratni uradnik »n neki naših okoli Dobro; samo to bi prosili mi signore doli po šega narodnega osa m os vojen j a. Sedaj padajo I £an o-ledala jedan druzega, a si nista Istri, naj pridejo vladi enkrat z dobrim iz- v nasprotni ekstrem, sedaj kriče : Hannibal mogla pomagati, ker naš okoličan ni znal gledom in naj izpuste enkrat tiste uboge ante portas! , laški, magistratni uradnik pa ne slovenski, kmete svoje iz gospodarskega suženjstva in; Kakor je bilo narodna zmota ono prvo, [z te zadrege jima je pomagal — na uljudno duševne tmine, v katero jih tišče — oni tako je zgrešeno to poslednje. O da, gospoda prošnjo magistralnega uradnika — naš poro-sanii!! O saj vemo, kdo je navadno tisti naj le računajo na to, da jim pride še marši- J čevalec, ki je uradniku služil za tolmača Uradnik — to moramo priznati, — se je našemu poročevalcu potem tudi uljudno zahvalil na storjeni mu uslugi, s čemer se je res pokazal ckmet», ki uživa podpore, namenjene katero presenečenje na gospodarskem polju in kmetom ! marsikateri njihov žep bo pel jeremijade. Vse to zahteva in še mnogo druzega, Krivda pa je v prvi vrsti na njih sa-česar pa ne navaja! Zahteva, ah ve, da — mili. Vsaka sila tlo vremena! Vsaka krivica ■ olikanega moža, kar pa njegovi kolegi na mase ne da doseči: ker parlament ne funkcijo- se maščuje prej ali slej. In oni so nam sto- katerim služijo ? Iz tega slučaja je pa in častitljive, kadar so najbolj smešni in stvo Primorja. Ne, mi nimamo ničesar proti tllcj; razvidno, kako gorostasna laž je trditev zoperni. I ta lij a nst v u ! Naš boj ni naperjen proti pravu kakili listov, da je na Primorskem 9vj|jt.(*«! Ni čuda, da Ijiv — torej razumno računajoč se svojimi To besedo naj čujejo tudi oni, ki pred- je raed laškim občinstvom navdušenje za »Lego in nasprotnimi močmi?! Bog daj — kome- stavljajo tu vladni zistem, gospoda predfitoj- ^azionale« začelo pojemati. Kako bi ne? dijašera malce resnosti ! niki raznih oblasti! Društvo je na nemoralni podlagi, ker ne Vojaška konvencija med Rusijo Mi hočemo, da se daje Italijanom, kar stremi /a tem da bi reševai0 italijansko deco in Srbijo? Angleškemu listu »Times« pi- jim gre, ali nočemo, da bi vzkračali nam, kar Mnjenjem od svojega naroda, temveč sejo iz Petre »grada, da se med Rusijo, in Sr- nam gre po božjem in človeškem pravu ! Mi hoge poitalijančevati slovensko deco, torej tr-bijo vrše pogajanja za sklopljenje vojaške se ne damo več tlačiti v narodnem in jezi- gati aiovea8kjra materam otroke iz naročja in konvencije. Ta dogovor da obseza določila za kovnem pogledu. Trpeli smo itak že preveč, yzgajati iz njih jaujčarje, ki potem preklinjajo kooperacijo srbske vojske z rusko v gotovih sedaj pa je mera — polna ! gyoj ro(j Tq je aetnoralno. Kar nima etične slučajih, a zajedno zagotovlja Srbiji tudi go- Odbor političnega društva «Edinost» podlage, mora začeti propadati prej ali slej. Zato tove politiške dobičke. Srbija se ima obvezati, bo imel dan-s zvečer ob navadni uri svojo nas ni malo ne preseneča predvčerajšnja jeremi-da svojo ordre de bataille sestavi v spora- redno sejo. jac]u »Piccola«, da je na vdušenje za »Lego« za-zuraljenju z Rusijo. Poslednja si pridržuje, da Mestni svet tržaški 1 jo imel nocoj javno čeh> vidno pojemati. Predvčerajni »Piccolo« bo imela vpliven glas glede razdeljevanja čet sej„. Na dnevnem redu je tudi predlog mestne jaJikuje namreč, da je prejela »Lega« od pro-v severni Srbiji, kjer bosti Donava in Sava delegacije, naj bi občina prispevala z letnimi cjaje /veplenk za šestmesečno dobo od oktobra v podstavo operacijam. Cira