Sf^csko^no glasilo 9,Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina, za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev. 4.
MorIDor, cine 20. aprila 1920.
Leto VII.
Gostifničarstvo i ozirom na splošno dobrobit
Da dela vsak stsn najprej zase in šćle potem za sorodne pridobitne kroge, se nikakor ne more zameriti. Tudi deio gostilničarskih organizacij, ako delajo, je predvsem usmerjeno v korist gostilničarske obrti kot take. Vendar pa se pri vsaki večji akciji upoštevajo zelo tudi splošne narodove koristi. Posredno ali neposredno, takoj ali v doglednem času imajo vse navidez neupravičene zahteve gostilničarstva svoj bene za cel narod.
Ena takih akcij je tujski promet. Slep in gluh bi moral biti, kdor bi trdil, da tujski promet ni odvisen od gostilničarstva. Sedanje gostilničarstvo absolutno ni kos tem zahtevam, ki rnu jih danes nalaga tujski promet. Gostilničarstvo se mora dvigniti, — pa se ne more. Pred leti je gostilničar zaslužil predvsem na vinu. Danes se je konzum vina skrčil pod polovico, a davki na vino so narasli najmanj za 206%. Davčna oblast bo gotovo lahko dokazala, da nima mnogo večjega dohoda iz tega naslova, kar je popolnoma jasno. Saj se ne plačuje od onega vina, ki „se „neJ<orrsumira, in tega je nad poiovico. Diferenco občuti predvsem in pravzaprav le gostilničar in naravno tudi producenti.
Pa tudi drugje je gostilničarju že vnaprej nemogoč slehern zaslužek. Pri jestvinah se mu dela vsemogoča dovoljena in nedovoljena konkurenca. Razni izkuhi, zlasti pa v privatnih hišah, oddaiaio dnevno ogromno število porcij, za kar bi bil upravičen le gostilničar. Pri jestvinah je zaslužek tako minimalen, da je z njim računati le pri večjem kvantumu. Nadalje: veselice. Tudi na tem polju se je go- j stilničarja naravnost zaplankalo predvsem z ogromnimi taksami, ki jih mora plačati za vsako prireditev. V Mariboru najpopularnejši gostilniški obrat v tem oziru je dokazal, da ni imel od sijajno obiskane veselice po odštetju vseh stroškov niti ficka dobička. Jasno je, da slabo obiskane prireditve končajo za gostilničarja z deficitom.
Vprašanje nastane, kje naj še sedaj poišče gostilničar vire dohodkov. Ljudstvo vidi samo porcije in šteje denar, ne vidi pa pri tem, koliko od plačanega računa gre v razne druge blagajne, samo v gostilničarjevo ne.
To samo v kratko ilustracijo razmer, da javnost ve, zakaj gostilničarji vedno godrnjajo, protestirajo in kričijo zlasti proti konkurenci t. j. trgovskim točilnicam, vinotočem lastnega pridelka, mensam itd. Za splošno dobrobit, za pospeševanje tujskega prometa, ki bi lahko nosil težke milijone vsemu narodu, ta konkurenca ne pomeni absolutno ničesar, oni stan — t. i. gostilničarstvo pa naravnost ubija, tako da dotlej, dokler se ne bo od zgoraj resnejše mislilo in ukrepalo z rednim gostijničarstvom, ni pričakovati napredka oziroma zboljšanja v tem oziru.
GostilislČarska obrfna zadruga za mariborsko okolico obvešča svoje članstvo, da so določene uradne ure vsako sredo in soboto od 10—12 ure v pisarn! na Pobrežju pri zadružnem načelniku g. Holcu. I Načelnik Matija Holc. j
Gostilničarska obrtna zadruga za • mariborsko okolico opozarja svoje j člane, da vse vajence, tudi lastne liče- i re in sinove, je pod kaznijo prijaviti tekom 8 dni pri pristojni zadrugi in ; bolniški blagajni. To je obvezno in . Potrebno zaradi vzgoje dobrega na- ■ raščaja v naši obrti; zlasti se bo stro- ; g° na t° gledalo v bodoče, ko bo brez vajeniške dobe nemogoče izposlovati j osebno pravico (t. j. izkaz o uitposob- | Ijenosti). Načelnik: Matija Holc.
tim	zairug larlknli ofelasti Maribor«.
Št. 90/3.
V Mariboru, dna 17. aprila 1929.
Wf§feii«i
na sejo širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti
ki se v ši
v četrtek dne 25. aprila 1929 ob poi 10. uti v Mariboru v hotelu »Mariborski dvor» s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	C tanje zapisnika.
2.	Poročilo naftlnika.
3.	Tajniško in blagajniško poročilo.
4.	Poročilo uprave »Gostilničarskega lista*.
5.	Upravna razdelitev države in mariborska oblast.
6.	Reorganizacija Središnjega Saveza (Državna zveza gostilničarskih zvez v) v Beogradu
7.	Novi trcšarinski zakon.
8.	Samostojni predlogi.
9.	Raznoterosti.
Seja zelo važna, pridite vsi in točno !	Zvezni načelnik : Andrej Oset.
Predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti.
Vlada, kateri je krali dne 6. januarja poveril vodstvo državnih poslov, nima lahke naloge. Popravljati mora neštete pogreške prejšnjih režimov in 1 ustvarjati nove zakone trajne veljave, a vse to brez naslanjanja na parlament, na kat erga so se prejšnje vlade lahko izgovarjale.
Naravno je, da si sedanja vlada pri svojem zakonodajnem delu želi pozitivnega sodelovanja objektivnih, od vsakega strankarskega vpliva osvobojenih gospodarskih krogov. Žalibog se je danes, ko je zabranjeno politič-no-strankarsko udejstvovanje, pod »gospodarsko« firmo nakopičilo nekaj organizacij, na katerih razun zunanje oblike ni ničesar gospodarskega, katere nasprotno pod videzem nepristranosti razvijajo z večjim uspehom svoje škodljivo delovanje, nego jim je to bilo mogoče poprej.
V maribor. oblasti že vsa zadnja leta neprijetno občutimo, da nam popolnoma manjka večja gospodar, korporacija, ki hi se brez vsake primesi strankarstva, izključno iz gospodarskih vidikov zanimala za specijalne interese tukajšnjega prebivalstva. Bivše strankarske korporacije molče k najvažnejšim dogodkom v oblasti iz ozirov na vodstvo stranke, naše osrednje organizacijo s sedežem v Ljubljani, pa žal za mariborske zadeve no kažejo dovolj: umevanja. Tako se dogaja, da gredo najvažnejši dogodki mimo nas in mariborska- oblast dobiva udarec za udarcem, ne da bi se kdorkoli potrudil, vsaj najobčutnejše zigube, kakor premestitev mestne kontrole, opu- | stitev finančnega ravnateljstva, name- j ravano likvidacijo oblasti, preprečiti, j
Iz te notranje in stvarne potrebe so j se tukajšnji industrijski, obrtniški in j trgovski krogi nedavno sporazumeli i za skupno delo pod firmo »Predstav- | ništva gospodarskih organizacij ma- I riberske oblasti«, čegar naloga je, zanimati se za dogodke, ukrepe in naredbe oblastev, prostovoljno sodelovati in pravočasno opozarjati mesedajr na mesta na koristne gospodarske naloge in potrebne zakonite reforme na podlagi objektivno ocene in nepristranskega uvaževanja naše celokupnosti, da bo sleherna grana našega narodnega gospodarstva deležna državnih dobrot enako kakor državnih
bremen. Da organizacije pri tem ne bodo pustile iz vidika speciielnih interesov prebivalstva mariborske oblasti, je samo po sebi umevno, ker ravno v tem tiči eden glavnih povodov za njeno ustanovitev. Že na prvem sestanku so bili storjeni važni sklepi ter je vodstvo predstavništva takoj pristopilo k izvršitvi istih.
* . ^______
Andrej Oset:
Svinčnik v roke.
Celi svet, celo življenje je večna kalkulacija. Ko se otrok rodi, že sta-riši razmišiljujejo!, kaji bode z otrokom, ko doraste. Ko odraste, postane samostojen in začne zopet sam računati ali kakor bi se lahko izrazil kalkulirati, kakor svojčas njegovi stariši. Tako se računa in kalkulira vedno, odkar in dokler bo svet stal.
To so računi posameznikov v boju za obstoji. Pri trgovcih in industriji ter obrti in tudi pri nas gostilničarjih je pravtabo neobbodno potrebno, da se vse zapisuje, da se vodijo knjige, če hočemo videti kako podjetje napreduje ali nazaduje. Vsak podjetnik mora vsakega pol leta ali vsaj vsako leto enkrat napraviti bilanco. Ge je bilanca nepovoljna, mora iskati iz številk vzroke neuspehov. Posamezne postavke režij je treba v tem slučaju če ne docela odpraviti, vsaj zniža,ti; so pa tudi taki izdatki, kjer ne moremo šte-diti, sicer bi nam obratovanje pešalo. To je elektrika, higijena, strežništvo itd. Vendar bi priporočal vsakemu gostilničarju, da vodi natančne zapiske, in da vsaj vsako leto enkrat napravi natančno bilanco o svojem obratovanju.
