JSovosži na Jcn/i^nem trgu —k Gospodarska stmktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Kot 5. zvezek Zbirke študij je izdal Socialno-ekonomski institut v Ljubljani razpravo z gornjim naslovom, ki so jo izdelali člani Geografskega instituta na univerzi v Ljubljani pod vodstvom prof. A. Melika. — Razprava temelji na statističnih podatkih Ijudskega štetja iz 1. 1931., po posameznih občinah, kakor tudi na podatkih OUZD iz 1. 1938. o številu in obsegu raznih industrijskih obratov z ozirom na zavarovanje delavcev. Poleg teksta (37 strani) je priključenih še 16 zeio lepo izdelanih in preglednih kart o poklicni kategorizaciji odnosno ekonomski skrukturi občin vse Slovenije z ozirorn na zaposlenost prebivalstva, kakor tudi o porazdelitvi razne industrije na posamezne kraje. — Pričujoča razprava pomeni velik donesek k pravilnejšemu razumevanju in ocenjevanju naše gospodarske strukture in vseh iz nje izhajajočih posledic. Cetudi je med posameznimi osnovami pri raziskovanju nekaj let razlike, vendar so še vedno dovolj pregledni in lahko uporabni za primerjavo. Zlasti pregled o deležu kmečkega in deležu industrijsko-obrtnega prebivalstva daje zelo lepo osnovo za kategorizacijo posameznih predelov Slovenije v smislu socialno-ekonomske strukture, kar v glavnem podaja že sam zakjuček v razpravi. Vsemu učiteljstvu, posebno še članom Učiteljskega pokreta, bo ta razprava dober pripomoček pri podrobnejšem raziskovanju naših socialnih in gospodarskih prilik na vasi, istočasno bo vsak sam lahko poiskal težišče razvoja ob primerjavi sedanjega stanja s stanjem iz 1. 1931. Na vsak način moramo to študijo učiteljstvu toplo priporočati. Stane samo 20 din in se naroča pri SEI v Ljubljani, Čopova 3, pritličje. —k Ivan Bratko: Gibanje cen in naše kmetijstvo. Malokateri stan ima toliko priložnosti opazovati položaj našega kmeta, njegovo življenje in njegov napor v boju za obstanek, kakor naše učiteljstvo, ki živi in dela sredi tega stanu. Zato je nujno potrebno, da pozna vsak učitelj in tudi vsaka učiteljica vse vzroke kmetovega položaja ter neuspehov njegovega truda. To razumevanje je izhodišče učiteljevega dela med ljudmi ter more preprečiti, da se učitelj ne loteva jalovega dela, ki ga stane le mnogo truda, a je brez bistvene koristi. Zato je prav, da se ravno učiteljstvo poglobi v študij takšnih del, ki mu v tem pogledu odpirajo pot. Eno takih del je zgoraj navedeni spis, ki je sestavljen z veliko skrbno.stjo in ga bo s pridom vzel v roke zlasti vsak učitelj. Izhodišče razglabljanj tega spisa je kmetovo spoznanje: »Kar kupim, je drago, kar prodam, nima cene.« Pisatelj pokaže, da je nesoglasje v kmetskih in industrijskih proizvodih predvsem izraz globljih razvojnih tokov, kateri nesejo vas iz starodavnih razmer, ko kmet še ni prodajal in kupoval, skozi dobo razmeroma .ugodnih tržnih odnosov, v vedno usodnejši vrtinec kapitalističnega gospodarstva. V cenah prihaja do izraza razlika med racionalizirano velikoposestniško proizvodnjo in malo kmetsko proizvodnjo, za katero je značilno veliko truda in malo pridelka. Prav tako pokaže avtor, kako se v cenah uresničuje nasprotje med neorganiziranim kmetom na eni strani ter industrijo, trgovino in prometom na drugi strani. In ko stopi kmet s svojimi pridelki na tržišče, ko prodaja svoje pridelke in kupuje industrijske, takrat pa začuti na svoji koži »nasprotje med mestom in vasjo«, to se pravi razliko med ekonomsko tehnično zaostalostjo in napredkom mesta. V te probleme posveti avtor z vso temeljitostjo. Najprej pokaže svetovne gospodarske pojave po vojni, zlasti one, ki so važni za kmetij.stvo, to je racionalizacijo poljedelskih obratov, krizo in avtarkijo. Nato preide na odnos jugoslovanske industrije in države do kmetijstva, v kolikor je ta odnos važen za oblikovanje cen. Izvajanja so podprta s statistiko, ki ima to prednost, da je smiselna in da so iz nje jasno razvidni zaključki. V uvodu omenja, da so mu pri zbiranju pomagali tudi učitelji in učiteljice. Uvodne besede zaktjučuje avtor s Krekovimi besedami, ki naj bodo v vzpodbudo zlasti učiteljem, ki delajo v to smer, a žanjejo za svoje delo sumničenje: »Temeljit pouk o kmečkih razmerah, dosledni sklepi o vzrokih teh razmer so nam najprcj potrebni. Žalibog je to polje najmanj obdelano. Enostranske ... trditve so zavrle tudi na tem polju resnici pot.« (J. E. Krek, Črne bukve kmečkega stanu.) Brošura je ponatis iz revije »Obzorja« in se naroča pri avtorju Ivanu Bratku, Ljubljana, Wolfova ulica 12, ter stane samo 6 din. A.V. —k Rešimo mladino pred alkoholizmom je naslov brošuri, ki jo je izdala Liga proti alkoholizmu skupno s Higijenskim zavodom. V njej so natisnjena predavanja z letošnjega treznostnega tedna, in sicer: Dr. B. Škerlj: Vpliv alkohola na dedno tvarino. Dr. Pirc I.: Prehrana otrok in alkoholizem. Dr. Gogala S.: Alkoh<jlizem in vzgoja, Univ. prof. A. Maklecov: Zaščita mladine proti alkoholizmu s pravnega stališča. V. Jagodič: Smernice dela proti alkoholizmu s posebnim ozirom na mladino. — Posebej omenjamo, da Pirc utemeIjuje zaključke v svoji razpravi tudi z dognanji članov Učiteljskega pokreta, ki so bila objavljena v Prosveti. Cena je knjižici 6 din.