Gospodarske stvari. Upliv listja na zorenje grozdja. Ze zdavnej je znano, da se v zelenem listji narejajo organičae snovi. Osnova škroba, sladkorja ia drugih rezervnih tvaria se tedaj zmaajša ali celo pretrga, ako se rastlinam mnogo ali vse listje osmuče. Vinorejci pogostoma mislijo, ka grozdje tira sladkeje postane, čim bolj ga solnce aeposredao obseva. Zaradi tega čestokrat potrgajo vse perje nad grozdjem češ da mu dela preveč sence. Samo ob sebi je misliti, da mora tako ravnanje škodovati ne le grozdju temuč tudi lesu; a vendar se ta misel s poskušajo dokazati in utrjevati dozdaj ni dala. Leto 1875 je bilo za tako opazovanje posebno ugodno; v početku poletja se zavoljo slabega vremeaa ni moglo izobraziti dosta reservnih snovi. Zarad tega je les in grozdje kljubu lepemu vremenu meseca augusta in septembra le počasno zorelo. Pri svojem potovaBJi sem na take razmere posebno pazil in se tudi zaporedoma prepričal, daje grozdje ondi maaj zorelo, kjer seje nad njim premalo perja puščalo. Pri mnogih kmetijskib. razgovorih sem kazal po številu listov razliČBO zrelo grozdje; nekteri iaače pametni viaorejci so se čudili uvidevši z lastnimi očmi ugodai upliv perja, med tem ko so poprej mislili, da listje zrelost zadržuje, ne pa pospešuje. Od Obkircha sem si vzel več takega grozdja za kemično preiskavo domu. Jtmal sem si grozdje od enega trsa. Skončatek jtega preiskovanja je: Speciflčna teža gr07.d-.1ega soka 1. Črai burgundec, deloma še zelen brez lista nad grozdom 1*0380 2. Černi burgundec, moder z dvema listoma nad grozdom 1*0480 3. „ „ moder, z enim listom . . . 1*0745 4. „ „ moder, z več listi .... 1*0745 5. Kraljevina brez perja .... 1*0755 6. „ „„.... 1*0510 7. „ s perjem .... 1*0710 8. „ „/.... 1-0735 Ker se čas cvetu ni opazoval in se pri preiskovanji ni gledalo na vse sodelavne moci, te številke še nič ne dokazujejo, a vendar podpirajo misel, da potrganje listov nad grozjem zadržuje izobrazovanje sladkorja. Vzgled pa, ki naše maenje skoro do resničnosti izpriča, sem najšel v Karlsruhe. Pove mi namreč neki meščan, da ima ob svoji hiši trs, kojega grozdje nobeao leto popolnoma ne dozori, med tem ko se drugo grozdje istega trsa do dobrega omehči. Ko ovi tra pogledam, najdem, da ima ta krepka moršina debelo ia zrelo, pa tudi drobno in zeleno grozdje i tako dalje v vseh stopajah zrelosti. Z vso določaostjo sem tukaj lahko dokazal, da je različnost zrelosti odvisna od večega ali manjšega števila listov, ki se nad posamezaim grozdjem nahajajo. Kjer je bilo vse perje potrgaBo, bilo je grozdje drobno in nezrelo; kjer je ostal še edea list, bilo je zreleje, kjer pa več, je tudi grozd popolaem dozorel. Ta trs je nespametni vrtnar tako zdelal, ker mu je v vsakem poletji perje osmukal. Po [tem, kar smo zgoraj o sodelovanji listov pri prikazaih rastlinskega življenja povedali ia aa trsji samen opazovali, ai več dvomiti, da je grozdje maaj sladko, les manj zrel, ako se preveč perja potrga. Ko bi kdo iz tega sklepal in meail, da se ploh noben Hat potrgati ne sme, motil bi se ravno tako, kakor ovi, ki vse listie porrže. Perje le tedaj sladko grozdje dela, ako svetloba in zrak na-nj uplivate. Če je preveč perja, če list listu senco dela: takrat perje škoduje ne pa hasni. Pri smukanji trsov morata nad najvišim grozdom ostati vsaj dva lista, ki ne le sladkor vzbujata, ampak v nekem obziru grozd tudi toce varjeta. Dr. J. Nessler. Nekaj o prezimovanji bučel. Bučele srečno skozi zimo spraviti je velika težava in kteri bučelar to zna, se sme pac" pravi umetnik v bučelarstvu imenovati. Kaor tedaj hoče svoje oskrbljenke skozi razne nevaršcine zimske brez škode v toplo spomlad pripeljati, ta jim mora pred vsem drugim za toplo stanovanje, za mirao stališče, za naj manj 15—18 funtov meda v satovji, za mlado matico in za dosti ljudatva skrbeti. Panji, ki imajo pregibljivo satovje, se morajo od znotraj skrbno zamašiti. Posebno bolj slabi panji se morajo od zgoraj dobro zadelati. Koristno je, če bučele do panjevega stropa priti morajo. Topla soparica se kvišku vzdiga in se na mrzlejem stropu v roso spreminja. Bučele potrebujejo tudi po zimi vode in ta na stropu viseča rosa jim vodo nadomestuje. Bučele, ki na prostoru stojijo, kteri se večkrat močno stresa, postavim blizu drvarnice ali škednja, imajo spomladi vedno veliko mrtvih. Pri vsakem udarci se bučele prestrašijo in raz toplo kepo, v kteri sedijo, razletijo, potem pa otrpnejo m zime konec vzamejo. (Konec pribodnjič.) Zavoljo govedorejstra in izvrševanja nove deželae postave zadevajoče povzdigo govedorejstva so mariborski okraj razdelili v 15 okolišev ter vsakemu izbrali aačelnika. Teh imeaa so: Millemoth, Fraac Robič mlajši, Jož. Kramberger, Jož. Walher, Jož. Baumann, Jož. Wregg, Franc Bothe, Aaton Vajksel, Franc R,ečnik, Fr. Purgaj, Fraac Ramuta, Fraac Ledinek, Ladislav vitez^plem. Tarnavijecki, Jan. Kramberger in Jurij Crnej. Toti možje vkup storijo ogledai komisijoa, ki dae 6. in 7. okt. ogleduje na starem vojaškem vadišči v Mariboru živiiio in deli premije za plemenske bike. Sadjerejska razstava y Trstu bila je lepa ia štajerskik sadjerejcev je bilo največ ia najlepšega sadovja razstavilo ; grof Henrik Attems je dobil zlato svetinje, baroa Warsberg v Saviajskej dolini prizaalao diplomo. Koroško gozdarsko društvo prav za prav Jud Hirschler ia lesni-liferaat ia Italijan g. Gautoni v spodajem Draubergu vjameta na leto 16.000 fl. dobička pa davka ne plačujeta, kmeti fia, od katerih dobivata les, omagujejo pod veiko dačo.