Pri naši zvezi imamo priliko, da vidimo natančno v želodec gost. obrata ter višine zgube in dobička. Na obč. zboru v Murski Soboti smo vsekakor (vsled prekratkega časa) premalo »kalkulirali« kako bi nameravano članarino naložili z najvišjimi obrestmi. Potovalni tajnik ali potovalni instruktor bi gostilničarjem mariborske oblasti gotovo toliko koristil, da bi stroški bili večkratno povrnjeni. Radi kratkega časa pa v Murski Soboti na občnem zboru ni bilo mogoče načeti drugega vprašanja, o katerem se bo treba z ozirom na nastalo novo dobo v naši državi temeljito baviti. .
Baš se v Beogradu izdeluiejo poleg drugih tudi zakoni, ki se nanašajo na goistilniSarstvo. Stanovski tovariši v Beogradu so ustanovili sicer organizacijo Središnji Savez. Naša zveza
pa ni članica tega državnega saveza, ker nam primanikuje sredstev. Radi tega seveda nismo z beot-gradskim središnjim savezom v kontaktu in o naših težnjah v Beogradu niso zadostno informirani. Mislilo se je že na centralno tajništvo za slovenske zadeve v Beogradu, toda tudi ta načrt se še do danes ni dal izpeljati. Treba bo o tem še razmišljati in kalkulirati, čeprav se je že davno ugotovilo koristnost take pisarne. (Radi pomanjkanja prostora nadaljevanje v prihodnji; številki.)
Nov trošannski zakon.
V novem zakonu so gotovo najvažnejše določbe o trošarini na vino, pivo in žganje, v čemer so interesiram v prvi vrsti gostilničarja, sicer pa vsi gospodarski krogi države.
Za danes se bomo omejili na naj-glavnejše:
Trošarina na pivo znaša po novem zakonu 5 Din od vsake hi stopinje jakosti izvlečka: (ekstrakta). Plačevala se bo ob prijavi varenja. tPri tem se bo upošteval (y%% odbitek. Nov način pobiranja stopi v veljavo 1. septembra 1929.
Trošarina na vino se po novem zakonu znatno z\i.M in sicer od dosedanjih 35 par pri litru na i Din. Za vino se smatra pijača iz grozdja, ki ima- do 18% alkohola. Vina, z višjim alkoholnim procentom se bodo troša-rinila po hi stopinji alkohola kakor špirit. Trošarina pa se bo plačevala b prehodu vina v promet in konsum. (Kar pa do danes še nihče ne ve, kako je to mišljeno. Op. uredn.) Plačeval jo bo kupec, dočim bo vinogradnik dolžan prodajo prijaviti. Predvideno je tudi trošarine oproščeno vino za domače potrebe, dočim pa, ni sledu o kakem osušku ali kolu vina.
Trošarina na žganje je odslej zvišana za 3 Din in bo znašala 18 Din od hi stopinje. Vendar pa na ono žganje, ki se proizvaja iz vina, vinskih drož, tropin ali vinske drozge bo znašala trošarina 23 Din od hi stopinje. Pojmi o žganju v novem zakonu niso spremenjeni.
Fiksiranje samoupravnih doklad na drž. trošarino.
1.	Oblastne doklade se bodo pobirale hkrati z državno trošarino in bodo znašale v celi državi:
na vino 50 Din, na pivo 30 Din za Id, na špirit in žganje no 5 Din od hektoliterske stopinje.
2.	Občinske doklade ostanejo za, leto 1929 neizpremenjene; z novim letom pa se bodo tudi te maksimirale in sicer bodo smele občine pobirati dokla-đejn’ez predhodniega odobrenja v isti višini kakor oblast, Ako bi presegala oblastno do 50%, odobruie finančna direkcija, do 100% pa generalna direkcija davkov.
Na fina vina (v steklenicah,) smejo občine pobirati naklado no svojem prevdarku, morajo pa od tega odstopiti 30% oblasti.
To so glavne poteze novega zakona, točna^ interpretacija raznih fines bo pa možna šele. ko izide zakon odn. pravilnik.
Mi moramo omeniti k novemu zakonu Je to, da gostilničarstvo ne more biti ž njim zadovoljno, izvzemši tega
t. da se je trošarina z novim zakonom razširila na celo državo, torej tudi na Srbijo in Orno goro:
2. da so se z novim zakonom maksimirale odn. fiksirale avtonomne doklade.
Popis zalog dne 15. aprila 1929.
Dne 15. t. m. so se morale popisati vše zaloge trošarini podvrženih predmetov, vendar pa se od teh ne bo pobirala višja trošarina, nego samo od onih, ki pridejo v promet in konsum po tem dnevu.
Z novim zakonom se borno najbrž obširneje pobavili v prihodnji številki lista.
Znižanje cen pivu.
Vsled znižanja oblastne trošarine na pivo in to od 62 Din na 30 Din pri hektolitru, bodo tudi gostilničarji primorani znižati cene in sicer v mestih pri vrčku od 4.75 Din na 4.50 Din, na deželi pa od 4.50 Din (4.25) na 4 Din.
Kedaj zapade trošarina v plačilo?
Med nejasnostmi v novem zakonu je tudi gornje vprašanje. Izgleda sicer, da je tudi rešeno, vendar ako naj tolmačimo pasus v zakonu »ob pri-stanju v promet i potrošnjo« tako, da se plača trošarino ob prehodu vina od producenta na kupca, bi bilo to za gostilničarja skrajno neugodno in bi mu bilo vsako uspešno obratovanje onemogočeno.
Želje gostilničarjev so, da se trošarina pobira tik pred nastavitvijo vina v neposredni konzum, s čemur je gostilničarju dana možnost, da si nabavi zaloge, dočim ni niti država, niti kdo drugi pri tem oškodovan. Iz T. L. posnemamo, da so trgovski krogi že napravili tozadevne korake pri gener. direkciji davkov v posebni deputaciji, katera je obrazložila zgornje pa tudi še druge želje v interpretaciji novega zakona. Načelnik trošarinskega oddelka je uvaževal težnje deputacije in j telegrafično odredil, da ostane glede pobiranja trošarine v Sloveniji vse pri starem, dokler ne izide nov trbšarin-ski pravilnik.
Obrtna zadruga mesarjev in prekajevalcev v Mariboru
Vprašanje vsem zadružnim članom!
Kaj mislite o bodočem razvoju mesarskega in prekajevalskeaa obrta?
Katera sredstva in pota predlagate za gospodarsko pojačenie teh obrtov?
V raznih državah, posebno v Ameriki in Nemčiji, se je uvedel v zadnjih letih običaj, da se važnejše zadeve, ki zanimajo vso javnost ali posamezne
govori in nasveti vodijo pogosto do iz-nenadljivih in sijajnih rezultatov.
Taka vprašanja stavim na čelu okrožnice zadružnemu članstvu v razmišljanje in rešitev, da na ta način zmanjšam odgovornost zadružnega načelstva in dam vsem prizadetim stanovskim tovarišem priliko sodelovanja in svetovanja v zadevi, ki je eksi--steneuegja jpomena za naš obrtr .
Nadaljnji razvoj sedarfiih razmer v mišem"obrtu, če mu malomarno pustimo prosto pot, nas bo dovedel do naslednjih, ne haš razveseljivih rezultatov:
1.	nadaljnje ustanovitve novih mesarskih in preka,ievalskih obratovalnic in podružnic.
2.	prekomeren porast slučajev domačega klanja,
3.	neznosna konkurenca, kakršne doslej še nismo poznali.
Kako naj preprečimo take škodljive posledice?
Pogled v druge stroke nam kaže, da za nekatere izmed njih kakor n. pr. za delovne posredovalnice, za lekarniške, gostilniške in tudi za dimnikarske obratovalnice obstojajo omejitve v številu in se novi obrati otvarjajo le, če je za nje podana krajevna potreba, Ali je naš obrt, ki preskrbuje prebivalstvo z najvažnejšo živilensko potrebščino, manj važen in odgovoren kakor pa gostilničarski? Stalno naraščajoča konkurenca onemogoča kljub največji štedljivosti, natančnosti in skromnosti vsako uspešno delo. Da se temu priđe v okom, bi bilo treba izvo-jevati za mesarski in prekajevalski obrt zakonito določbo, da ie ustanovitev novih obratovalnic ali podružnic dopustna le v slučajih podane lokalne potrebe, katera se ugotovi vo zaslišanju pristojne strokovne zadruge, zadružne zveze in obrtne zbornice.