je Rusija po- doneski za vzdrževanje ljudskega prenočišča. i<|Q0 _marca 1001 samo H>44 kron, t. j. čela mobilizirati, mora začeri (ob gotovih Omenili smo že svoječasno, da ima ta načrt kron manje od iste dobe v minolem letu! okolnosti h) tudi Srbija ter oditi na vojno, čim spekulativno smer in da se hočejo ustanovitelji (jj ge morali le čuditi in popolnoma obu- bo pozvana v to od ruskega vrbnega po- tega prenočišča okoriščat; na škodo občine. patj ua dobrem zmislu naših italijanskih so- veljnika. Da ne bo zamud, dobi Srbija od Ljudsko štetje. Pred nekoliko dnevi so dežeianov. ako ne bi prišlo tako. Rusije potrebno materijalno podporo. Zato pa bUe klicane V8e ženice, ki prodajajo kramar- Obeni zbor »Slovanskega pevskega bo Rusija jamčila neodvisnost Srbije, in bo gk(> ,)lago ua ,Piazza nuova, oa urad za društva* seje vršil minolo soboto dne '27. podpirala nje zahteve. V slučaju, da se ev- V)mUko štetje v lllico ForoL Ena raej njimi y prostorih >L>elavs. podp. društva.« ropska Turčija razdeli, se pomnoži Srbija po (jme ^mo]6imo) -je bila zelo ojstro izpraše- Občnega zbora se je udeležilo lepo število ozemlju v sandžaku novibazarskera in v Ma- vana in ko jo je dotični uradnik vprašal, v lzVršujočih členov. Predsednika ; namestnik kedoniji. Angležki list sodi, da je obrnjen proti Avstro-Ogerski. ta dogovor - kakem jeziku prodaja blago, mu je prav po- ^ Lukša je pozdravil navzoče v imenu od- šteno odgovorila, da v vseh, a največ v slovenskem jeziku, kajti, ako bi prodajala Ita- stopivšega odbora. V lepem nagovoru se je spominjal v prvi vrsti umrših členov/ gospe lijanom, bi morala že davno umreti gladu, j Bogdanovic-Umekove, gospice Kosanove, g. Uradnik jej je zažugal, da, ako ne bo govo- | Andreja Mušiča, Budinje in Medena. Vspod-Tržaške VGSti- rila samo italijansko, zgubi prostor! Na kar bujal je pevce na nadaljnje vstrajno delova- Bodl priporočena t posnemanje! Inu Je odgovorila: Pa pojdem v svojo lastno ; nje ter je potera dal besedo tajniku g. pi. -J. (iospa Katarina Oelan je |n»darila za narodni h šo! Xa te bese- Je umolknil. Seveda o obče-za Slovence v Trstu! valnera jeziku jo ni nadalje izpraševal in samo Posnemajte to vrlo ženo ! zažugal jej je še enkrat, da mora govoriti Strali jih je! Vest, da so naši voditelji saruo italijansko, ter jo odslovil. Zenica, ki s pomočjo vrle posojilnice in hranilnice ku-j ni vežC'a čitanju, ne ve, ali jo je vpisal za pili prostor za narodni dom, se je raznesla Italijanko ali za kaj druzega!! po mestu kakor <»genj. To presenečenje je Rrezohraznost. Neki naš fant, ki je bil — kakor nam |>oročajo od raznih strani — pred včeraj njera na vojaškem naboru, nam kar zaprlo sapo našim nasprotnikom. Kar po- j pri pove i uje, kako se je eden tistih predobro tolažiti se ne morejo ter govore o narodnem znanih magistralnih redarjev, ki se toli brez- izdajstvu onega Italijana (italijanskega podanika), ki je Slovencem prodal hišo za — ru-ske rublje! To je že stara pesem: kadar potrebno šopirijo v laških formah po našem mestu, prav — po laški ujedal nad njim! Naš fant se je namreč v slovenskem jeziku je zadrega naših Italijanov naj veča, je ruski razgovarjal se svojimi prijatelji. To je bilo rubelj najbližji! Vsaki vspeh tržaških Slovencev, vsaki pojav njihove ekzistence na tej zemlji si tolmačijo z ruskim rubljem ! O zlobni obrekalci in siromašni slepci ! Zlobni dotičnemu redarju dovolj, da je pristopil k njim in jih prav surovo, kakor že znajo ti junaki, oštel, češ: zakaj da govorijo v tistem in nam dokazal lepi napredek istega. Omenjal je uprizoritev