272
Rectorja in ga potisniti na drugo mesto, tretji je Kerr, četrti Cartmell. Kar je sedaj sledilo, ni mogoče popisati, Angleži so bili kakor obsedeni, gledalci so skočili čez ograje, vsak je hitel k zmagalcu, ga hotel poljubiti, mu stisniti roko ali vsaj dotekniti se ga, vzdignili so ga na rame in nosili po stadiju, iz tisoč in tisoč grl mu je donela slava, še pol ure potem so se culi vzkliki občudovanja in zadoščenja. Peljali so ga v dvorno ložo in predstavili lordu Desbo-roughu. Ta izraz veselja pa seveda ni veljal samo Walkerju' ampak  tudi Amerikancem,  ki se kar nič
SV. PRIMOŽ:  VELIKI RLTRR
niso mogli sprijazniti z mislijo, da njihov ljubljenec Rector ni bil prvi.
Prihodnji dan so pričeli s tekom na 200 m. Takoj v začetku si je zagotovil Kanadec Kerr prvo mesto, in ko so se pri sto metrih obrnili, je bil že za meter pred drugimi, a razdalja se je zmanjševala in ko je po 222/5 sekunde prišel do cilja, sta bila Amerikanca Cloughen in Cartmell komaj za širino roke za njim, četrti je bil Anglež Hawkins.
Do burnih prizorov je prišlo pri teku na 400 m. Tekmovali so zopet samo štirje, ker so bili druge že izločili, in sicer Anglež Halswell, poročnik v angleški armadi, amerikanski črnec Taulor in dva druga Amerikanca, Carpenter in Robbins. Ko bi ne bilo Halswella, bi bili Amerikanci med seboj in zmaga bi bila torej na vsak način na njihovi strani,   treba
je bilo torej Halsvvelia tako ali tako zadržati. Do polovice je šlo vse pravilno, ko se je pa tu Halsvvell hotel obrniti, sta se bela Amerikanca hitro združila in mu hotela zapreti pot, seveda tako hitro in navidezno neopaženo, da niso gledalci nič vedeli o tem; a tu so se pokazali Angleški sodniki kot pravi veščaki, takoj so prerezali nit na koncu tekališča in s tem povedali, da postopanje Amerikancev, zlasti Carpenterja, ni korektno. Spominjajo nas v tem na stare nad vse pravične helanodike. Carpenter se za to ni zmenil, temveč tekel dalje in prišel prvi do cilja, a njegove zmage niso pripoznali, temveč določili na drugi dan novo tekmo. Amerikanci pa k tej tekmi niso nastopili in tako je bil Halsvvell sam, zmaga torej angleška. Pretekel je to razdaljo v 50 sekundah, a dosegli so bili že preje in tudi on sam boljši rezultat, 48 sekund. Haiswell je znan kot jako dostojen, korekten atlet, ki se ni nikdar pregrešil proti športnim predpisom. Kako pravilno so Angleži postopali in koliko jim je bilo na tem, da si ohranijo ime nepristranskih sodnikov, nam priča dejstvo, da so dali takoj po teku vtiske stopinj tekmujočih atletov fotografirati in ponatisniti v časopisih! Taulor se je edini izmed Amerikancev skrbno ogibal vsakega nepravilnega postopanja, a drugi dan ni tekmoval iz kolegialnosli. Kmalu potem je ta vobče priljubljeni črnec, dijak pensilvanskega vseučilišča, umrl v svoji domovini na tifusu.
Sledilo je metanje 7*23 kg težke krogle iz kroga 2*13 m. Do najnovejšega časa so smatrali metanje te „lahke" krogle na kontinentu za čisto navadno vajo, pri kateri odločuje samo telesna moč, in so dosegli zato tudi jako neznatne mere. A kmalu je prišla zavest, da je treba dolgotrajne vežbe, preudarka, energije; zgled so dali zopet Angleži in Amerikanci. Do viška dovršenosti je prišel v tej vaji Amerikanec Ralph Rose, dijak vseučilišča v Čikagu, star 25 let. Njegova postava je izredno visoka in močna; zna pa svojo moč tudi izkoristiti in osredotočiti vso energijo in pričujočnost duha na določeni trenutek. Kakor iz jekla izklesan stoji na robu kroga, nič se ne gane v gigantičnem telesu, obraz izraža najvišjo moč volje in mišic, sedaj se nagne telo nekoliko nazaj, sledi par natanko preračunjenih skokov do oboda kroga in v velikem loku zleti krogla skozi zrak 14 do 16 metrov daleč! Celo Amerikanci se ne morejo načuditi!
Pri plavanju na 1500 m so se kosali Avstralec Beaurepaire, Avstrijec Scheff in Angleža Taulor in Battersbu. Ker je Scheffu prišlo slabo, je moral opustiti tekmo in prepustiti zmago drugim; nekoliko časa je bil Bottersbu prvi, a pri 1300 m ga je dohitel Taulor in prišel prvi do konca v 22 minutah in 48 sekundah.