Med največje ovire za. naš obrt spad
domače klanje. Od leta do leta se v večji meri množijo slučaji, da poljedelci lastna ali tudi kupljena goveda s pomočjo brezposelnih mesarskih po- j močnikov koljejo in razprodajajo na mesarski način. Ge se bo to klanje v sedanjem obsegu nadaljevalo, ^bčdo v nekaterih letih na deželi mesarji po*-stali nepotrebni. Normalno sme poljedelec klati le doma prirejeno drobnico za potrebe lastnega gospodarstva, goveda pa načelno le v nujnih slučajih (zasilno klanje). Večkratno klanje in izsekavanje živine ne spada več pod pojme poljedelske produkcije in postranskih poljedelskih poslov in posega —■ posebno izsekavanje mesa —j v okvir mesarskega obrta. V tem oziru se obračamo na obrtna oblastva, naj gg. občinskim predstojnikom in žandar mer ijskim slanicam naročijo z vso strogostjo in pod osebno odgovornostjo, da poljedelce na primeren način poučujejo, jih opozarjajo na kaz-njivost neupravičenega mesarskega klanja in javijo vsak prestopek ob-lastvu.
Naš obrt zahteva mnogo spretnosti, pridnosti in vztrajnosti. Občevanje s strankami naj bo vljudno, prijazno in postrezi ji vo in naj zavzema oblike menjalnega posla. Temu primerno moramo vzgajati naraščaj, ki bo dorasel vsem zahtevam poklica in časa, ki bo trgovsko naobražen in bo samostojno računal. Zaradi tega bo treba preizkušnjam posvečati večjo pozornost. Bodoči obrtnik mora biti absolutno samostojen in naj ne hodi k sosedu poizvedovat radi cen, da potem brez brige za lastne nabavne in režijske iz^ datke svoje cene nastavi za nekoliko par nižje: Vsak namen, s konkurenco uničiti soseda, je nečasten, pa tudi nesmiseln in škodljiv; kajti če ni enega konkurenta, pride drugi in stara nečedna igra se ponavlja, škodo trpita pa vedno dva. Pozdravljamo vsako konkurenco v postrežljivosti. snagi in dobri izgradnji obrata.; obsojamo pa umazano konkurenco v cenah. Tudi tovariš ima pravico do življenja^ tega |e zavedajmo vsi in se‘ravnajmo po starem, pa vedno lepem pravilu- Kar nočeš, da drugi Tebi stori, tega tudi ti ne stori drugemu. Tudi državi mo-, ramo dati, kar ji gre, a z uničenimi: obrtniki državi ni pomagano. Vsak-’, dor od nas ima pravico do primernega zaslužka in nobenemu objektivnemu uradniku ali delavcu ne bo prišlo na misel, da bi komurkoli na ljubo odrekal obrtniku enak ali celo manjši zaslužek.'ki gre njemu samemu.
Ne bo odveč, če pri tej priliki povem nekaj besed o ^prevelikem zaslužku«. Imamo ljudi, ki smatrajo hujskanje za svojo poklicno dolžnost. V to vrsto spadajo oni, ki brez vsakega dokaza trdijo, da mesar za kilogram žive teže plača po 4—5 Din, meso pa izsekava po 18 Din. Nikdar še ni takemu poštenjaku prišlo na um, da bi strokovnjaško primerjal ceno žive in pri mesarju zaklane živine; kajti potem bi moral priznati, da cena 4—5 Din velja za izdojene krave klo-basarice, v mesnicah napisane mesne cene pa vel jaj o za meso krmiljenjih, pitanih živali, ki stanejo do 9 Din za kilogram žive teže in več. Teg,a ti ljudje ne povejo, ker bi potem bilo brez učinka vsako hujskanje, preračunano edino na neinformiranost ogromne večine konzumentov.
Celo iz čisto trgovskega stališča je nesmiselna trditev, da bi ravno za mesarja ne veljala pravila o ponudbi in vprašanju. Točno in pravilno kalkulirati mora mesar danes mnogo bolj nego poprej, ko za naj dragocenejši postranski produkt, za kožo. dobi ma,-lenkost, s čimur se režije za kilogram mesa znatno zvišalo.
V teh pogledih je treba prebivalstvu pouka, pojasniti bi se mu morale de-jianske pridobitne razmere. Takih pojasnil pa žalibog zaman iščemo tam, kjer za to obstoja v gotovi meri moralna dolžnost: v časopisi«. Dolžnost vestnega žurnalista je, brez ozira na
desno in levo nepristransko in skrbno j presoditi vsako poročilo, predno ob- ' javi samo iz vidika gotove poklicne skupine v javnosti očitke in napade na obrtni stan, ki vodi že leta in leta ' | najmanj ravno tako trd boj za svoj 1 i obstapek kakor .marsikak drugi stan, : | čeprav se o tem ne piše in ne. govori • j mnogo. Ge se pripetijo posamezni pri- ; meri pogrešk, naj se jih skuša odpraviti in pri tein bo naša organizacija gotovo drage volje sodelovala.. Z nepremišljenimi izpadi eneaa stanu j proti drugemu pa se zastruplja mirno : sožitje prebivalstva.
Kakor vidimo iz tega, sovražnikov naši stroki ne manjka in napeti moramo vse sile, da se ubranimo njihovega škodljivega vpliva, in iskati sredstev in potov, ki vodijo do tega cilja. Tudi v tem pogledu hočem podati nekoliko misli.
Predvsem nam je treba več stanov- 1 ske zavednosti in solidarnosti.
Če bodemo sami ponosni na svoj poklic, nas bodo uvaževali tudi drugi stanovi. Če se bo vsak izmed nas zavedal, da ni osamljen, ampak je član velike, koristne in važne stanovske skupine, s katero so tesno združeni njegovi osebni interesi, potem bo zginila med nami apatija in obup, porasla pa bo ljubezen do dela, do medsebojnega podpiranja in do sodelovanja za skupne cilje.
Zginiti mora za vselej slaba razvada, da stanovski ^tovariši, ki zadružnega dela ne poznajo in morebiti tudi na občne zbore ne prihajajo, največ zmerjajo radi nedelavnosti zadruge ali posameznih udov načelstva. Tako razdiralno delo ne koristi prav nikomur, škoduje pa naši skupnosti, ker ustvarja mržnjo in jemlje veselje do dela še tistim članom, kateri imajo za to sposobnost in voljo.
Zadružno načelstvo v svoji sedanji sestavi ima vse sposobnosti za dobro in uspešno delovanje. Posamezni člani načelstva vršijo svoje posle vestno in marljivo. Tudi svojega zastopnika iuuaimo v občini in v trgovsko-obrtni. zbornic^.,v osebi častnega, načelnika tovariša ’ g. Franceta Holmec, ki z budnim očesom čuva naše interese in spretno odbija napade na našo stroko. Zastopani smo tedaj dobro . in bolje kakor marsikatera druga stroka, če pa vkljub temu ne dosežemo vsigdar povoljnih uspehov, je temu kriva naša razdvojenost, katera slabi veljavo in ugledi naših organizaciLiit: javnosti in upliv našega zastopnika, pred ob-lastvi in uradi.
S tem je tudi že utemeljena druga nujna zahteva:: da se združimo vsi obrtniki mesarske in prekajevalske stroke v lastnih strokovnih zadrugah.
Naše število je veliko, ali nikdo nas ne vidi in mi sami se ne moremo prešteti, ker je velik del tovarišev razkropljen po raznih kolektivnih, prehranjevalnih in kramarskih zadrugah, povsod v taki manjšini, da ne pridejo v poštev in so za naše skupne akcije takorekoč zgubljeni. Izvzamdmo celjsko okrožje, sodni okrai mariborski, mesto Ljubljano in Kranj; v celem ostalem delu Slovenije so naši tovariši še brez strokovnega zastopstva. V tem žalostnem dejstvu tiči velika pomanjkljivost in pravi vzrok za mnoge naše neuspehe.
Gotovo je, da si ne more vsak .kraj privoščiti lastne strokovne zadruge; takim zadrugam bi bilo uspešno delo onemogočeno zaradi prema lega števila članov. Lahko pa bi se ustanovile strokovne zadruge za več pomičnih okrajev skupno. Tako bi ne smelo biti resne zapreke, da se priključijo tovariši iz prevaljskega, marenberškega, slovenjbistriškega in lenarškega sodnega okraja naši mariborski zadrugi, tovariši iz (Prekmurja ter srezov’ Ljutomer in Ptuj pa si ustanovijo svojo lastno strokovno organizacijo. Slično velja za ljubljansko oblast.