operete »Čevljar baron« ter desetletnico društva. Ako ne bi bilo društvo priredile ničesar druzega, je že s temi dverni prireditvami dokazalo, da je na višini svoje naloge. Omenjal je odhod zaslužnega predsednika g. dra Zucchona v Pulj ter g. Josipa Prunka, te izborne moči, v vojaštvo. Nadalje je posebno omenjal izborno sodelovanje gospe Ponikvar-Grmekove in gospej in gospic pevk ter gg. Grebenca, Stu-lerja, Ponikvarja, Trnovca, Stoke itd. Slednjič je omenil sodelovanje društva na izletu »Sokola« v vSežano, na slavnosti blagoslov-ljenja zastave v Nabrežini, na jednaki slavnosti v Rojanu, na veselicah »Del. podp. društva« in tržaške mladine itd. itd. 1'meje se, da se je z izrazi toplega in v veliki meri zasluženega, pripoznavanja in zahvale spomi- jeziku ? In dodal je oblastno: pense che stot. Premoženje društva znaša sedaj 4<>f» K H stot. Po nekaterih in te relacijah se je vršila volitev novega odl>ora. Predsednikom je hil enoglasno izvoljen g. prof. Mat ko Man d i e. Imena druzih odl>ornikov priobčimo prihodnjič. Po primerni zahvali novega gospoda predsednika na izkazani časti je bilo zborovanje za-kl učeno. Zaključuje to kratko poročilo želimo iz ~r«-a Slovanskemu j»evskemu društvu«, da bi -e [»ovspevalo više in više po poti do dovršenosti v čast in slavo našega naroda, in njegove divne j>e-mi! Xa tej poti naj je spremljajo: ljul»ezen do naroda, navdušenje za njegovo [►esem in — bratska slojja mej |>evci. Do postavljenega cilja pomozi I>og ! Lipiski dogodek pred sodiščem. Evo nekoliko podrobnosti o tej razpravi, kakor -mo že včeraj obljubili: Dne H. aprila t. 1., na velikonočni ponedeljek, se je jtodalo osem laških biciklistov v Lipico. Ti so bili : Herman Leuussi, Atilij Pontini, Marij I>oj, Karol Santi, G i Ido Buri, Alojzij Trobetz in Lev Sala. V Lipici so dohiteli čredo kobil, ki «e je vračala v hleve in vkljub večkratnemu o}M»minu konjarja, o2-letnega Antona očasi, so dirjali med čredo kobil dalje, tako, da so se nekatere kobile splašile in zbežale, vsled česar je <*lažar od biciklista, ki je vozil na čelu zahteval, da stopi z bicikla. Ta pa inu je, mesto da bi sledil pozivu, odgovoril s porco de s* ciavo, na kar ga je Glažar udaril z bičem, da fja prisili stopiti z bieiklja, na kar ni prihiteli drugi biciklisti in napali Cilažarja. To vide, so prišli slednjemu na j><>m<>č uslužl»enci kobilarne in odpodili napadalce. Biciklisti pa so potem od daleč karnevali uslužl»enee ter ranili o tem Glažarja. Lenussi, t. j. oni, ki je bil na čelu biciklistov, je trdil na razpravi, tla je konjarja, ki je bil za čredo, vprašal za dovoljenje, da sme voziti med kobilami. Temu je pozneje Glažar oporekal, češ, da je nemogoče, da bi bil konjar to dovolil; na vsaki način pa, da do-tienik ne ume laški in ni mogel tedaj vedeti, kaj ga je Lenussi vprašal. Lenussi je dalje trdil, da je Glažar zapodil kobile proti njemu in mu tako zaprl pot ter tla je kar meni nič tebi nič začel udrihati [io njem z bičem. Nje-govi tovariši-biciklisti tla mu niso mogli priti na pomoč, ker tla so bili baje preveč oddaljeni. Na to da je «topil z bicikla, tla bi se branil, ali ko je videl, tla so uslužbenci kobilarne začeli kamenjati ga, se je obrnil ter |M»begnil. Priče Stopar, Ivan Glažar, Gašpar Trol»ec in Klemene pa so temu odlt»čno odrekale ter trdile, da niso uslužbenci metali kamenja, pač pa biciklisti. Pontini je trdil isto, kakor Lenussi, ter dodal, tla ni mogel takoj priti na pomoč Lenussiju, ker so mu bili konji na potu. Potem pa da je vendar prišel tja ter tla je iztrgal Glažerju bič. Čudna je na tem j>osebno Leuussi-jeva trditev, tla je tudi on prsšal konjarja, ki je i za čredo, ali ga pusti skozi. Ako je Pontini mogel priti, predno je bil nastal pretep rned prvima dvema, {»otem ni mogel biti tako laleč. kakor je trdil sam in tudi Lenussi. Akti pa je prišel pozneje, ko sta se prva dva -[»rijela, pa gotovo ni več vprašal nikogar za 'iovoljenje, tla-li se sme iti pretepat, ker ta navada se dosedaj še ni nikjer uvela. Drugi biciklisti so zatrjevali isto. samo ia !