Načrt je lahko izvedljiv, treba je le nekoliko zavednosti, discipline in uvidevnosti. Pri današnjih; prometnih razmerah večja ali manjša oddaljenost od zadružnega sedeža ne more priti resno v poštev in je v praksi tudi res brez pomena, kakor vidimo iz udeležbe na občnih zborih, to tembolj:, ker se za, oddaljene kraje lahko uredijo zaupniška nn^ta. klor se posredujejo prija,vč, cdpive. oprostitve in placŠa, ter prirejajo informacijski se-stanf|;- Dobiček od takih strokovnih orghSizacij: bi bil pa zhaten in bi prišel nam vsem v korist. Predvsem so v
Najcenejše prevozno
sredstvo je dvokolo
ker si ž njim prihranite vozne stroške, čevlje in čas,
sakIdLsJ;,e,0„'o° nX.;sf	W A F F E N R A D r S t eyr
ki sestoji iz najboljšega meterijala, nadalnjih izdatkov.
zastopstvo: BOGOMIR DIVJAK* trgovina dvdkole^
3VT 5w*iIb o r», Glarsrsii tr»gr št. 17.
strokovnih organiza;ci.iali\<pi interesi zastopani le po naših tovpiših in ne po raznih drugih strokah, katere za naše težnje nimajo umevanja. Take organizacije bi imele točen pregled našega števila in produkcije naraščaja: in bi lažje regulirale o,tvar jan j e novih, poigos^rzelo nepotrebnih in celo škodljivih obratovalnic. _ Olajšano bi bilo zasledovanje neupravičenega klanja, katero je najbolj ražiffejeno ravno tam, kjer naši tovariši v svojih kolektivnih zadrugah ne najdejo primerne zaščite. V krog naših strokovnih boriteljev bi vstopile nove, sveže moči, ki danes izrabljaj# svoje sposobnosti in svoj čas za drijge stroke, a ugled naših organizacij pid oblast-vih bi narasel v istem razmerju kakor številčna moč našega članstva.
Vsi v strokovne organizacije! To bodi naše geslo, kakor je to že davno bilo geslo mnogih drugih strok v naši, pa tudi v drugih naprednih državah. Ko bodemo strokovno združeni v zadrugah, bo mogoče misliti'tudi na 1,astma strokovna zadružne, zvezo za Slovenijo in končno na enako zvezo za celo državo. Potem bodemo tudi mogli uresničiti enega najnujnejših načrtov, izdaja strokovnega’časopisa, ki se bo zavzel za nas, ko. nas'drugo dnevno časopisje napada na najbrez-vestnejši način.	3'-’®
Zadružno delo se mor (^poglobiti, stiki med članstvom in organizacijo morajo postati živahnem.
Ne zadostuje, da zadruga brezhibno vpisuje nove člane, pomočnike;tvajen-ce, prejemke, in izdatke. V zakoi^iti zadružni delokrog spada tudi m prav posebno pospeševanje gospodarskih koristi članstva in dobre s trofejne in splošne naobrazbe naraščaja. Zadružno načelstvo mora na eni strani poznati vse sodobne zahteve, ki se stavijo na Obrt, na drugi strani pa seznanjati člane in naraščaj z vsakim napredkom in vsako novo napravo, s katero se čllfflbm olajša in poceni obratovanje. V tem pogledu obstoja pa tudi na tSRani člansivrTulolžnost, da pospesnje delo ndčelštvajž nasveti in predlogi; effansSfo pripadnostjo samo,'ki je itak v zakonu predpisana, in s pasivnim opazovanjem ni ustre-
ženo ne zadrugi ne članstvu,
Pri tej priliki želim omjenifi,’'fla se bo tudi tajniško uradovanje pri naši zadrugi moralo izpopolniti. Pri zadrugi se člani in naraščajniki tako pogosto zglašajp in fiii e'ef.s\s o dobiva tolifo dopisov, Tla je pri -sedanjem številu uradnih ur komaj možno izvršiti prijave, ž6»prostitve in knjižne vpise, kar pa, 'fcakor rečeno, še zdale-ka ne zadostuje za izpolnjevanje .vseh nalog modeme, koristne organizacije.
Zadostil sem svoji notranji potrebi in želji sedanjega načelstva mariborske zadruge z objavo gorniihl misli, nasvetov in predlogov. Ne dipsišljann si, da je okrožnica izčrpna, teb^manj, da bi bili moji predlogi absodutgo najboljši in popolni. Kar sem pa napisal, mi je narekovala ljubezen do poklica in skrb za bodočnost stroke ffT'mno-gih naših tovarišev. Ce bodo tovariši, katerim pride okrožnica v rukp, isto p recitali, o njej razmišljali ip zadrugi na stavljena vprašanja 'povedali svoje mnenje in ji sporočili-'Svoje — j bodisi soglasne ali drugačne — pred-! loge, potem bo dosežen namen, ki sem j ga zasledoval z okrožnico. p ;
| Zavedajmo se danes, ko si vsd^stan z .močnimi organizacijami ustvarja čim ugodnejšo pozicijo v nftšffi gospodarskem in družabnem življenju, da smo na razpotju:	' ^ ’•
Ali v skupnosti in slogi kvišku do veljave — ali v razcepljenosti navzdol do brezpomembno sli.
V Mariboru, dne 20. aprila 19*29. Roman Brezočnik, zadružni ugičplnik. Objavljamo zgorajšnji abširnijčlanek obrtne zadruge mesarjev. pr*ie| radi tega, ker so mnogi naši člani obenem tudi mesarji, drugič pa tudi vsled tega, ker je v članku mnogo dobrih misli, ki se tičejo organizacijskega in zadružniškega življenja sploh, f^pam-ba uredništva.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Gostilničar Anton Lobnik iz Oreho-; ve vasi nam je .poslal pesnitev o raj-i nem 'gostilničarju Lesjak-u jz .Slivni-: ce, ki pa smo jo marali radi pomanj-| kanja prostora odložiti za prihodnjo : številko. Izostali pa so še drugi. Članki > ! iz istega vzroka, kar naj nam dopisniki oproste, zlasti Ormož in Ptuj.
»Slovenija«, glasilo Zveze za tujski promet v Sloveniji in Tujsko-promet-ne zveze za mariborsko oblast je priobčila izpod peresa g. Alfonza Mencinger v Bohinjski Bistrici pod gornjim naslovom članek, katerega radi njegove zanimivosti objavljamo dobesedno:
&aj bi se pri nas splošno uveljavil slovenski način pripravljanja jedi!
Kakor prehranjevanje, doživlja po svetovni vojni tudi kuharska umetnost temeljit preokret: na mesto prejšnje mnogovrstnosti in preobilnosti jedi stopa skromna odmerjenost in se bolj in bolj uveljavlja zadovoljevanje s preprosto, seveda pa okusno pripravljeno hrano, kakršna ustreza ugo^-tovitvam znanstvenikov, ki so dognali, da je za pravilno prehrano posameznega človeka potrebna samo odmerjena množina kalorij in da njih preobilica človeškemu organizmu škoduje, kakor mu škoduje, če jih vase dobiva premalo.
Francoski kralj Ludvik XIV., ki je živel pred 20U leti, je rad prirejal gostije; ob navadnih obedih se je serviralo najmianj po 32 različnih jedi, slavnostne pojedine pa so jih obsegale po 34 do 60. Kdo hi si mogel, odnosno hotel privoščiti kaj tacegn danes in kateri želodec hi dandanes prenesel toliko množino jedi brez slabih posledic?
Že pred svetovno vojno se je med kulturnim svetom evropskim pojavil m dokaj hitro razmahnil n okret, da bodi naša. hrana zmernejša in preprostejša, izza leta 1925. pa se ta zahteva uveljavlja vse odločneje in je ponekod celo že dobila izraz v posebnih oblastvenih ukrepih.
Danes se — izvzete so le slavnostne pojedine — že vsi sloji povsod v Evropi pri hrani utesnjujejo, kolikor se le morejo: vsak si odmerja prehrano po_ svojih dohodkih. Nekdanje razkošne, tudi po dva in več dni trajajoče pojedine so zdaj že kaj redek po-
Fran Škof:
ilaša hrana.
3. nadaljevanje.
Dri drugem nadaljevanju popravi:
v prvem stolpcu: 109 dm:l medu v: 109 dm3 /edu;
v tretjem stolpcu zgoraj: 1 gram v 1 galoni v: 1 gvain v 1 galoni;
v četrtem stolpcu prva vrsta: kovine Nabrija v: kovine JNaZrija.
Organska živila. Tu smo v uvodu omenili ogljikove bydrate, tolšče in beljakovine.
Oglejmo si najprej natančneje ogljikove hydrate. Važni so predvsem:
1. Sladkorji, ki imajo najmanjše delce, t. j. »molekule« sestavljene iz 6 atomov C-ogljika, 12 atomov H-vo-dika in 6 atomov O-kisika in jih torej pišemo kratko G0 H1* G6.
Ker vzamemo pri vseh sladkorjih število 6 za osnovno število in imamo pri teh Sladkorjih enkrat C\ jih imenujemo s tujo besedo splošno »mono-sacchuridu. Beseda »mono« pomeni enkrat, »saecharidi« pa sladkorji. Mo-nosaccharidi so:
a)	grozdni sladkor, imenovan tudi dextrosa ali glukosa (izgovori: deks-troza ali glukoza), ki se nahaja predvsem v soku dozorelega grozdja in je po njem tudi dobil svoje ime. Nahaja se pa tudi v medu, v sladkem sadju in drugih rastlinskih delili ter v seču (urinu) pri znani sladkorni bolezni »Diabetes«. V našem organizmu se tvori ta sladkor največ iz škroba, lahko se pa tvori tudi iz beljakovine in sicer, kakor kaže preiskava uri diabetičnih iz 100 g beljakovine približno do 60 g grozdnega sladkorja.
Ta sladkor dobimo tudi lahko iz trsnega sladkorja, vendar ^a pridobivamo tehnično največ iz škroba in se zato imenuje tudi »škrobni sladkor«, oziroma iz krompirja, t. j. iz krompirjevega škroba in ga imenujemo »krompirjev sladkor«.
Popolnoma čist grozdni sladkor je bel, v vodi lahko topljiv prah. Svetlobne žarke lomi na desno in pravimo, da je desno (dexter) optično aktiven, zato dextrosa. Ako pridenemo
jav. Tudi preprosti ljudje že vedo, da je za pravilno prehrano potrebna samo izvestna množina beljakovin, masti in ogijikovnik vodanov. Veda je dognala, koliko teh snovi potrebuje človeško telo, da se preživlja in razvija ter da ostane zdravo, čvrsto in za delo sposobno. yPo navodilih vede bodi urejeno tudi naše prehranjevanje in po njih se ravnaj tudi naša kuharska umetnost!
V Sloveniji se za goste kuha na kaj mnogovrsten način: po dunajsko, po srbsko, po češko, po francosko, po italijansko, po angleško itd. ter — po domače. Najbolj se je pri nas udomačila takozvana dunajska kuhinja. Srbski način pripravljanja jedi se je mogel udomačiti le ponekod, ker je za naš okus v splošnem vse preveč maščoben. Češka kuhinja se je ukoreninila le v krajih, kjer so večje stalne češkoslovaške kolonije in kamor redno prihajajo Gehoslovaki. Na francoski način se pripravljajo jedi samo v nekaterih naših veieobratih, po italijansko pripravljene pa se dobijo povsod, kjer so se po prevratu nastanili Slovenci s Primorja, iz Gorice, iz Trsta itd. Angleški in ameriški način prehranjevanja se pri nas kar ne more udomačiti, čeprav sta zelo primerna in četudi sta Slovencem, zlasti tistim, ki so bili daljši čas v Ameriki, dobro znana. V nasprotju z Angleži in Američani smo namreč navajeni, le malo zajtrkovati, nekoliko več kositi, za večerjo pa se dodobra založiti (da potem vso noč stokamo).
Tujski promet v Sloveniji se razvija povoljno. i!rvi pogoj za nadaljnji, še ugodnejši razvoj pa je razen prirodnih lepot naših krajev in udobnosti v gostom odmenjenih bivališčih po mojih izkustvih pravilna in zadovoljujoča prehrana.
Propaganda za obisk naših krajev ne zaleže, če še tako podčrtava priredile krasote in ljubeznivost prebivalstva; uspešna bo le tedaj, če jo bo podprla tudi zadovoljiva postrežba po znani nemški ugotovitvi: »Die Liebe geht durch den Magen« (ljubezen ima svojo najboljšo podlago v želodcu). Te
vodni raztopini nekoliko kvasu. t. j. glivic kvasovk, prevre sladkor orga-nično in se pretvori v alkohol in ogljikovo kislino. Škrobni sladkor, ki pride v promet, ima navadno primešanega še nekaj dekstrina in je zato rjavkaste barve. Cenejši je kot konzumni sladkor, pa tudi manj sladak. Dre tvor jen v toplotno energijo proizvaja 1 kg — 3742.6 Kal.
b)	Sadni sladkor, fruktosa (po »fructus« = sad) laevulosa (laevus = levi) ima sicer procentuelno enako sestavljen molekul, torej tudi G° H13 O", a njegova struktura je drugačna, v molekulu so namreč posamezni atomi drugače razvrščeni. Zato so tudi lastnosti tega sladkorja drugačne, kakor grozdnega sladkorja. Najvažnejša razlika je v tem, da lomi levuloza svetlobne žarke na levo in je torej levo aktivna, obratno torej od dekstroze. Tudi ta sladkor najdemo v sladkem sadju, pa tudi v medu in tudi njega lahko pridobivamo iz trsnega sladkorja. Skupno z dekstrozo tvorita takozvani invertni sladkor, ki se nahaja predvsem naraven v medu. Lahko je topljiv v vodi, tudi prevre lahko s kvasom v alkohol in ogljikovo kislino, vendar zelo težko kristalizira in ne pride samostojen v promet. Ako opazujemo med, ki dalje časa stoji, opazimo, kako se počasi pričenja kristalizacija. Stvorjeni kristalci. ki jih opazimo v obliki zrnc so iz grozdnega sladkorja, ostala, gosto tekača masa pa iz sadnega sladkorja, ker ta toliko težje kristalizira, i kg tega sladkorja proizvaja 3755 Kal, torej nekaj več kakor grozdni sladkor.
c)	Galaktosa* imenovana tudi cere-brosa, vsebuje poleg grozdnega sladkorja tudi mlečni sladkor. Ta sladkor z navadnim kvasom ne prevre. Toplotne energije proizvaja 3751.5 Kal.
d)	Sorbosa, tudi sorbinosa ali sor-bin. Pridobiva se iz soka’ sadov jerebi ke (lat.: sorbuR aueupariai).
Tudi ta sladkor ne prevre v alkohol. Toplotne energije da 3714.5 Kal.
2. Sladkorji, ki imajo dvakrat (di) G6 H12 O6 manj enkrat voda H2 O — G12 H24 O12 — H2 O = C12 ID* O11, imenovani disaccharidl so:
a)	Trsni sladkor, pesni sladkor,
ljubezni iz želodca pa danes ne ustvarja več mnogovrstnost jedil, ki jih nudimo na izbiro, marveč samo še okusnost in izdatnost hrane, ki jo gostu dajemo za ustrezno ceno. Z drugačnimi besedami povedano: Gostov iz tujine ne bo na nas priklenila ne propaganda, ne krajinska lepota, ne ljubeznivost ravnanja, ne udobnost bivališča, če jim ne bomo znali dajati brane, kakršna jih zadovoljuje, in to za ceno, ki je noben preudaren gost ne bo mogel označiti za pretirano.
Nedogledni bi bili uspehi, ako bi se vsak prizadetih tega zavedal in bi v svojem podjetju hrano in cene uredil tako, da bi z obojim lahko bil zadovoljen vsak gost, ki ni izrazit sitnež.
Ker je med našimi hotelirji, restav-raterji in gostilničarji precejšnje število takih, ki bi bili zmožni, na podlagi hrane, kakršna je v navadi med nami Slovenci, ter na podlagi znanstvenih ugotovitev, kakšna bodi dandanes hrana, zasnovati poseben, slovenski način pripravljanja jedil, sem se odločil sprožiti to-le misel:
Tisti izmed nas, ki se čutijo za to sposobne, naj bi se čim prej sešli na posvetovanje, na katerem bi se ugotovite pristne slovenske jedi, ter bi se na zgoraj omenjeni podlagi določil poseben, slovenski način pripravljanja jedi sploh in se torej osnovala pristno slovenska kuhinja, ki bi tako glede okusnosti in hranilne vrednosti kakor tudi glede na (ne preveliko) izbiro in na ceno splošno zadovoljevala. (Podčrtali mi. Opomba uredništva.) Takšna pristno slovenska kuhinja — seveda hi morala obsegati tudi bolnikom in okrevajočim namenjeno hrano — bi lahko postala vzor tudi drugim, sosednim krajinam.
Restavracijska in gostilničarska obrt sta pred drugim poklicana, da jo uveljavita.