«o izjavili, da niso uslužl>enci kobilarne metali kamenja, svojih tovarišev pa — se-veda — tla tudi niso videli delati tega. Sodna razprava se je vršila pred sodnikom gt»sp. *>uppancig-em vsled obtožnice držav, pravd-ništva na (»odlagi £ 4-»l kaz. zakona radi kamenjanja biciklistov in ranjenja konjarja. Kadi psovke fHjrco de seiavo bi ee bila imeia vršiti razprava vsled privatne Glazerjeve zahteve, katero pa je njegov zastopnik g. tir. Otokar Ky;»af »nltetrnil. Razsodbo smo priobčili včeraj. Iz pred naših sodi>c. Dne aprila t. L je zasačil neki finančni stražnik blizu Llovdove palače nekega moža, ki je valil pred selmj s<»d vina. Sode, da gre tu za tihotapstvo, prijel je možakarja in mu ukazal, naj dirigira sotl v zalogo davčne ekspoziture, ijer mu je dotični k povedal, tla mu je neki neznanec na molu Sani ti naložil, naj odvede - 1. I"inančni stražnik ie pustil moža na ekspozituri in šel na lov za onim drugim. Ta t>a mu ie mej tem poi>egnil iz ekspoziture in druzega ni mogel, na veliko žalost, najti. Stražnik je gotovo pozabil v tem na pregovor: Bolje, tlrži ga, neg ), lovi ga. Pozneje pa je bil policijski agent Baškovič srečnejši od finančnega stražnika in je zopet ulovil pobeglega tička, ki je identičen s težakom Alojzijem Radico. Ukradeni sod je bil last krčmarice Amalije Maicen, kateri so s parnikoin «Quieto» pripeljali več sodov vina. O tej stvari vršila se je pred tukajšnjim deželnem sodiščem sodna razprava, na kateri je bil Alojz Katlica obsojen na 8 mesečen strogi zapor. >'a spuščanje parnika «Austrla> iz Llovdovega arsenala v morje odpljujeta jutri zjutraj ob 9. uri in tričetrt parnika «San Marco> in «Mirainar» od obrežja Sanita. Orožna nesreča. Včeraj popoludne se je 12-letni .Jakob Lepre iz prodajalnice, kjer je kupil razglednico, vračal na svoje stanovanje v hišo št. 15 v ulici Chiozza. Kar naenkrat se je v veži iste hiše, obstreljen v prsa, zgrudil nezavesten na tla. Kočijaž Karol Pozian, pri katerem je deček stanoval kakih 15 tlnij, otlkar je prišel iz Sacileta pri Gratliški semkaj zdravit se, je zapazil iz svojega stanovanja na tleh ležečega dečka. Stekel je hitro po stopnicah navzdol in ga odnesel na zdravniško postajo, odkoder so ga odvedli v bolnišnico, ker je nevarnost precej velika. Nesreča se je dogodila tako-le : V bližnji hiši št. 13, ki ima skupno dvorišče s hišo št. 15, imajo kakih dvajset maček. Te mačke grozno sovražijo ušluž benci tamošnje tovarne testenin, ki ima okna na dotično dvorišče, ker mačke povzročajo pj bližnji okolici grozen smrad. Radi tega streljajo uslužbenci tovarne, kadar le morejo, te neljube sosede. Sint>či so bržkone hoteli ustreliti kakega mačka, pa so po neprevidnosti ustrelili ubo-zega dečka. Vsled tega čina je uvedena sodna preiskava, Poskušeil samomor. V prvem nadstropju hiše štev. 11. ulice Crosada stanuje revna družina bivšega roagazinerja Adolfa \V., kaLeri pa ne more ničesar zaslužiti, ker je popolnoma oslepel in mora za vso družino, obstoječo, razun obeh roditeljev, še iz pet inalih otrok, skrbeti sama 45-letna Adolfova žena Uršula. Da bi preskrbela vso to družino, najela je uboga žena v bližnji hiši neki prostor, kjer je delala in prodajala sladoled. To pa jej je tlonašalo tako malo zaslužka, tla uboga družina ni mogla nikakor izhajati. Nesrečna žena je obupala in včeraj zjutraj se je hotela usmrtiti, popivši nekaj strupa. Na srečo pa je najstarejša hčerka še pravočasno zapazila, kako se revica zvija v groznih bolečinah ter je hitela po zdravniško pomoč. Došli zdravnik je nesrečnici izpral želodec in jo rešil iz nevarnosti. Dražbe premičnin. V soboto, dne 4. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici tlello Scoglio št. 463, pohištvo; na Opčinah št. 154, tele in krava ; v ulici S. Michele št. 1. in v ulici Nuova št. 29. hišna oprava ; v ulici Gelsi in v ulici Amalia stroj. Vremenski restnfk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 11.5, ob 2. uri popoludne 21.3 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.9. — Danes plima ob 9.39 predp. in ob 8.52 pt>p.; oseka ob 3.14 predpoludne in ob 3.7 pojKtltidne. Poznanemu našemu človeku pa sploh ne dajejo radi, ali z veliko težavo. Vse drugače z njihovimi privrženci. Izgled nam je zopet glasoviti Krstić. Pri takih ne gledajo tako natanko, Na hišo pri Matuljah, v kateri je — recimo tako — Krstić doma je ljubljanska hranilnica intabulirana na prvem mestu za 7 tisoč krou, na drugem mestu za 2 tisoč kron, na tretjem mestu je intabuliranih H tisoč kron in še le na četrtem mestu kreditni zavod za 6 tisoč kron. Skupno torej 21 tisoč kron. A kdor pozna ono hišo — «mačji kaštel* — ve, da nikdo ne da zanjo ni 15000 gld., ali z drugimi besedami: onih 6000 gl., ki jih je posodil deželni kreditni zavod, so | izgubljeni absolutno. A kdo bo trpel to ? Siromašno ljudstvo. Tako gospodarijo Italijani v Istri ! Samo, da so Krstiću preskrbeli denarja, so napravili škodo deželi! Res «drag» je Krstić v naži Istri! X Slovesnost v Brezovici pri M a t e r i i i. Iz Brezovice smo prejeli daljši Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 3. (B.) (Zbornica poslancev.) Mej došlimi spisi se nahaja interpelacija poslanca Schneitlerja, tičoča se spremenjanja imen Zidov o njih prestopu v krščansko vero ali v povzdignenju istih v plemenitaški stan. Po prečitanju došlih spisov je prešla zbornica na dnevni red, v razpravo poročila gospodarskega odseka o večih predlogih za izdajo zakona o margarimu. — Seja traja dalje. Strajki. MADRID 3. (B.) Včeraj popoludne so mnogoštevilni strajkovci obmetali trarmvavske voze s kamenjem. Redarji so {posegli vmes z golim orožjem in so zaprli 8 oseb. LIVORNO 3. (B.) Vsled Štrajka delavcev v pristanišču je moralo včeraj 1000 razkladalcev z ladij ustaviti tlelo. LIVORNO 3. (B.) Štrajkujoči delavci v dopis o slavnosti blagoslovljena zastave ta-1 Pnstanišg« 80 zoPet "»stopili delo. Izjavili so mošnje čitalnice in zastave Marijine družbe. Se Prijavljene, da svojim gospodarjem do-: Čitalnično zastavo so izdelale čč. šolske sestre V°le dva dm za Prou«enJe vprašanja o mezdi. šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ja- ~ V3' dra& štrajkujoči so istetako nasto- i - -j - » | kobu v Trstu in ima na jedni strani sliko * ae'°* sv. Cirila in Metoda, na drugi pa sv. Jožefa. Ker smo danes s prostorom 'v zadregi Vojna v južni Afriki. KAPSTADT 2. (B.) Javlja se uradno: priobčimo dopis čim prej. Slavnost, katere se V IQinolem tednu se je pripetilo 63 slučajev je udeležila velika množica ljudstva, je vspela kllSe' otl te,» J'*1 Je l)il° s smrtnim izidom, najlepše, na čemur imata naj večje zasluge gg. Skupno število dosedaj dogodi vsik se