Novodobnim zahtevam glede na hranilno vrednost, rua okusnost, na izbiro in na cenenost vsestransko ustrezajoča »slovenska kuhinja« bi razglasila sloves naše domovine daleč po kontinentu in bila odličen faktor tujske propagande. Točna in solidna
saccharosa. To je sladkor, ki ga rabimo v gospodinjstvu. Ako ga segrevamo s kako razredčeno kislino, si prisvoji manjkajoči molekul vode in se razcepi v zmes dekstroze in ievuloze. To dosežemo tudi s pomočjo inverti-na ali diastaze. Pred cepljenjem je saccharosa desno optično aktivna, po cepljenju pa »invertira«, t. j., obrne polarizacijsko ravnino na levo, postane torej levo optično aktivna-, ker lomi levuloza močneje na levo. kakor pa dekstroza na desno.
Ta sladkor se nahaja, kakor ime samo pove v sladkornem trsu (—saccha-rum), v sladkorni pesi in v soku mnogih drugih rastlin. V sladkornem trsu ga je do 20 procentov. Ta sladkor uporabljaj a največ izven Evrope. Sem je prišel iz kolonij in ga imenujemo zato kolonijalni sladkor. Danes se v glavnem uvaža le še v London in Amsterdam. Ima nekoliko finejši okus kakor pesni sladkor in vonja nekoliko po rumu. Iz sladkornega trsa., ki vsebuje trsni sladkor, destilirajo namreč, potem. ko ta sladi;or prevre, rum, podobno kakor pri nas na pr. iz sliv slivovko itd.
V sladkorni pesi je 8 do 18 in še več procentov sladkorja. Sladkorno peso namreč vedno z umetnim gojenjem zboljšujejo in najboljše vrste vsebujejo že nad 18 odstotkov sladkorja.
Ta sladkor je doma v Evropi in tudi naša- država ga že toliko pridela, da konkurira s ceno drugih sladkorjev na svetovnem trgu brez posebno občutne škode domačih konsumentov.
Saccharoso dobimo tudi lahko iz sladkornega sirka (sorghum saccba-ratum), ki vsebuje do 15 odstotkov tega sladkorja. Koruza vsebuje do 9%. rdeča pesa do 8% istega sladkorja. V Ameriki raste drevo sladkorni javor, katerega sok vsebuje precej sladkorja. Najdemo ga tudi v soku naše breze. Znano je, da izdelujejo v nekaterih krajih iz tega soka celo vino.
Tudi nekatere palme, dalje mnogi sadeži, n. pr. ananas, pravi kostanj, t. j. maroni, banane itd. vsebujejo ta sladkor. Najdemo ga tudi v medu poleg- grozdnega in; sadnega sladkorja in v mnogovrstnem sadju, v črnicah, malinah in drugih jagodah. Njegova
postrežba ob skromnih, nikoli ne pretiranih cenah za dobra, sedanjim zahtevam povsem ustrezajoča jedila bo povzročila, da bodo gostje radi in v velikem številu prihajali iz tujine k nam, se radi mudili pri nas čim daljši čas in med nas prihajali zopet in zopet. Pretiravanje v cenah samo odbija in odtujuje ter ruši. kar smo zgradili do sedaj.
Da bi na novodobnih principih prehranjevanja osnovana manjša izbira jedil gostilničarjem povzročila neprilike, se ni bati. Tem manj, ker ho re-dilnost in okusnost po znanstvenih ugotovitvah prirejene hrane tolika, da se ne bo več čutila potreba, za enkratno nasičenje zaužiti več različnih jedil. Izjemoma bosta seveda tudi poslej restavrator kakor gostilničar kdaj pa kdaj slišala tisti znani »Šta. i drugoga ništa?, ki ga slišita neredkoma sedaj, čeprav sta pred bahaškega za-frkljivca ali žvercastega sitneža položila jedilni list, obsegajoč do 50 različnih jedi. Toda taki, poudarjam: izjemni dogodki, ne morejo nikdar priti resno v poštev in ne morejo nikomur povzročiti utemeljenih neprilik.
Z uvedbo »slovenske kuhinje« bi se naš tujski promet gotovo povzpel do nepričakovane višine. Vabilno moč prelestnih naših zdravilišč in letovišč ter divnih naših prirodnih krasot lahko poveča vsakdo izmed nas v svojem delokrogu s tem, da uvede tudi v svoj obrat enotno slovensko kuhinjo, ki bo prav zaradi svoje slovenske pristnosti zadovoljevala tudi najbolj razvajene inozemce.
Strokovnjaki in praktiki: Na plan! Ne bo vam žal za delo, ker boste koristili samemu sebi in obenem sploš-nosti!
Ordinirati je pričel v Gosposki ul. 23 v hiši »Spodnještajerske posojilnice« v Mariboru zdravnik
De. Alfonz Raikmiiler
Ordinacije: Ob delavnikih od 7. do 8. ure dopoldan in od 5. do 6. ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih pa od 10. do pol 12. ure.
toplotna energija znaša 3955.2 velikih kalorij za 1 kg. Direktno ne prevre, temveč mora najprej invertirati, nakar lahko zavre in se spremeni v alkohol in ogljikovo kislino. Je to naj-sladkejši izmed vseh sladkorjev. V vodi se prav lahko topi, kar je gotovo vsakemu znano in lepo kristalizira. Kandissladkor je kristaliziran pesni sladkor. Tali se pri 160° G. Pri močnem segrevanju se spremeni v rjavi karamel, ki ni več sladak in se uporablja le za barvanje živil in poživil, n. pr. za barvanje umetnega ruma, konjaka, likerjev, peciva itd. Znan je --pod imenom) »sladkorni couleur«.
b)	Mlečni sladkor, laktosa (lac, latinsko = mleko) laktobiosa. saccha-rum lactis se nahaja večinoma v mleku sesalcev in ga tudi iz njega pridobivamo. Mleku odvzamejo najprej tolščo, nato sirnino in potem šele sladkor. Obenem z drugimi snovmi tvori ta sladkor redilno vrednost mleka. Njegova toplotna energija znaša 3951.5 Kal. Ako ga kuhamo z razredčeno kislino, se pri kuhanju hydxoli-tično cepi — analogno, kakor trsni sladkor in sicer v grozdni sladkor in galaktozo. čist mlečni sladkor tvori v zvezi z 1 molekulom takozvane kristalne vode, to je vsaka drugače učinkuje na naš organizem, oz. na naša prebavila.
c)	Maltoza, maltobiosa ptyalosa, sladni sladkor nastane, ako obravnavamo škrob s sladno diastazo. Diasta-za je ferment, oz. encym, ki se tvori v kalečem ječmenu. Ko se razvija kalček (klica):, se tvori v ječmenu ob izvoru kalika obenem tudi ta snov. Fermenti, oziroma encvmi so beljakovinam sorodne snovi, ki imajo čudne lastnosti, da se po njih vplivni cepijo večji molekuli organskih snovi v manjše. Škrob cepi diastaza obenem v sladkor in dekstrine, ki so nekaki deli ali ostanki škrobovih molekulov in imajo lahko različno velike molekule, a na vsak način manjše od škroba. Maltoza zelo lahko prevre s pomočjo navadnih pivnih kvasovk (saccharo-mvces cerevisiae), kar opazujemo najlažje pri vrenjm piva, ko pridenejo ohlajeni, že s hmeljem začimbeni sladki pivni drozgi gliv kvasovk. 1 kg mal-toze da 3949.3 Kal.
SAMOPRODAJA
najboljšega pisalnega stroja
I¥A1 LEfSaT
Specijalist za pisarniške atrcje
Mas*iboi*s Vetrinjske ui. 30
Telefon Interurb. 434
Dopisi*
Prizadetim zadružnim članom.
Točka 5. zadružnih pravil predpisuje, da je dolžan vsak zadružni član naznaniti pri pristojni obrtni zadrugi oz. nje načelniku začetek ali opustitev obrti in vsako spremembo v obrti kot n. pr. nastavitev poslovodje, ustanovitev podružnice itd, kakor tudi sprejem ali odpustitev pomočniškega osobja t. j. natakarjev, natakaric, blagajničark, kuharskega osobja, sobaric in sploh vso ostalo služinčad, ki dela za obrat.
Glede pomočniškega in uslužbenskega osobja naj se pri prijavi navede natančno ime in priimek, rojstni kraj, dan, mesec in leto rojstva, domovinska občina, dan vstopa v službo, značaj zaposlitve, kakor tudi vrsta obrata, ime in priimek gospodarja ali zakupnika s krajem obratovanja in po možnosti prejšnjega delodajalca.
Glede vajencev predpisuje točka 10. zadružnih pravi!, da se mora skleniti pismena učna pogodba v teku štirih tednov potem, ko se je pričelo učno razmerje. Pogodba se mora vknjižiti pri načelstvu v za to določeni zapisnik. Načelstvo zadruge opozarja vse prizadete, da ne bo pod nobenim pogojem potrdilo učnih spričeval onih vajencev, ki niso pri zadrugi sklenili učne pogodbe ter niso v redu prijavljeni. Učnim mojstrom pa preti od obrtnih oblastev poleg tega tudi občutna kazen radi malomarnosti v izvrševanju obrtnih predpisov.
Zadruga poživlja vse gostilničarje, da zadostijo predpisom §§ 5. in 10. zadružnih pravil ter javijo vse zgoraj nastale spremembe v obrti ali pa pri uslužbenstvu ozir. vajeništvu pri zadružnem načelstvu vsaj do 15. junija t. 1. sicer bode zadruga primorana proti onim članom, ki bi se temu pozivu ne odzvali do omenjenega dne, uvesti disciplinarno postopanje v smislu zadružnih pravil, ne glede še na neugodne posledice s strani obrtnih oblastev. — Gostilničarska zadruga Slovenska Bistrica, načelnik Ivan Kos.
(Zveza pripominja, da velja gornje opozorilo tudi za vse ostale gostilničarje, kavarnarje in hotelirje, zato priporoča, da se čim strožje ravnajo v zmislu zgorajšnjega članka.
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljaj" te jo nadalje s sadnimi šoki, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styria“
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroldih.
Zahtevajte
rogaško slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.
, ■ -

ieldrgoMlna z mm
* ?.OsS
. , 'h
\QY>	Maribor, Trg svobode 3.
^	Bogata zalaga belega m rdečega vina v sodih
in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.

Uredništvo gostilničarskega lista'
je prejelo za objavo v lista od raznih zadrug pozivne članke na svoje člane glede poravnave zadružne članarine. Da ne bomo vseh objavljali, pozivamo tem potom vse zamudnike, da čimprej poravnajo svoje obveznosti pri svojih zadrugah. S tem bodo storili le svojo stanovsko dolžnost, obenem pa veliko koristili organizaciji in njenemu delovanju, končno torej samim sebi ; na drugi strani pa prihranili nepotrebne stroške za opomine ozir. iztirjevanje. Vsak član gotovo zna, da redno pla čevanje zadružnih prispevkov je pogoj uspešnemu organizaci jskemu delu. Zato ne odlašajte s plačilom!
Slav. Bistrica: Poziv.
Gostilničarji! Nadzorujte sami ali pa potom zaupnih oseb vinotoče lastnega pridelka, takozvane «pod vejo», trgovske točilce, v kolikor še obstojajo, kakor tudi drugo eventualno nesolidno konkurenco ter o morebitnih nered-nostih takoj poročajte svojim pristojnim zadrugam, katere bodo ukrenile potrebno.	Ivan Kos, načelnik.
Vinski sejem v Ljutomeru.
Podružnica Vinarskega društva za Slovenijo v Ljutomeru nam pošilja naslednjo notico v objavo :
Za dan 10.aprila tl. določeni vinski sejem in razstava vina v Ljutomeru se je moral iz tehtnih razlogov preložiti in se vrši dne 29. apriia 1928.
Kakor prejšnja leta bo tudi ta prireditev dokazala, da se pristni «ljuto-merčan» dobi samo v Ljutomeru. Kljub lanskemu deževju v rani jeseni so vina prav prijetnega harmoničnega okusa. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki je v ljutomerskem okraju postala že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika posebno obilne, bo tudi izbira vina prav lahka. Gostilničarjem, vinskim trgovcem in drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan naiiepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah.
Sprememba posesti.
Po ukinitvi nekaterih nočnih vlakov na progi Zidam most - Maribor je nastala na postaji Pragersko vsled neugodnih železniških zvez, potreba po prenočiščih, sicer mora mnogo potnikov prečuti celo noč v kolodvorski čakalnici. Da bi pa temu odpomogei, je kupil tamošnji agilni in podjetni kolodvorski restavrater gospod Alojzij Majcen vis a vis kolodvora na Pragerskem prostorno stanovanjsko hišo, ki jo bo v najkrajšem času preuredil v udobna prenočišča, na kar že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo,
Gospodu Alojziju Majcen, našemu dopisniku in članu ter odborniku sio-venjbistriške Gostilničarske zadruge, bivšemu hotelirju na Bledu, hotel «Tri-glav», pozneje hotel «Sekanovic», želimo v njegovem podjetju najboljši uspeh, zlasti z ozirom na to, da bo njegov načrt služil celokupnosti in tujskemu prometu.
Izvoz plzenjskoga piva.
Ena najvažnejših postavk češkega izvoza je bilo že pred svetovno vojno plzenjsko pivo. Redko kateri drugi proizvod je bii v inozemstvu tako poznan in popularen, kakor plzenjski ,praizvor‘. V vsaki večji restavraciji zapadne, vzhodne in srednje Evrope se toči plzenjsko pivo kot najbolje izmed o-stalih vrst. Vendar pa vrlo mnogo piva, ki se ga popije pod etiketo plzenjskega «Praizvora» v inozemstvu, ni nikdar videlo zapadno-češke metropole.
Razume se da, da je vojna težko oškodovala češko industrijo piva in tako se je dogodilo, da je pivovarna v Piznju, ki vari pivo «Praizvor», vsled pomanjkanja hmelja in slada 1. 1918 producirala samo 155.000 h! piva. V tem času je izvoz skoro povsem prestal in vse, kar se je v tem času prodajalo v inozemstvo, je bila ie imitacija. Po vojni je rastla produkcija od leta do leta tako, da se je I. 1928 produciralo preko 900.000 hi ali 90 milijonov litrov. Istotako je rastel v poslednjih letih tudi izvoz in osvojila so se zopet stara zgubljena tržišča. Po desetih povojnih letih se je produciralo okoli 600 milijonov litrov pravega «Praizvora. Investicije, ki so stale mnogo milijonov, so omogočile razširjenje pivovarne, ki je sedaj naravnost malo mesto za sebe in zaposluje 1600 delavcev, uradnikov I in kemikov.
Izvoz jugoslovanskih vin v Ceho-slovaško.
Po obvestilu, ki ga je prejela Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je ministrstvo za kmetijstvo porazdelilo letošnji kontingent
110.000	lil vina v sodili za izvoz v Ce-hoslavaško po znižani carinski tarifi na posamezna vinorodna področja na sledeči način: na župskonegotinsko področje 4000 lil, na vršačko področje
30.000	M, na sremsko področje 16.000 hektolitrov, na mostarsko področje 4000 hi, na dalmatinsko področje 43 tisoč hektolitrov, na maslovaškozagor-sko področje 6000 M, na slovensko področje 7000 M. Od 10.000 hektolitrov vina v steklenicah pa pripada na področje Slovenije 7000 hi, na mostarsko področje 1.500 M ter na dalmatinsko področje 1.500 M.
Razno.
Društvo «Atena» v Ljubljani je dalo v promet naravnost senzacijonalno novost, pripravno za gostilne, imenovano «Zabavno ko)o». Kolo obstoja iz kartona, na katerem je umetno zloženih v krogu 100 raznobarvnih pisemc, v katerih so natiskani verzi zabavne vsebine približno kot na odpustkih. Vsako pisemce s ane Din 2'—. V mnogih kuvertah pa najde srečni kupovalec namesto verza nakaznico za eno založbo «Beiomodre knjižnjice», kamor naj srečnik pošlje nakaznico. — Poštno obratno dobi popolnoma franko knjigo, ki jo je zadel. Med dobitki je v vsakem kolu poleg drugih tudi kuharska knjiga, ki sama stane v knjigarnah Din 115'—. Kolo nudi torej zabavo, nagrado in dobiček. Vse pobližje informacije daje pa na razpolago društvo «Atena», Ljubljana.
Smrtna kosa je pobrala v Žalcu dne 10. t. m. ob 9. uri posestnika, gostilničarja - člana, g. Jurija Horvat, očeta dolgoletnega podnačelnika in odbornika Gostilničarske zadruge v Žalcu, gospoda Rudolfa Horvat. Pokojnemu bodi zemljica lahka, ostalim naše iskreno sožalje. Načelnik Ivan Virant.
Umrla je dne 1. apriia t. 1. na Velikem Otoku pri Postojni gospa Terezija Starman, mati popularnega in agilnega gostilničarja gosp Rado ta Starman, odbornika Gostilničarske zadružne zveze in Mariborske mestne zadruge. Naj počiva v miru ! Ostalim naše sožalje !
Bela žena je pokosila dne 3. t. m. tudi gospo losipino Vavpotič roj. Eich-holzer, gostilničarko in posestnico v

KURO čoviji
ilggriisoi«, Hoiroika G* 19
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti stalno v zalogi. Na željo se izgotovijo čevlji po meri v par dneh.
Ljutomeru. Pokojnica je bila sestra načelnika slovenjgraške Gostilničarske zadruge, g. Josipa Eichholzer ja. Bodi ji večni mir ! Naše iskreno sožalje !
barija Habjan f.