sluča- župnik Normali in učitelj Marčelja. Slavnosti Jev klISe Inaša 519> Ine' temi -17 s smrtllim je prisostvovalo mnogo odličnjakov, mej temi izitlom- Bolezen kaže vse simptome kuge, g. dr. Otokar Rvba'r s svojo gospo, gosp. kakor so opazovali v Mafekingu. dekan Josip Zupan iz Doline, g. c. kr. vero- Brodarska razstava, učitelj Bruno Kratzig iz Trsta in mnogo du- GLASGOV 2. (B.) Brodarsko razstavo hovnikov in posvetnjakov. Čitalnični zastavi Je otvoril vojvoda Tife v imenu kralja. Voj- je kumovala gospica Josipina Kašteli c; voda Je sPoro5il najbolje želje kraljeve za katera je krasen trobojen trak pripela na za- dober vsPeh razstave- stavo ter izrekla o tej priliki krasen govor, Kuga. zastavi Marijene družbe pa je kumovala go- BUKAREŠTA 3. (B.) Z ozirom na slu- pica Ivanka K a s t e l i c. Kakor smo ome- CaJ kllSe* d°god»vši se v Carigradu, se je za njali že zgoraj, je vsa slavnost izpala prav si- provenijenoe od Bospora odredila 10 dnevna jajno, kar pa je mogoče le tam, kjer vlada karantena. Promet z ladijami med Konstanco tako lepo soglasje med posvetno in duhovsko in Carigradom je zaustavljen. inteligencijo, kakor v brezoviški župniji. | ""^ - **************** * Pm slo?, zaloe pohištva * X jz odlikovanih in svetovnoznanih to- S varn v Solkanu in Gorici Vesti iz Kranjske. * Nesreča. Iz Semiča poročajo: Dne 23. aprila je žalostna smrt doletela Ano Golobic iz Vavpčjevasi, staro še-le 19 let. Ubila jo je velika bukev v gozdu in jej zlomila rebra in vrat. Čez par tlnij bi bila šla v Ameriko. * B i k ga je nabodel. Posestnik Lovro Cvetnič pri Sv. Mihelu, okraj Postojna, je hotel 12. m. m. svojega mladega bika, katerega je nameraval prodati, z ve- X Antona Uermgoj-a X X se nahaja S v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. * * (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago ... iz prve roke. ngo privezati na voz. ko se je sklonil, ga ^ je bik nabodel in vrgel na tla ter ga suval tako dolgo, da mu je prihitela žena na po- ————————— moč. Cvetniča, ki je bil hudo ranjen, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je črez dva dni umrl. Vesti iz ostale Primorske. X KrščenjeŽida na Voloskem. V torek 23. aprila je bil v župni cerkvi na Voloskem krščen Zid Arnold Grunteld. rojen v Brnu na Moravskem v letu 1848. Krstil ga je monsignor Zamlir ob azistenciji kaplana }»oljanskega, veleč. gosp. M. Bar bića. Grunteld je fabrikant in predsednik upravnega sveta tovarne kož v Brnu. Krstnim kumom mu je bil velečastiti g. Mate Dubrovič, kapelan v Opatiji. X V (J pa ti j i je bilo dne 1. m. 13^7 gostov. Od 1. septembra pa do včeraj jih je došlo vsega skupaj 11620. X! Dr. Krst'ća so dne 24. aprila za-rubili. Nobeden njegovih tamošnjih prijateljev mu ni hotel pomagati. X Italijansko gospodarstvo v Istri, c Narodni list* na Voloskem podaja drastičen vzgled o italijanskem gospodarstvu v I-»tri in o kričeči pristranosti laških signorov njihovim privržencem v prilog in našemu ljudstvu na škodo. V Poreču obstoji deželni kreditni zavod, ki posojuje denar na intubu-lacijo. Navadno daje le do polovice vrednosti. Vesti iz Koroške. Visoka starost. V Rablju je neka Marija Baumgartner dne 17. aprila praznovala stoletnico svojega rojstva. Stoletna žena i je še sedaj precej čvrsta. Omožena je bila 35 let. Od leta 1866. sem je udova. Koroško obrtno društvo v Celovcu je praznovalo 50-letnico svojega obstanka. Tatovi na delu. V Spodnjih Libu-čah je na veliko soboto neznan tat ukradel iz cerkve pušieo, katero je odnesel na polje, kjer jo je izpraznil. V pusici je bilo samo okolo