Nit življenja je pretrgaia začetkom tega meseca neizprosna koščena žena tudi splošno priljubljeni in obče spoštovani gostilničarki, gospej Mariji Habjan-ovi, soprogi uglednega čiana-gostiiničarja g. Ivana Habjan, mesarja in posestnika ter odbornika Gostilničarske zadruge v Šmarju pri Jelšah. R. I. P. Ostalim naše globoko sožalje!
Neprijetna grožnja. Iz bližnje pošte smo dobili vrnjen »Gostilničarski list* z opazko: »Stranka umrla se vrne*.?
Velika omara za led
(Eiskasten) poceni na prodaj pri
Anion Hlacun Maribor, Gosposka ulica 19
Cenj. hotelirjem, kavamarjem, restav-raterjem in gostilničarjem se priporoča
posredo¥alnica za službe
Elize LORBER
Maribor, Vetrinjska ulica št 5.
Dovoljujem si p n. občinstvu naznaniti, da sem 16. marca 1929 prevzela
restavracijo in kavarno
,PROMENADA
Maribor, Tomšičev drevored
katero sem dne 24. marca 1929 otvorila. Potrudila se bom, da nudim svojim c. gostom pri_ najnižjih cenah najboljše v jedi in pijači. Prosim za mnogobrojni obisk ter se priporočam p. n. občinstvu.	S spoštovanjem
Kati Vidmajer, roj. Koragia.

Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizeia-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
I

JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
Wa drobno!
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.
Vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.
_______________________;_____________;____________________________________
Na dobalo!
iHBES
M
Register blagajne
National
oroizvodi svetovnoznane tovarne
The kationa! Coch legister £omparsy, Dalton, Ohio, Ulfl
Edino generaino zastopstvo za Slovenijo
H&sgo Wmsis Zagreb, Gunduličeva ulica 4
Lastna mehanična delavnica Orginalne NCR potrebščine kakor tudi originalni rezervni dfeli za blagajne. Naši zastopniki in potniki se legitimirajo s pooblastilom.
ICawar,gia
ICsib®ref Maribor, Aleksandrova c 45
nasproti glavnemu kolodvoru.
'Dnevno koncert z najmodernejšim kabaretnim programom.
Vsako nedeljo in praznik popoldanski koncert s celotnim sporedom od 3. do 6. ure. —• Največje zbirališče tujcev.
Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana.
pod zelo ugodnimi pogoji spreierna
BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA
„PRI ZVEZDI"
flari&or, Taborska 11 (Pod mostom 11)
Prvovrstna hrana dnevno 12'50 Din-Za ju trk se dobi že od 6. ure dalje.
Priporoča se
: ILISIk LJUBI.
šampanjec
,$ouakr
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvee R6serv6e (rdeča glavica).
fOemrstv®: G^rnSa IJadgoiaa.
h !jt
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne irs Favai, Ljubljana.
Cenik gra tis in franko.
Veieposestv© vinograd >v
CLOTEH BOUVIEII
Gornja Radgona
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	riziing,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
lE2]k:!3p>o:i?‘&x&£& 1-a. i £i
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakoruogavice, srajce itd- po brezkonkurenčnlh cenah.
Na drobno S	Na debelo!
Geni. Mri is botre
se vljudno vabijo k nakupu daril, zlatnine in srebrnine pri ienomirani tvrdki
Mlojas Si&smpf
zlatar
MBOS, Koroška cesta 8.
tam se sprejema tudi staro zlato in srebrne krone po najvišji ceni v račun.
Prevzem gostilne.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
gostilno Jraiiasia" Maribor, Strma ulica
Trudil se bom vedno, cenj. goste postreči z dobrimi in cenimi vini lastnega pridelka, kakor tudi z izvrstnimi jedili.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Marx.
t J •
IME e s? o dLaJj« o J £5 splošno mol ml © ra. j e !
da se dobe najiepši in najčednejši KLOBUKI po reelrith' cenah pri
9NI HSBlGHEiš, IHilBOi, RlEUroua cesta 11
Popravila od Din 25'— naprej. — Velika izbira rokavic in nogavic.
Velika izbira!	Hizke cene!
v,?, n
BREZALKOHOLNE PIJACE:
brez saharina, brez esenca, brez ekstrafiton, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod.
PHHH MALINOVEC vpliva pomirjevalno na srce,
I BEZGOVEC ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, i BORO VN1ČAR zapira, zdravi želodčne in črevesne bolezni, EHjfa GROZDNI SOK nadomešča grozdje,
i RIBEZOV SOK je bogat na citronovi kislini,
VIŠNJEV SOK prijetno diši, je prav dober, lUl^ JABOLČNI SOK hrani jabolka v steklenici vse ieto,
§	SOK je prijeten po duhu in okusu,
lipil ČREbNJEV SOK nadomešča črešnje v vsakem letnem času HiS OSTROŽNI ali ROBSDNlČNi SOK gasi žejo in je zdravilen. U zalegi so tudi BitUSNiCE (kompot) in MARMELADE iz marelk, jagod, malin, kutin in mešane.
SKCJBL	A
MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9
Veletrgovina z železnino
PINTER 8 LENRRD
IspitaF, RlEiisondrouo c. Ut P
Priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, navadno emajlirano, »IDEAL« kakor tudi »SPHINX« ter vse druge za gostilničarje in hotelirje potrebne predmete.
Pohištvo,
posteljnina,
preprog®,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Kar! Preis
Maribor, Gosposka 20«
Ilustrirane cenike brezplačno.
. - .
Modna trgovina
Anton Paš
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščme za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
SS^sgo sotidae cene !
USŠE
ZLATO SREBRO
Alti* JLečitil!
Celje, Glavni trg šf. 4
KUPUJE STARO ZLATO SREBRO
Največja zaloga pristnega
dalmatinskega
vina
Prodajam na debelo kakor tudi v va-gonskih količinah po najnižjih cenah. Na zahtevo vzorci na razpolago. Priporoča se
Povodrnk, EtJIaršbog*
Vojašniška ulica št. 6.
Damske pomladanske
klobuke
vseh vrst in barv kupite najceneje pri
MHariji Jahti
modistlnja
Maribor, Stdna ul« št. 2
Sprejme pop r a vila vseh vrst ceno, tjjtro in solidno.
s/aNDB
ALPAKA
VODILNA

v
SREBRO
ZNAMKA
pouiižiB in uiiBizni pbIIidp
ZALOGA lil RAZPOŠILJALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
M SR I BOR, MAISTROVA 3
Albert Vicei
trgovina z kuhinjsko opremo
hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenito in stekleno robo
Maribor, Glavni trg
Poročne prstane zastonj
ne dobite nikjer,
vendar pa po nizkih cenah pri
A. Stiimpl
zla far
Maribor, Koroška cesta 8
6 kar. zlate od 40 Din naprej 14. »	»	»	80	».	»
Staro zlato in srebrne krone se vzame v račun.
Najboljše blago po najnižji ceni. Q S f 0 d Sl j ct	Ugodni plačilni pogoji,
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
® MAItiBORU, Meljska cesta 10
j nudi kot organizacija prodlucento^ vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Ijufcmsrdasaaj lialcžsna in pskrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
Veiežganjarna
Izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Adalbert Gusel
Maribor
ANTON MACUM
MSLftIBOlt, Gosposka 10
priporoča
bogato zalogo vsakovrstnega št®fa za moške m ženske obleke ter plašče, platna, geadla, nami snih p»»4ow iz voščenega in pralnega ____ platna, odej itd.
Use ume miiiiifaiituFnegs blaga ? najo^ji izbiri in soildni postrežbi.
Kupni!e samo pri ivrdlsaii. Hi si®.s podpiral > s
CE^B <PAVLA TRAUN MODN"BLAGO
NOGAVICE MARIBOR, ALEKSANDROVA 19 PLETENINE
Najlioljša
ljutomerska vina
proda po najnižji ceni
anton Slik
Gornja Radgona.
EleMfotthnično podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
svoji k svojim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k svojim!
IPo zelo	csonala. ciobite
z»es M.saJtoo Ijš©
namizno in sortirano vino
iz -»-selil -»iia.og-raulaailii IcjteiJ e»- i>i?i
Franjo fJajnSc®
^©ietrgcvlna e	w SL©¥E^JS1^^00Ua
Lastni vinogradi. Rasna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črne dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena sssSIdssai Ifi iočirsa postrežba. — Ceniki sia raispoiesgo. — Zelo ugodeai plačilni pogoji. |
LjuMlana, Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo^ eksportom ležak Iti temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ^SIerlctal^s^ ,^orter^ in	vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
2 odličnim spoštoenšem Delniška pivovarna »U n i o n«9 Ljuiiljana, MM m ianbor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. - Odgovorni se: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcije Karofperc; za Zvezno tiskarno Milan Četina.	Vsi v Celju.