goldinar denarja. V Pliber.vii so v noči med 25. in 26. skušali neznani tatovi ulomiti v mestno hranilnico in pri trgovcu Krautu , bili so pa prepodeni v obeh slučajih. I Msaniler Un Miflzil i Si Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM— Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. jT^ Cene brez: konkurence. ^ ILOSTROVASJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Ojfc Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. »S Književnost in umetnost Umetniška razstava v Zagreba. V ; umetniškem paviljouu v Zagrebu se je predvčerajšnjem opol ud ne otvorila umetniška raz- j stava, katero sta priredila slikarja Medovie j in Ivekovic v družbi drugih slikaric in ki- | paijev. Vseh del je 260. Največ del je Me- j dovičevih in Ivekovičevih. Zastopani pa so tudi še P. Vučetić, V. Rimav, Sitzer, grofica Sichv, Zora pl. Halper, gdč. Helbl, VI. Pavić, H. Brodjovin in Šenoa. Xe dvomimo, da pohiti več Slovence/ in Slovenk na to prekrasno razstavo umetnosti bratskega naroda. 2 W OBUVALA! L PEPI KRAŠEVEC 2 p:- csrfcvi St. pgtta (Piazza Rosario pol llalsčo iolo) ^ priporoča svojo H bogato zalogo raznovrstnega obu- vala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe ae izvrše v tistem dnevu. Oilpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno t»>r izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe ae priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster ¥ i Dunajska filjalka vloge na ksjltio« m 4%. posredovanj«, posojfU m vrid-menični eskompt, vil rmrvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica r akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 & Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardubJcofc, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. pripoznaiio iz. vrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 *tot., 1-40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri v k u po vanj u t* fra jwivsoR<>" iz Richterjeve ^Sl 5 6 ¥ažuo oznanilo! Poti pisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sodo in ftoteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določijo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resim nevarnost ljudstvo. K'dor -i torej vkupi vino v moji zalogi, js gcN.v. .ta se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da r v:no čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo d i;.. ti bolnikom in konvalescentom. ker analizacijski z*\o't stavi a pod svoje varstvo samo ona vina. ki so t i-ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo hneti najtinejia vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novČ, Vino iz Ka-štelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa. . . „ 34 n Vino Opollo..... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 M Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišče^ Išče se popolnoma izvežban mesarski delavec zmožen slovenskega jezika. Popraša naj se pri uredništvu našega lista. Prodaja vina ,,Ai Maestri" v ulici Valdirivo ~tv. T. < »d danes naprej se prodaje istrski teran po nvč.. za na dom po 3o nvč. liter. Rebula iz Brd po t'rj nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. >~a del>elo po zelo ugodnih cenah Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu da je otvoril v Via Scussa 1, pstilno ilTantica citta flalmata" s prodajo dalmatinskega vina iz samega grozdja jh» ,*>li nvč. za drnžine po 32 nvč. liter. Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa jsislati po katerosikoli množino in prepričalo se l>ode, da j** vse to res, kar zatrjuje {»odpisani t, j. tla je njegovo vino pristno. Kd<>r pije to vino, se mu ni treba bati glavoliola iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadobi moč in tudi slast do jedi. S|h »štovanjem Mate Kovače vic. NB Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/J bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. TMerry-ja tovarna t Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Da izpodrinem ceneno baza rako ali semenj sko blago, mi je ena bajvečjih švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserjev. skoro zastonj v svrho reklame, da populariziram njene izdelke, dokler ne zmanjka zaloge. -7 >■ (wld *2*10 prava srebrna remontoir-žepna ura od niklja s francosko verižico in Stane etvijem. (vid. -A'^iO prava srebrna remontoir-žepna ura Stane posrebr. anjrl. verižico in etvijem. | G1<1. 4 70 stane <;i«I. 11. stane. Zavžijte s koščekom sladkorja kadar treba, 20—40 kapljic p A. THIERRYJEVA balzama, da povspešite prebavo, zadobite veselje do jedda in ojačite želodec. Pristen le z vsemi naprednimi državami registro-vano s zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lekarnah po in (U) st. Po posti dvanajst malih ali š'.*st velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega svetrf pošilja po predplačilu 1 krone 10 stotink lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko-hitsch-Sauerbrunn). Vdobiva se v lekarnah. Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah. Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu. prava srebrna rem. ura za dume s posrebrneno agnležko verižico iu etvijem. pristna 14. karatna rem. zlata žepna ura s krasno škatljieo od atlasa in elegantno verižico. Vsaki uri priložim listek o 3-ietni garanciji, l>a se vsakdo lahko brez rizika prepriča o solidnosti blaga, sprejmem, kar bi ne ugajalo, tekom JS dni nazaj ter povrnem denar franko. — Slični oglsisi so le ponarejanja. — Pošilja se proti povzetju ali pa po doposlanem denarju E. HOLZER dobavljač zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd. tvorniŠka zaloga ur iu žlahtneira kamenja en srros. KRAKOV, Stra«lom lb (Avstrija). Bogato ilustrirani cenilci ar iQ zlateiiine gratis in IrauKo. Angenti se iščejo. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu kakor tadi po elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena Na prodaj Opravek za spalno sobo. Podpisani prodaja krasno izdelano popolno spravo za spalno sobo i/, orehovi ne in amerikanskoga lesa. Ivan Ščuka mizaiski mojster, ulica Set te Fontane (dvorišče). Jakob Kosmelj -■TRSTe- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T R ii O V I N A Gostilna Dominik Ravalico X; veei m TUST. — l lit a frliega št. 7. — TRST. nožine po posebnih cenah, yeljk izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, I Istrsko, O pol o, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranjana obed in večerjo. Kdor potrebuje žaluzije, tkane le rlago jMisiljam franko na dom jH> nartičbi na debelo in drobno. P<»-siljatve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročhe se toplo priporoča udani Josip Gregorič jj JJ ar Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev železuati Kinin. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it v. 3. Poštne pošiljat ve s povzetjem. jestvin in kolonijalneira lilatra. delikate^ in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi tt lij alko v ulici Bastione štv. 2„ nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem? najudanejši Ju kol) Kosme!j. Sprejemajo >e tudi naroebe za razpošiljanje. V n a j e m se odda kakor letovišče hiša na